LETO xxi. — Številka 2» Ustanovitelji: občinske konference Jesenice, Kranj, Radovljica, *kofja Loka in Tržič. — Izdaia časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. 7-: redakcijo odgovoren Albin Učakar Glasilo socia KRANJ — sreda, 10. 4. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarje* List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltcdnik. In sice ob sredah in sobotah za gorenjsko Tudi delovne organizacije za samoprispevek *c dni so sc v škofjeloški lev u koncaI1 sestanki kra-Jjmn organizacij SZDL, ki Se JUl razen članov udelc-,'i* ludi predstavniki drugih "jevnih družbenopolitičnih tudfnuaclj- Prav tako so bin ska • 1 občanov lepo cbi ob^'*.Beseda *e bi,a ° akc,ii nl„?Skc skuPšč1ne za grad-JJJ šolskih poslopij. Na vseh se(u'1' 'a in zborih so zar.ii-kaln ^o^rispevku podpr.i, mainni°,Shl PrCSt0rl so pre-bem . ' lrarsikic v z;lo sa- i»erUv tCr V Ve';:ln, Prl' *ahte niS° °Prcrn|ieni za Stan/6 , sodobr»ega pouka. «ed iw j€ res kritično in v Vati i Sltuaclii ni pričako-Srarii, . bl se so!e lahko Posebel t Proračuna, še Vestlcli; V gre 23 uujne ln" ^ov ," ?a,to *e P°moč ob-nUjna ln) delovnih organizacij toSL m bl W ta pere* čimPrej rešen. (JOU 0 J VsaJ Približno izve-Bledajo ' kako v Podjetjih smo na. samoprispevek, Erari." "aJPiej obrnili na sčine ,.?:ka očinske skup-L Zdravka Krvino. ^M?£-n£ P011^« organi-»kcij0 i« vcmo podprle 8radiaji J ,skc skupščine o 8ledij0 OI- Kako pa na to je?, delovne organ izaci- 0očbn . * gospodarstvo v 8edaj res ni v najbolj- šem položaju in bo prispevek za gradnjo šol predstavljal za marsikoga le določeno breme, sem prepričan, da bodo delovne organizacije to akcijo podprle, če bodo le odgovorni ljudje v podjetju znali razložiti, kako potrebna je gradnja novih šolskih prostorov.« Takšno je torej mnenje predsednika skupščine. Da bi se prepričali, kako je v posameznih delovnih organizacijah, smo prosili za mnenja nekaj direktorjev loških podjetij. Franc Braniselj, Loške tovarne hladilnikov: »Tako upravni odbor kot delavski svet podjetja sta že soglasno sklenila, da naše podjetje prispeva predlagali delež za gradnjo šol. Pričakujemo, da bo naš denar dobro naložen in da bodo nove šole solidno izdelane.« Ljubo Slavkovlč, ELRA: Zavedamo se, da je pomoč v tem trenutku potrebna in da bomo od novih šol imeli koristi vsi. Čeprav naš dela/vski svet o prispevku še ni sklepal in ne bi želel prehiteti odločitev, sem vendarle prepričan, da se bodo samoupravni organi odločili prispevati svoj delež.« Janez šter, LIP Češnjica: Prepričan som, da bomo le s samoprispevkom lahko hitro rešili vprašanje pomanjkanja MaJUrana J0palhakad ° 0 l ž I n a 117 cm • 157 šolskih prostorov. Tudi kot poslanec si prizadevam na zborih ljudem prikazati, kako potrebna je gradnja novih šol. V našem podjetju pa bo delavski svet o prispevku razpravljal do 20. t. m. in prepričan sem, da bo odločitev pozitivna.« Jože Nastran, Veletrgovina Loka: O prispevku bo v našem podjetju razpravljal že na novo izvoljeni delavski svet. Vemo, da se pravilno lahko odloči samo dobro poučen delavec. Zalo smo imeli že dva zbora delovnih liudi, na katerih smo delavcem razložili sedanje stanje v šolstvu in njegov pomen za napredek gospodarstva in življenja v občini sploh. Prav tako bomo vsem članom kolektiva izročili pismeno vabilo, naj se udeležijo referenduma. Zato sem prepričan, da v naši delovni organizaciji ne bo težav in da se bo novi delavski svet odločil, da prispeva svoj delež.'« Ing. Alojz /uiik'1 . Iskra Železniki: Mislim, da je samoprispevek edina pot, da v občini dobimo nove šole. čeprav gospodarski položaj našega podjetja ni najbolj ugoden, je odbor prisilne uprave že odločil, da bo na kakršenkoli način prispeval svoj delež. Upam, da bo referendum najbolje uspe', pravzaprav, mora uspeti.« Iz mnenj le nekaterih direktorjev delovnih organizacij lahko sklepamo, da imajo delovni ljudje veliko razumevanje za prizadevanja skupščine. Za to lahko pričakujemo, da bodo samoupravni organi opravili svoj izpit in s tem prispevali svoj delež k uspehu referenduma. S. Zupan Stane Kavčič v Gorenji vasi V ponedeljek si je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič v spremstvu člana izvršnega sveta ing. Mirana Mejaka in republiškega sekretarja za gospodarstvo Sveta Kobala ogledal rudnik urana v Gorenji vasi, kjer sta ga pričakala predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina in direktor republiškega geološkega zavoda ing. Slavko Papler. Goste je ing. Slavko Papler seznanil z dosedanjimi raziskavami in trenutnimi težavami rudnika. S. Z. Po izredno znižanih cenah boste tkem. lahko na spomladan- GORENJSKEM SEJMU od 13.—22. 4. 1968 kupili: ženske kvalitetne torbice vseh vrst tovarne Toko — Domžale in prvovrstne pletenine tovarne Nada Dimič — Zagreb. OBIŠČITE PAVILJON m KRANJ 22. aprila referendum o združitvi ISKRE in RIZ RIZ 18. organizacija ISKRE? Na tiskovni konferenci v Ljubljani sta generalna direktor« ja združenega podjetja ISKRA Vlado Logar in Radioindustrijo Zagreb — RIZ Krešo Piškulič seznanila predstavnike tiska, radia in televizije s predvideno združitvijo Iskre in Riza. 22. aprila bodo namreč delavci v Iskri in v Rizu na referendumu odločali, ali so za ali proti združitvi omenjenih podjetij elektronske industrije. Generalni direktor Iskre Vladimir Logar je v svojem govoru poudaril dinamičen razvoj elektronske industrije tako v naši državi kot v svetu. »Pri svojih poslovnih stikih v svetu srečujemo velike integracijske tvorbe, ki se odlikujejo tako po številčni kot tudi ekonomski moči. Mi predstavljamo na mednarodnem tržišču razmeroma majhno moč, zato lahko trdim, da bomo združeni z Rizom močnejši. Seveda pa ni edini namen združitve naših dveh podjetij samo v ekonomski oziroma številčni moči, temveč predvsem v racionalizaciji proizvodnje, večji kvaliteti, zmanjšanju proizvodnih stroškov in v večji konkurenčnosti. Naše podjetje že dlje poslovno sodeluje z zagrebškim Rizom in banjaluškim Rudijem Cajcvcem in na predvideno združitev z zagrebškim podjetjem smo se dolgo pripravljali. Menim, da je smisel vsakega združevanja dveh ali več kolektivov v ekonomskem interesu in za to združitev prav gotovo lahko trdim, da nas povezuje ekonomski interes.« BOLJŠA, SVETLEJŠA PRIHODNOST 15.000 ZAPOSLENIH Letos bo Iskra proizvedla za 87 milijard starih dinarjev svojih izdelkov, medtem ko v Rizu računajo na 18 milijard starih dinarjev proizvodnje. Oglejmo si še predvidevanji obeh kolektivov — kranjskega in zagrebškega — do leta 1970. Do takrat nameravajo v Iskri brez večjih investicij, predvsem pa z modernizacijo proizvodnega procesa povečati vrednost proizvodnje na 110 milijard S dinarjev, RIZ pa okoli 40 milijard starih dinarjev. Tako je torej že čez dve leti mogoče pričakovati, da bosta RIZ in Iskra (kot združeno podjetje, če bodo za to glasovali delavci na referendumu) ustvarili več kot 140 milijard celotnega dohodka. O utemeljenosti takšne združitve pričajo tudi izvozna predvidevanja, saj naj bi leta 1970 obe podjetji izvozili za 22 milijonov dolarjev svojih proizvodov (za primerjavo: letos bo Iskra izvozila za 10 milijonov dolarjev, RIZ pa za 2 milijona dolarjev). Za Radioindustrijo Zagreb lahko trdimo, da predstavlja enega najresnejših proizvajalcev radiodifuznih aparatov v Evropi, da ima eno najmodernejših in avtomatiziranih tovarn televizijskih sprejemnikov v naši državi in na Balkanu sploh. Skratka v združitvi RIZ in Iskre lahko vidimo začetek širšega združevanja vse jugoslovanske elektronske industrije. Omenili smo že, da bodo z združitvijo obeh podjetij dosegli večjo racionalizacijo v proizvodnem procesu, zlasti pa še v nabavi, izvozu, investicijah. S tem pa bodo tudi odpadli primeri negospodarskega razsipavanja družbenih sredstev. ?.e sedaj pa lahko ugotavljamo, da se proizvodna programa Iskre in RIZ skoraj do potankosti pokrivata in že pred samo formalno združitvijo sta ti dve podjetji sprejeli vrsto sporazumov in dogovorov, s katerimi je prišla do izraza večja specializacija in boljši ekonomski učinek. Na koncu še besede generalnega direktorja RIZ Kresa Piškuliča o predvideni integraciji: »Ce govorimo o združitvi podjetja RIZ in Združenega podjetja Iskra, potem govorimo o boljši in svetlejši prihodnosti 15.000 članov naših kolektivov in po mojem prepričanju druga pot kot združitev nikakor ne bi bila koristna in mogoča.« Vili Guček 5 Skupščina občine Kranj je na seji obeh zborov dne 21. 3. 1968 ob razpravi o dokončnem sprejetju proračuna občine Kranj za leto 1968 obravnavala tudi nanjo naslovljeno odprto pismo občinskega komiteja ZMS z dne 18. 3. 1968. Skupščina je občinski proračun sprejela nespremenjeno po danem predlogu, predsednika občinske skupščine pa je pooblastila, da na osnovi razprave v skupščini in dejstev, ki sledijo iz celotnega poteka razprave o občinskem proračunu, na pismo odgovori. Izvršujoč to pooblastilo prosim, da časopis Glas, ki je objavil odprto pismo v sredo, dne 20. 3. 1968, v svoji 22. številki na 2. strani objavi v smislu 34. člena Zakona o tisku in o drugih oblikah informacij (Uradni list SFRJ, št. 45/60 in 15/65) naslednji odgovor na odprto pismo skupščini občine Kranj Celotni sistem delovanja družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov, določen z ustavo, statutarnimi in drugimi predpisi, zahteva kar najbolj javen način obravnavanja tudi tistih vprašanj, ki zadevajo način njihovega dela ali dela njihovih organov, pa tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij oz. društev. Zaradi tega je javna razprava o vprašanjih, ki so predmet odprtega pisma, vsekakor na mestu, vendar pa naj temelji na preverjenih dejstvih, biti mora argumentirana, potekati o pravem času, v primerni obliki in na primeren način, kar vse naj zagotovi njeno raven, demokratičnost in učinkovitost. Odprto pismo občinskega komiteja je bilo objavljeno etn dan pred dokončno razpravo o proračunu. Zahteva mimo običajnega in statutarno določenega postopka za sprejemanje proračuna dodatna sredstva za delo mladinske organizacije oz. specializiranih mladinskih ustanov v občini ter na koncu postavlja trditev, da mora občinska skupščina bdstveno spremeniti način sprejemanja proračuna, da bi v zadostni meri zagotovila samoupravna proces odločanja, vse to samo zato, ker ni v vsem ugodila zahtevam mladinske organizacije oziroma specializiranih mladinskih organizacij, ki pa so bite, vsaj kar zadeva tabornike, postavljene šele v pismu samem. Naj bodo za^o navedena dejstva, k;i dokazujejo, da je bij postopek občinske, skupščine in njenih organov dovolj demokratičen in da so za delo mladinske organizacije v okviru možnosti zagotovljena v razmerju z drugimi vendarle zadostna sredstva. 1. Skupščina občane je razpravo o sprejetju proračuna začela že oktobra 1967 z željo, da bi bil obenem z reso- lucijo o družbenem razvoju lahko sprejet že pred začetkom leta, za katero velja. Razprava o obeh dokumentih je bila organizirana tako, da je omogočila vsem samoupravnim organom, družbe-n opci! i tiičn i,m org ani zac i j am im občanom, vsestransko sodelovanje pri formiranju temeljnih izhodišč in konkretnih postavk občinskega proračuna. Ker pa sta federacija in republika svoje instrumente, od katerih so odvisni občinski dohodki, sprejeli pozno (republike šele 12. 3. 1968), so razprave o občinskem proračunu trajale 5 mesecev. 2. V razpravi o proračunu in resoluciji so sodelovali v naši občini tile organi in organizacije: Občinska skupščina in njeni sveti (trikrat), Občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, posebni aktiv za predsednike krajevnih organizacij SZDL, aktiv na Občinskem sindikalnem svetu, sestanki s predstavniki gospodarskih organizacij po posameznih panogah, obiski in razgovori posebej formiranih ekip občinske skupščine v gospodarskih organizacijah (za posamezna vprašanja), zbori volivcev, razgovori z vsemi uporabniki proračunskih sredstev (deloma tudi večkratni). Tudi z mladinsko organizacijo oz. z njenimi predstavnika so bili v teku proračunske razprave trikrat razgovori o višini' sredstev in o načinu .izvedbe zamišljenega programa. 3. Za udejstvovanje mladine se uporabljajo občinska sredstva iz več virov, predvsem pa: — sredstva za izobraževanje, ki so se od lanskih povečala za 11,36%, — sredstva za kulturo in prosveto, ki so se od lanskih povečala za 5,81%, — sredstva za telesno kul- turo, ki so se od lanskih povečala za 5,22%. Stvar mladine in njenih or. ganizacij je tedaj, da z delovanjem v navedenih organizacijah zagotovi, da bodo sred. stva, ki niso majhna, čimbolje uporabljena. 4. Občinski komite je za svojo dejavnost lani imel zagotovljenih 55.000.- din sredstev, za letos je dostavil predlog za 80.900.. dinarjev, torej za 47,09% povečanje. Medtem, ko večini drugih uporabnikov proračun zagotavlja letos samo za osebne dohodke le 6% povečanje sredstev, je občinskemu komiteju zagotovljeno 65.000 din oz. 18%-no povečanje s tem, da je bil prvotni znesek, ki je bil v prvem predlogu proračuna, predviden v lanskoletni višini, prav na podlagi sestavka z dne 12. 1. 1968 zvišan še za 10.000 dinarjev. 5. Za mladinske kolonije je bila prvotno predvidena vsota 40.000.- dinarjev tudi naknadno zvišana za 2.000 dinarjev. 6. Za dejavnost planinske organizacije, v kateri so mla. dinci v resnici zelo aktivni, zagotavlja občina dotacijo posredno tako, da planinske gostinske organizacije z oprostitvami dajatev lahko plačujejo najemnino planinskemu društvu. Lanskoletne oprostitve so znašale 135.000 dinarjev ter je planinska društvo svoje poslovanje lahko končalo s pribitkom. 7. Za mladinski festival je občinska skupščina letos zagotovila 40.000 dinarjev, lani pa 30.000 dinarjev ter bodo sredstva tudi po mišljenju občinskega komiteja ZMS kot organizatorja zadostovala le, da bodo tudi druge organizacije v občini izpolnile na pričakovan način svoje zadolžitve. 8. Za taborniško organizacijo letos v proračunu dejansko niso zagotovljena sredstva. Razlog je v tem, da ta organizacija, ki je lani imela v proračunu odobreno dotacijo 5.000 din, letos pa za sredstva vseh 5 mesecev ni zaprosila, lanskoietnih sredstev ni porabila v celoti. Dejansko je ta organizacija imela v pretečenem lotu organizacijske težave, vendar je tudi Občinski komite problem sredstev zanjo načel šele z odprtim pismom. Da taborniki niso bild upoštevani v proračunu, vsekakor ni odgovorna občinska skupščina. 9. Občinska skupščina meni, da bodo sredstva, ki se iz vseh občinskih virov zagotavljajo mladinskim organizacijam, zadostna za njihovo de- lovanje v takem obsegu kot v pretečenem letu, kar je pač v skladu z zmogljivostjo občine in s celotno družbeno situacijo. Poudarjamo, da so se sredstva občinskega proračuna za leto 1968 v primerjavi z letom 1967 v resnici zmanjšala za 2,9% in je bilo možno posameznim uporabnikom proračunska sredstva zvišati samo izjemoma. Še posebej pa smo mnenja, da bodo »redstva iz točke 4, ki so namenjena za dejavnost občinskega komiteja, zadostna, da bo ta v celoti ali pa vsaj v pretežni meri, izvedel svoj predloženi program, seveda če bo upošteval sugestije, ki so bile sprejete na sestanku z zastopniki vseh družbenopolitičnih organizacij glede integracije nekaterih služb in smotrnejše organizacije dela. Iz spredaj navedenega je možno razbrati, da je bila skupščina občine prek svojih organov v postopku za sestavo proračuna pripravljena razpravljati z mladinsko organizacijo o sredstvih za njeno delovanje in je v drnih možnostih (za 12.000 dinarjev) upoštevala tudi njene zahtevke za zvišanje. Ne more pa zadovoljiti (kot tudi ni mogla pri večini drugih potrošnikov) v celoti njenim predlogom zlasti še, če so ti previsoki ali priglašeni neposredno pred samo dokončno odločitvijo na način, ki so ga odborniki na seji ocenili kot neprimernega; upoštevajoč okolnost, da ni bilo niti onega izmed številnih drugih proračunskih potrošnikov nobene pripombe na demokratičnost odločanja ali na nepristranost, kaj šele na kulturo dela, upravljanja in vedenja. Skupščina, ki se nedvomno zelo zavzema za aktivno delovanje mladine in njenih organizacij v občini, bo zato letos še posebno skrbno spremljala finančno problematiko teh organizacij in je pripravljena, če bo to dopuščala ugodna realizacija dotoka sredstev, tudi med letom ali Pred koncem leta upoštevati njene določene utemeljene pred" loge. Predsednik SLAVKO ZALOKAK Na jutrišnji seji kranjske občinske skupščine razprava o novem delovnem času Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zaloka* je za jutri (četrtek) sklical 14. skupno sejo obeh zborov činske skupščine. Na dnevnem redu je razen razprave in s* panja odlokov o določitvi manjših potokov in jarkov te*lj, obveznem čiščenju strug, o določitvi mest in pogojev za P dobivanje rečnega materiala iz naravnih vodotokov ter o kov o zazidalnih načrtih za Hrastje in Preddvor — Fra e. rija, predvidena tudi razprava o uvedbi petdnevnega delo ga tedna za občinske organe. Če bodo odborniki sprejeli P loženi osnutek odloka, potem bodo vsi občinski organi ^ 1. maja delali pet dni v tednu. Tako je predvideno, da Dl,ajj 1. oktobra do 30. aprila delali ob ponedeljkih, torkih, sre in četrtkih od 8.30 do 17.30, ob petkih pa od 7.30 do 16- jg^ Od 1. maja do 30. septembra pa ob ponedeljkih, torkih, sre gi in četrtkih od 7.30 do 16.30 in ob petkih od 7.30 do lb:J^ Po dosedanji razpravi oziroma skupnem posvetu tajj' gorenjskih občin je predvideno, da bodo še ta mesec V° -s^e odloke o novem delovnem času sprejele tudi druge gore J občinske skupščine. A. t. V četrtek, dne 11. aprila, ob 17. uri bo v klubu gosP0* darstvenikov v Kranju, Prešernova 11/1. govoril tovariš STANE KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije O AKTUALNIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH V SR SLOVENIJI in ob tej priliki odgovarjal na dostavljena vpraŠa°Ja' ki se bodo pojavila med samo razpravo. Ker bo razgovor zelo zanimiv za vse predstavnike^ spodarskih in družbenih organizacij, pričakujemo večjo udeležbo. obiščite spomladanski se jem v Kranju od 13.- 22. aprila 1968 v domu Franca Vodopivca Pogovor ekonomistov s predsednikom kranjske občine Vloga ekonomistov v občinski politiki »Društvo ekonomistov kranjske občine kot strokovna orga-«acija v zadnjih letih nI opravičilo svojega obstoja!« je v 2. aprila, poudaril predsednik upravnega odbora dru-va Drago Vidmar. Na prvi sestanek ekonomistov po letoš-5JJ občnem zboru društva so povabili predsednika kranjske cinske skupščine tov. Zalokarja in načelnika oddelka za »0sPodarstvo tov. Ropreta, da bl se pogovorili, kako v pri-onje društvo ekonomistov lahko sodeluje z občinskimi or-ohiM 'n Poetičnimi organizacijami pri oblikovanju politike v ^ n' Predsednik Drago Vidmar je v začetku povedal tudi, Vc iC V kranjski občini zdaj 50 diplomiranih ekonomistov, tek Je večina teh (okrog 70 °o) mlajših. Zanimiv Je poda-da so v občini trije ekonomisti z diplomo iz leta 1951, da Potem devet let v kranjski občini ni nihče diplomiral na ^°noiriskl fakulteti. »Kaže, da kranjsko gospodarstvo v tem 8u sploh ni čutilo nobene potrebe, da bi štipendiralo cko-kadre!« je poudaril predsednik občine Slavko Zalo-oj ' ^ato ni čudno,« je nadaljeval, »da je prav naša občina ftill 6 kadrovske strukture v gospodarstvu na repu v Slove-in i t164* nais'aDS'm'' Le za dve delovni organizaciji, za Savo t„n, ro> lahko rečem, da že nekaj let nazaj vodita kolikor »"Ilko 8motrno kadrovsko politiko, medtem ko bi za druga Jllu 3 t0 ,e težko lrdiL V Savl 8 PribHžno 1090 zaposlenimi }l0. maJo npr. 72 z višjo in visoko izobrazbo in 360 s srednjo *aclt'aZh°" ^'aba kadrovska struktura se v delo-^ih organl-lek^'1 Ze,° P°zna- Plani razvoja se še vedno np.\ d'lajo za •^ere8a ^^J' ns Pa- da D' resnično urejali vse notranje razprl S'^0no^n,st, so na sestanku izrazili željo, da bl sodelovali Vp°0,,kovanJu občinske politike, čeprav se še lovijo okrog iJihSan^a' kje m kako res lahko sodelujejo, pomagajo, kje Prld°Va lzobrazba lahko koristi. Nekateri so povedali, da kaj pra a realnlh možnosti za to ne vidijo, vendar so potem v razlag. ,e Prišli do nekaterih konkretnih problemov, kjer bi se Prl " ar»gažlrali. Predsednik Zalokar je poudarjal, da se je °8no i vedno težje odločati na osnovi intuicije, na 0 ko h8ode'ovanJe ekonomistov, zakaj z reformo je napočil i,lJdlra rnoral biti ves razvoj, vse odločitve Itd. dobro predli pq e' "•■ pa rezultat nestrokovnega mnenja posameznika (,0zivljaiITlezn'kov- Poudaril je, da Je kranjsko gospodarstvo re*enl c? 'an' naJtežje trenutke, ki tudi letos še niso povsem ka, r"ktura kranjskega gospodarstva Je po eni strani tajanju • J m najhitreje podleže vsem spremembam. V Vr,t'. če naJvec predelovalne industrije, ta pa Je prva na da p'o8t pr'de do sprememb. To narekuje še posebne napore, e,>akopr ne na*e gospodarstvo konkurenčno sposobno, da se Modemi i"10 vk'Juc' v evropski gospodarski prostor, da se *aj jgjj^ ra itd. Odločitve s tem v zvezi so zelo pomembne, rane- Pra'viin tVen° prispevaJO k tem cUiem> če »o preštudira, ^da,ievanju razprave, ki je bila zelo živahna in spro-o nih°V' ^a,okar govoril o posameznih kranjskih podjetjih itd sedaniem »tanju, perspektivah, potrebah, na-'a Pom t **raV pr* re8evanJu teh konkretnih problemov bi ekonomistov zelo potrebna In zaželena. A. Triler pogozdovanju sodelujejo tudi šolarji ^8iuJI 5ut0d°n SC J« ^ ***ela skofjelo5ke občine pogozdovalna jo organizira —u gospodarstvo Kranj, 2JJt Skofja Loka. PogozdiU J?0 okoli 72 ha površin, po- !^lU Pa bodo okoli 380.000 *adik, plavci GG pogozdujejo J?P»J z dijaki škofjeloške \> eaZiie in uienci os«™161* 2 Škofje Loke, Železnikov ^Sorice ^eio'V, p°8ozdiIi bodo SelSke doline, pred- vsem okolico Zaliloga, Sopotnice, na Luši in drugje. Akcija ima razen tega, da se slabše vrste dreves zamenjajo z boljšimi, tudi vzgojni pomen. Otrok naj bi se že zgodaj učil varovati gozd in ga spoznavati. Pri GG so j z mladimi pomočniki zelo zadovoljni in si želijo takega sodelovanja tudi prihodnje leto. Predvidevajo, da bo akcija trajala še približno dva tedna. I. S. Nov hotel A kategorije bo za Bled velikega pomena — S tem hotelom in pravkar dograjenim Kompasovim garni hotelom bodo blejske prenočitvene kapacitete precej večje od predvojnih — Rok za dograditev je 31. december 1968 Lansko in letošnje leto pomenita za blejski turizem in gostinstvo približno tisto kot leta 1930—1932 pred vojno. Takrat so rekonstruirali večino takratnih blejskih hotelov in gostišč, podobno pa se dogaja tucH zdaj. Na Bledu se veliko gradi in veliko popravlja, Bled je pravzaprav eno samo veliko gradbišče. Po vsem svetu znan turistični center bo s tem še pridobil na privlačnosti, saj tiito, kar je bilo dobro, lepo in moderno pred tridesetimi leti, za današnji turizem ne pomeni več veliko. Z novim Kompasovim garni hotelom, ki so ga odprli letos, in z novim hotelom A kategorije, ki ga je začel graditi Park hotel, bodo blejske gostinske in prenočitvene kapacitete ne samo enake predvojnim, ampak precej večje, predvsem pa se bo s tema dvema hoteloma in s številnimi rekonstrukcijami starejših hotelov zelo izboljšala kvaliteta uslug. Delovno ime novega hotela A kategorije, ki ga gradijo V Zelečah, v bližini garni hotela, je Grand hotel Bled. Prav okrog imena so bila že številna mnenja, izvedli so celo anketo med turističnimi delavci, vendar enotnega mnenja ni bilo, zato so za zdaj to razpravo opustili. Nekateri so v začetku menili, naj bi se imenoval Carniola. Sicer pa ime samo ni toliko pomembno. Bolj važno je, da bo hotel moderen, prostoren, da bo na lepem kraju jezerom, zraven nove nad ceste za Bohinj, da bo imel dve kopališči s termalno vodo, enega znotraj in drugega zunaj. In pomembno je, da dela kar dobro napredujejo, čeprav nihče povsem ne verjame, da bo do postavljenega roka (31. december 1968) res narejen. Gradbena dela do strehe bodo končana predvidoma do konca julija. Nov hotel bo imel spodaj klet, potem tako imenovano vhodno etažo in potem S nadstropij. V vhodni etaži bo restavracija, recepcija, ku- Februarska proizvodnja Po statističnih podatkih je vrednost februarske proizvodnje industrijskih podjetij radovljiške občine za 8 % večja od januarske pri enakem delovnem času, obenem pa je približno enaka kot lansko mesečno poprečje. Skupna vrednost proizvodnje za januar in februar 1968 pa je nekoliko večja kot v lanskih prvih dveh mesecih in za 4 % nižja od lanskega dvomesečnega poprečja. Plana v prvih dveh mesecih niso dosegli: Veriga za 21%. Plamen za 27%, T10 za 21 %, Kemična tovarna Podnart za 8%, Almira za 6% in Elan (zaradi sezonske dinamike) za 7%. Presegli pa so plan v LIP Bled za 58% (zaradi izredno močne primarne predelave), v Suknu v Zapužah za 37%, v Iskri Otoče za 12% in v Vezeninah Bled za 1 %. Ce pogledamo še podatke o količinski proizvodnji, ki so zanimivciši, vidimo, da so v prvih dveh mesecih v primerjavi z enakiim lanskim obdobjem naredili v Verigi manj viinčnega blaga in več verie. v Plamenu Krona manj vijačnega blaga, v TIO Lesce več izdelkov precizne mehanike v Kemični tovarni v Podnartu več laboratorijskih kemikalij, v T.TP Bled za 47i ZK oziroma organiza-r se močno zakoreni- stai ?l? do noke mere ob- . Ja tudi ni« m i «j nevarnost, da bi aktivnost sekretariatov nadomestila aktivnost organizacij ■J konferenc. To pa bi pomc-n^o, da je bila v občini re-°rganizacija ZK sicer narejena, vendar se konkretno od-Taia le v sprejetih sklopih oziroma je obtičala na papirju. Kako potrebna je bila razprava o dosedanjem poteku oziroma izvajanju reorganizacije Ln kakšne težave se pojavljajo pri tem, pa nam pove tudi ugotovitev, da ravno komisije pri organizacijah, ki predstavljajo največji premik od klasičnega celičnega delovanja zveze komunistov, do sedaj skoraj niso za-ž/vcle. Povedati moramo nam. reč še to, da so komisije danes najbolj nedognane ali morda neznane oblike delovanja zveze komunistov v občini. Takšna je torej groba slika oziroma le del te, o dosedanjem delovanju organizacij zveze komunistov v občini. Nasprotno pa bi lahko trdili za občinsko organizacijo. Čeprav delo le-te — kot smo že povedali — v analizi ni prikazano, pa je razprava na seji v Preddvoru pokazala, da so občinska konferenca in njeni organi naredili že dobršen korak od zadanih oziroma predvidenih osnov novega delovanja. Res je sicer, da se tudi tu pojavljajo razna odprta vprašanja in problemi, vendar je značaj le-teh takšen, da ravno potrjuje novo vlogo delovanja ter tako hkrati onemogoča polpretok-lo statičnost pri dolu organizacije zveze komunistov. Poglejmo, kako se to kaže v dosedanji kratki praksi. Do sedaj oziroma do pred-kratkim tako v organizacijah kot v občinski organizaciji skoraj ni bila posvečena skrb mladim oziroma pomlajevanju organizacije. V zadnjem času pa je bilo, zazdaj sicer le v občinski organizaciji, na tem področju precej narejenega. Tako je občinski komite že sprejel 37 mladih v zvezo komunistov. Vendar pa so se ob razpravi o mladih pojavila tudi druga vprašanja, in sicer: zakaj mladi neradi vstopijo v članstvo ZK, mnenja mladih, da je ZK premalo učinkovita, da je v njej premalo demokracije, da jih odvračajo slabi zgledi posameznih članov, da je članarina previsoka itd. 2e to nam torej dokazuje, da vprašanja so, vendar pa prav ta vprašanja potrjujejo, da so polpretekle oblike preživete. Razen tega pa so občinska konferenca in njene komisije posvetile pozornost tudi drugim oblikam. Tako so razpravljali o gospodarstvu v občini, o religiji itd. Razen tega vse komisije tudi že uresničujejo sprejete programe dela. Skratka, poudariti moramo, da je v primerjavi z organizacijami ZK v občina bila v občinski organizaciji organizacijska reorganizacija zelo hitro končana. Na četrtkovi seji pa so sekretarji organizacij oziroma predstavniki načeli še vrsto vprašanj in nejasnosti, ki so do sedaj zavirale izvajanje reorganizacije oziroma novih oblik delovanja. Tako so med drugim omenili nedelavnost posameznih odgovornih članov, preobremenjenost, neelastičnost, razne organizacijske nejasnosti itd. Hkrati pa so poudarili, da se morajo danes člani zveze komuivstov zavedati odgovornosti, ki jo ima ZK ter da je treba od razprav preiti k dejanjem. Ce pa bi skušali nazadnje najti vzrok, zakaj se nove oblike delovanja v organizacijah prepočasi uveljavljajo, potem bi najbrž lahko ugotovili, da je dobršen del članov preobremenjenih z zadolžitvami v drugih organizacijah in samoupravnih organih (okrog 30 do 40 odstotkov vseh članov ZK v občini). Drug vzrok pa je prav gotovo, da dobršen del članov ZK ne more in nc zna naenkrat prenehati s takšnim načinom delovanja, kakršnega so bili navajeni v zadnjih dvajsetih in več letih. Čeprav na seji niso sprejeli konkretnih sklepov, te bosta namreč izdelala komite in komisija, pa so med drugim poudarili, da bo*v prihodnje potrebno še večje sodelovanje med organizacijami ZK oziroma člani ter občinsko konferenco in njenimi organi. A. 2alar Seja poslovnega združenja za trgovino Kvalitetni kadri — osnova razvoja trgovine Poslovno združenje za trgovino je prejšnji teden organiziralo pogovor o nekaterih družbenoekonomskih problemih nadaljnjega razvoja trgovine in nekaterih sistemskih vpiaša-njih. V razpravi je poleg članov trgovinskega združenja sodeloval tudi predsednik gospodarskega odbora republiškega izvršnega sveta Rino Simoncti. Udeleženci so najprej poudarjali naraščanje vloge trgovine v današnjem obdobju, saj zlasti po uvedbi reforme opažamo njen napredek. Posebno mesto pa ima naša trgovina tudi zaradi specifičnega geografskega položaja naše republike, zato bi mnogo pripomogel k njenem nadaljnjem razvoju v naši republiki tudi turizem, za kur pa bi morali trgovini omogočiti večjo stimulacijo za prodajo blaga za devize. Pri samem razvoju trgovine v naši republiki pa bi morale odigrati pomembnejšo vlogo družbenopolitične skupnosti. Čeprav ;e še vrsta nerešenih vprašanj, kot so na primer odnos trgov i.'.o in proizvodnje, vprašanje ekonomske moči trgovine, vprašanje zalog v trgovini in v proizvodnji, vprašanje kreditne politike, vprašanje poslovnih prostorov in združevanja, pa lahko zapišemo, da postavlja trgovina kot osnovni element svojega razvoja problem kadrov. NEZADOVOLJIVO ŠOLANJE KADRA ZA TRGOVINO Slovenska trgovina ima danes okoli 40.000 zaposlenih in to število zaposlenih bi lahko glede na potrebe in razvoj standarda lahko še občutno povciali. Vendar, kot rečeno, navedek te panoge se začne pri šol.niu novih kadrov. Trgovin-Ko združenje ni zadovoljno s sedanjo vzgojo vajencev za trgovsko stroko, prav tako pa tudi nc s šolanjem v srednjih in visokih šolah. Člani združenja za trgovino so poudarjali, da tedanja vzgoja vajencev za trgovsko stroko preveč ločuje vajence od prakse, da so vajenci preveč v šoli, premalo časa pa za prodajno mizo. K sedanjemu učnemu sistemu srednjih šol so člani poslovnega združenja za trgovino prigovarjali to, da ne daje neke specializacije, zato bi morali ustanoviti bodisi posebno srednjo šolo ali pa vsaj v zadnjih dveh razredih srednjih ekonomskih šol uvesti nekatere specializirane predmete. Skratka, trgovci si žele tesnejšega kontakta med njimi in solo, kajti konec koncev šola najbrž ne bi smela biti zaradi šolo in ne zaradi prakse, temveč za to, da so njeni učni programi v tesni skladnosti s praktičnimi, vsakodnevnimi izkušnjami prodajalca pri njegovem delu v prodajalni. V. G. Šmartno pri Cerkljah — Prebivalci Smartnega in Glinj pri Cerkljah že vrsto let niso zadovoljni z napetostjo električnega toka. Posebno zvečer je napetost tako slaba, da ne morejo poslušati niti radia. Za pomoč so se obrnili na podjetje Elek-tro Ljubljana — okolica. Domenili so se, da bi pri ureditvi tega vprašanja morali nekaj prispevati tudi sami prebivalci. Menijo, da bi pomagali tudi prebivalci Glinj, čeprav se natančneje o tem še niso menili. —an V galeriji Gorenjskega muzeja v Kranju sta minulo soboto Narodni muzej in Center za ekonomiko gospodinjstva iz Bitole odprla razstavo Noše bitolskcga okraja in elementi starega izročila v novem okolju. Otvoritvi sta prisostvovala tudi predsednika občinskih konferenc SZDL Bl-tola in Kranj. Na sliki (od leve proti desni:: direktor Centra za ekonomiko gospodinjstva Bi-tola Radmlla Sotirovska, kustos Gorenjskega muzeja Anka Novak, predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Rogelj in predsednik občinske konference SZDL Bitola Miško Velev-skl — Foto Franc Perdan KULTURA SREDA - 10. APRILA 196$ Nova razstava v Prešernovi hiši Kipar Ivan Sajevic V petek prejšnji teden je bila v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju otvoritev razstave portretne plastike kiparja Ivana Sajevica. Sedcminsedemdesetletni kipar, ki je služboval tudi v Kranju na Puškarski šoli in na gimnaziji, se nam je na svoji prvi samostojni razstavi predstavil z dvajsetimi plastikami v kamnu, mavcu, patiniranem mavcu in bronu. Plastike predstavljajo kiparjeve prijatelje, sorodnike in nekatere znane slovenske kulturne može (Emil Adamič, Anton Slodnjak, Jože Rant in drugi); nekateri od tistih, ki smo jih prepoznali v plastikah, so se tudi udeležili otvoritve razstave. — V imenu Gorenjskega muzeja Kranj je kiparja Ivana Sajevica pozdravil direktor Cene Avguštin, o njem in njegovem delu pa je govoril ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec. Njegov govor v celoti objavljamo. Kipar Ivan Sajevic je bil rojen 21. oktobra 1891 v Stari vasi pri Postojni. Marljiv in delovni značaj neumornega snovalca je danes sedem-iin sedem desetletni kipar prejel prav gotovo pri svojem očetu, navdušenem čebelarju In kmetu, kar bi zopet enkrat potrjevalo to, včasih že kar prislovično sorodnost slovenskega kmeta in čebele, simbola marljivosti. Čeprav Sajevic doslej še ni samostojno razstavljal, to še ni merilo nedejavnosti, ampak prej dokaz, kako težko je združevati poklic likovnega pedagoga s hotenji in delom umetnika, ki mu ob poklicnem delu ostajajo zgolj 6kromne urice, kaitere lahko posveča umetnosti. Bil sem njegov dijak na gimnaziji in včasih smo ga prav pošteno razjezili z našo nemirnostjo in neresnostjo. Danes se sprašujem, kako je zmogel po več urah pouka umiriti svojo roko, prijeti za dleto in tako prefinjono klesati mrtvi kamen ter iz njega buditi v življenje umetnine. Naj mi danes oprosti, ko mu govorim na njegovi prvi samostojni razstavi. Vem, da se je gmotno težko prebijal kot sin kmeta skozi študije na takratni umetnoobrtni šoli v Ljubljani in vztrajal tako kakor marsikateri slovenski pesnik in pisatelj na Dunaju, kjer je diplomiral na akademiji pri prof. Miilnerju. Simbolično se je oddolžil očetu in čebelarjem z znakom Čebelarskega društva, za katerega je že med študijem prejel nagrado. Pot našega kiparja se je po diplomi začela s profesuro na postojnski meščanski šoli in nadaljevala v Kranju v gimnaziji in v puškarski šoli, kjer je med drugim delom napravil tudi osnutek gravure za okra. sje lovske puške z ljudskimi motivi, ki jih je nabral v okolici Kranja. To omenjam predvsem zato, ker je Sajevic prav z ljudskimi motivi pokazal nove možnosti okraše-vanja tovrstnih predmetov in pa seveda tudi zato, ker je to povezano s Kranjem, kjer zdaj razstavlja. Iz Kranja je njegova službena pot zavila v Celje, iz Celja v Ljubljano na klasično gimnazijo in pozneje na šolo za umetno obrt, kjer je bil najprej profesor, nato pa njen direktor do upokojit vc» To je življenjska pot našega kiparja, katerega umetniško delo v današnjem času, ko je sodobni izraz v svetovni likovni umetnosti pričela prevladovati registracija in ilustracija dnevnega razpoloženja in dogajanja, ko so shizofrenični ekscemi, fantastika, magija, panika in strah pred bodočnostjo prevzeli sodobne ustvarjalce, ko je človek že pričel prevzemati forme iz tehničnega mehaniziranega sveta, ostaja neomajno lirično nadahnjen otoček realizma. Ivan Sajevic je dosledno zvest začeti poti v realizmu in v tej zvestobi je njegovo delo dognano in profinjeno solidno. Razstava nam kaže samo izsek iz njegovega kiparskega delovanja, ki ga je omejil predvsem na portretno plastiko. Največkrat so to dela v plemenitem kiparskem materialu: v bronu in kamnu. Se posebej v kamnu se kaže kiparjev izreden občutek za modeliranje finih odtenkov, opaznih šele ob pravilni osvetlitvi plastike. V portretu sledi poglavitnim značilnostim portreti ranca, ki mu poleg podobnosti vtisne tudi karakterni pečat, njegovo notranje doživljanje in premike dušev-nosti. Upira se vsaki formalistični tendenci in je ves predan tipični portretni umetnosti, a nikoli veristicno banalen. Njegov portret je izraz vsega, kar je lepega v človeku. Njegova umetnost je počitek utrujenim očem in mir razrvani duša... A. Pavlovec Večer med platni Marjana Dovjaka Razmišljanje ob razstavi v galeriji na loškem gradu Minuli potek so v galeriji Loškega muzeja v škof j i Loki odprli razstavo del akademskega slikarja Marjana Dovjaka. Pokrovitelj tokratne razstave je podjetje SLO-VENIJALES iz Ljubljane. Slikar Dovjak je po stenah galerije razobesil 35 slik. Večina od njih je najnovejšega datuma. Prevladujejo platna, vmes pa najdemo tudi slikanje na lesonit. Avtorja, ki spada v generacijo prvih slikarjev, šolanih na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, prištevajo v krog umetnikov, ki jim je blizu kuhistična stilizacija. Vendar pa Dovjak izrazito kubistične elemente uporablja le redko. Pri večini del zapazimo poudarek na risbi, barva je le-tej podrejena, čeprav prav z njo dosega zaželeni učinek. Dovjak uporablja cel spekter barvnih odtenkov sicer enotnega, bodisi temnejšega, bodisi svetlejšega tona, izoblikovanih v različne ploskovne like, ki pa so med seboj ostro razmejeni. Skoraj nikjer se barve druga v drugo ne prelivajo, temveč so strogo ločene. S tem doseže slikar nekakšno deformacijo predmetov, odvzame jim objektivni značaj in jim vdihne izrazito sugestivno izrazno moč. Se bolj zanimiva je zbirka razstavljenih umetnin glede na obravnavano tematiko, glede na izbiro motivov. Navadno je slikar bolj ali manj dosleden krajinar, figuralik, ali pa so mu pri srcu tihožitja. Dovjaka bi bilo po teh kriterijih nemogoče opredeliti. Pri njem namreč najdemo tako motive iz narave — zlasti mu je pri srcu tako imenovana drugotna, sekundarna narava, industrijski objekti, ki so plod človekovega dela — kot tudi tihožitja ter portrete. Zato bo bolj točno, če rečemo, da mu je blizu sooialna tematika. Kar se tiče figur v prostoru, so mnogo bolj ilustrativne kot pa izpovedne (Čakalnica, Tretji razred). Prav tu slikar daje prednost risbi, ki ji podreja vse drugo. Slednje velja tudi za njegova tihožitja. Bolj kot kjerkoli pa je prišla govorica oblik do izraza v podobah industrijskih objektov, tovarn, torej v upodabljanju motivov, tako drugačnih od tistih, ki jih najdemo na slikah umetnikov — romanti-kov. Sele tod pridejo povsem jasno do izraza socialne tendence, ki jih sicer drugod le slutimo. In še ena posebnost je, ki pozornega opazovalca pritegne in mu zbudi zanimanje. Ponekod slikar namreč isti motiv, isti predmet, figuro ali tihožitje upodobi po dvakrat — vsakič malo drugače. Na prvi sliki so barve drugačne, bolj živega ali bolj umirjene- ga tona kot na drugi. Na teh »parnih« podobah (Transfuzija I m II, tovarna LTH I, II in III) umetnik tudi spreminja posamezne drobce, bodisi da na eni sliki kaj prida aH odvzame, da predrugači predmete ali da spremeni oblike in barve nesimetričnih barvnih ploskev, kd sestavljajo neko celoto. S takšnim dvakratnim, različnim podajanjem enega in istega motiva pokaže na neprestano menja, joč se, dialektični subjektivni odnos človeka — v tem primeru umetnika samega — do sveta, stvari, ljudi... Ce tako gledamo na omenjeno značilnost Dovjakovih del, lahko mirne vesti zavržemo misel, ki se vzporedno s prej-šno zbuja ob gledanju teh »dvojnikov« — da je namreč ta dvojnost posledica neiz-grajenega sliikarjevega jaza in nekategoričnega kolebanja mod dvema izraznima možnostma li/kovnega ustvarjanja. I. Guzelj Komedija Poročil se bom s svojo ženo V Bukovščici je že tradicija, da kulturno-umetniško društvo vsako leto uprizori po eno odrsko delo. Lani pa ni bilo tako, zato je toliko bolj razveseljivo, da je delo v dramski sekciji letos spet oživelo. V razmeroma kratkem času so mladi igralci naštudirali Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo in jo 31. marca predstavili gledalcem. Komedija sodobnega komediografa Marijana Marinca Poročil se bom s svojo ženo je satira na današnjo »modo« razprtij in na malomeščansko licemerstvo. Besedilo je zelo razgibano in polno šaljivih domislic, ki spravljajo gledal- n ? *r ,Pre3JŠnjo ,sredo *e na glasbeno-baletnem večeru razen gojencev glasbene šole nastopila tudi skupina trinajstih mlajših baletk, ki obiskujejo Plesno in baletno šolo v Kranju. V koreografiji Milice Buh so se baletke predstavile z baletno pantomimo Delavnica lutk. Ta program nameravajo vključiti v samostojni nastop, ki bo konec maja. (D. S.) - FoiOi Franc ca v smeh. Od igralcev zahteva precej sposobnosti, a je vsebinsko in tudi glede iz; vedbe primerna za vaški oder. Režija bukovške predstave je bila v rokah Zofke Potočnik, ki je svoj režijski koncept uskladila s sposobnostmi igralcev in ustvarila tekočo predstavo. Tako je dobro opravila svojo nalogo, čeprav je bila malce nedosledna pri oblikovanju posameznih likov. Med igralkami velja pohvaliti Marijo Vidmar v skrbno izdelani in izrazno prepričljivi vlogi Katarine i''1 Anico Demšar, ki je zelo dobro obvladala precej zahtevno vlogo Milene. Posebno se je odlikovala v izgovorjavi. Tudi drugi dve ženski vlogi sta bih odigrani brez večjih napak. Med moškimi vlogami je bil boljši Peter Tomažin kot zdravnik Janez, medtem ko sta bili drugi dve važnejši vlogi precej slabo pripravljeni. Zaradi majhnega odra Jj bilo gibanje igralcev precej otežkočeno. Tej težavi bi se izognili s pametnejšo izrabo odrskega prostora in preprostejšo sceno. Zapis o predstavi bi bu< pristranski in krivičen, Če ne bi opozorili na veliko požrtvovalnost igralcev, ki so morali premagati precejšnje težave, da so tako postavili na oder Marinčevo odrsko delo. Prav zaradi vztrajnosti je njihovo delo vredno toliko večje pohvale. Prav bi b»W» da bi se po njih zgledoval* mladina iz drugih podeželsK« vasi. I. B. mm -•■■ti i ■ i i iii Te dni po svetu Ljudje Martin Luther King — apostol nenasilja — mrtev mm NOVOSIBIRSK, 6. april* — Med svojim potovanjem na Japonsko se je predsednik republike Josip Broz-Tito ustavil v Novosibirsku In Habarovsku, od tu pa je nadaljeval svojo pot v Tokio. WASI1INGT0N, 6 aprila — Po smrti črnskega voditelja dr- Martina Luthra Kinga so v ZDA izbruhnili hudi rasni nemiri, zato je predsednik Johnson proglasil Izredno stanje v ameriškem glavnem mestu, mestni župan pa je Uvedel policijsko uro cd 17,33 do 6,30 zjutraj. MARIBOR, 6. aprila — V Mariboru so bile zaključne slovesnosti ob lOO-letnicl Iz-bajanja slovenskega dnevnika Slovenskega naroda. Na slavnostni akademiji so tudi podelili letošnje Tomšičeve nagrade za najboljše prispzv-ke novinarjev v minulem letu. Slovesnosti so se udeležili tudi novinarji iz Avstrl Je. Italije in Madžarske. BEOGRAD, 6, aprila — Na tr8u Marksa in Engelsa se Je na protestnem zborovanju Proti vojni v Vietnamu zbra. V£č kot 300.000 Beograjčanov. Na zborovanju je govoril tudi Vcliko Vlahovič. Podobni Protestni zborovanji sta bili tudi v Ljubljani in Zagrebu. HOLYWOOD, 7. aprila — J« "poštovanja do ubitega Martina Kinga je sklenili ameriška filmska akademija Preložiti podelitev »Oscarja« *a najboljše filme. Tako bodo nagrade za najboljše filme pedelili v sredo. Sov M,0SKVA, 7. aprila - V jertski zvezi so izstrelili novo vesoljsko raketo z avtomatično postajo Luna 14. CilJ tega vesoljskega posku' Sa so nadaljnje raziskave Prostranstva okoli Lune. ATLANTA, 8. aprila — Na "soče Američanov Je počastilo spomin na pokojnega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga, ki so ga pokopali v torek v Atlanti. Kingovi »odclavci so poveda-». da bodo uresničili napovedani Pohod revnih na ^ashlngton in da bodo nada-sevali boj proti rasizmu, kateremu je posvetil življenje "biti voditelj. TOKIO, 8. aprila — Pred sednik Tito je prispel na enotedenski obisk na Japonsko, ^a tokijskem letališču sta ga sprejela In pozdravila Japonski cesar Hirohlto in premier Sato. Nasploh Je naš predsednik doživel prisrčen in dostojanstven sprejem, kakršnega na Japonskem izkazujejo Ic najvišjim državnikom. *ito Je prvi predsednik socialistične države, ki je bil Uradno povabljen, da obišče Japonsko. Ves svet je prejšnji teden pretresla skopa, vendar tragična novica — doktorja Martina Luthra Kinga, voditelja ameriških črncev in dobitnika Nobelove nagrade za mir, Je zahrbtno ubil do sedaj še neznani atentator. Martin King je dopotoval s svojimi pomočniki v Memphis, da bi vodil v ponedeljek veliki protestni pohod za državljanske pravice. Vendar tega dne ni dočakal — med njegovim nekajminutnim postankom na balkonu hotela, v katerem je stanoval, ga je z ostrostrelno puško ubil beli rasist. Težko ranjenega črnskega voditelja so takoj prepeljali v bolnišnico, vendar mu zdravniki žal niso mogli več pomagati. Smrtne krogle so pretrgale n|egovo 39-Ictno življenjsko nit. Ver.t o Kingovi smrti je boleče odjeknila po vsem svetu, najbolj pa med črnskim prebivalstvom v Združenih državah Amerike, kajti z njim so izgubili voditelja, ki se je vse življenje boril proti rasni diskriminaciji in za boljše življenje črncev v ZDA. Ogorčeni črnci so s požigi, demonstracijami in streljanjem izrazili svoj gnev in s tem opozorili na vprašanja, ki še daleč niso rešena. Vsa Amerika je žalovala ob Kingovi smrti, predsednik Johnson je odložil svoje potovanje v Honolulu in razglasil dan splošnega žalovanja, poleg tega pa je izrazil žalost in zaprepadenjc zaradi tega surovega uboja. Martin Luther King se je rodil 15. januarja 1929 v Atlanti v zvezni državi Geor-gii. Po končanem srednjem šolanju je študiral teologijo v Bostonu, kjer je tudi doktoriral. V svojih pridigah Je King nenehno opozarjal na nepravičen položaj črncev v Ameriki, zato tudi ni čudno, da so ga črnci pozvali, naj jih vodi v boju proti belcem. Martin King je ta izziv sprejel. Postavil se je na čelo črncev v Montgomervju, organiziral bojkot avtobusov, ki je trajal več kot leto dni. Nepo- sreden rezultat tega bojkota je bila ukinitev rasnega razlikovanja v mestnih avtobusih. Tako je ime Martina Luthra Kinga poslalo znano v vsej Ameriki. Enakopravnost črncev je bil njegov najvišji ideal, ideal zaradi katerega je tudi moral umreti. Imenovali so ga apostol nenasilja, njegovo glavno orožje pa je bil ekonomski pritisk. »Vem, da nosite pri sebi nože in revolverje,« je govoril svojim črnskim poslušalcem, katerim je znal z mirnim, skoraj tihim glasom vlivati čudovito, neomajno zaupanje. »Toda pustite jih doma, pri sebi imejte samo orožje nenasilja, odenite se z oklepom resnice In hrabro stopajte naprej.« Te globoke besede so realen odraz njegove filozofije, so odraz globoko mislečega in razumnega človeka, ki Je svoje življenje posvetil enemu samemu cilju — cilju, da bi drugi lepše živeli. Mnogi se boje, da bo s Kln-govo smrtjo prišlo do pre- Druga trobenta, prvi šofer, znani vrtnar Kranjčan Alojz Erman — član prve ustanovljene godbe na pihala Pred kratkim je bil v dvorani kina Center v Kranju jubilejni koncert ob 70. obletnici kranjskega pihalnega orkestra. Ob tej slovesnosti, katere pokrovitelj je bil predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, je izšla posebna brušura. V zgodovinskem zapisu smo zašle, dili, da izmed članov prve godbe na pihala, ki je bUa v Kranju ustanovljena 1898. leta, živi edino še Alojz Erman. Rojen je bil v Kranju, kot peti otrok v družini. Danes stanuje na Partizanski cesti Alojz Erman v Kranju in bo čez približno dva meseca praznoval 85. rojstni dan. Kranjčani, posebno starejši, go dobro poznajo. Kako tudi ne, saj imajo pri Ermanovih še danes vrtnarijo. Sicer pa se Alojz Erman včasih ni toliko ukvarjal z vrtnarstvom, bil je namreč poklicni šofer. Pred dnevi sem ga obiskal in takoj je bil pripravljen za pogovor. »Kako ste pravzaprav postali član pred sedemdesetimi leti ustanovljene kranjske pihalne godbe?« »Saj veste, mladega človeka marsikaj zanima. Mene je med drugim tudi glasba. Tako sem se takrat skupaj z drugimi, bili smo sami mladi, odločil, da postanem član pihalne godbe. 28 nas je bilo In igral sem drugo trobento. Veliko smo vadili in radi smo hodili na vaje. Pa tudi nastopali smo precej. In če verjamete ali ne, radi so nas poslušali. Se sedaj se spominjam, ko smo nastopili v Ljubljani na obletnici Požarne brambe. To je bil pravi praznik za nas godbenike.« Vendar pa Alojz Erman ni dolgo ostal pri godbi. Zaradi pomanjkanja in številne družine je moral za kruhom. Tako ga je pot zanesla na Dunaj. Tam je odslužil tudi vojsko in se hkrati izučil za poklicnega šoferja. In Čeprav takrat še ni bilo veliko avtomobilov, je to postal njegov življenjski poklic. In ker so bili takrat poklicni šoferji ravno tako redki kot avtomo- bili, je Alojz Erman postal tudi prvi poklicni šofer tovornega avtomobila pri Za-bretu v Britofu (današnja Oljarica). To je bilo 1908. leta in menda je bil to takrat tudi prvi tovorni avtomobil v Sloveniji. »Ljudje so se Zabretu sme. j.dl, ker je kupil avto. Menili so, da se mu je zmešalo. Se sedaj se spomnim, koliko ljudi se je zbralo na vrhu Jelenovega klanca, ko sem prvič peljal po njem. Prepričani so bili, da bo avto obtičal sredi klanca in da ga bodo morali s konjsko vprego potegnili na vrh. Bili so razočarani. Z natovorjenim avtomobilom sem brez težav prišel na vrh.« Ko sva se pogovarjala o avtomobilih danes in včasih in o današnjem ter takratnem prometu na cestah, mi je povedal, da je bilo včasih na cesti treba prav tako paziti kot danes. Posebno ob semanjih dneh, ko se je na cestah kar trio živine in ljudi. »Težava pa je bila Se ta, da so se ljudje takrat avtomobila bali. Sicer pa kako tudi ne, saj se je njegov ropot slišal nekaj kilometrov naokrog, še sedaj se spominjam, da sem prva leta Imel, posebno ob semanjih dneh, na cestah največ težav z živino in ženskami. Oboji so tik pred avtomobilom tekali čez cesto.« Ker je bil šofer, je Alojz Erman tudi med prvo vojno vozil. Bil je v Galiciji, konec obrata v ameriškem črnskem gibanju. Ali množica črnskih nemirov in demonstracij vsa od črnske četrti Harlema v j Nevv Yorku pa tja do Florida (do sedaj je bilo že okoli 30 žrtev teh neredov) ne potrjuje omenjene bojazni? Ali sa bo črnsko gibanje preobrnilo v smer, ki jo že nekaj časa zastopa Slocklev Carmichel: represalije, zob za zob, oko za oko? Ali lahko ameriški črnci še naprej verujejo v politiko nenasilja, v neučinkovite be- J sede? Pravijo, da ima vsako potrpljenje svoje meje in ta trditev še toliko bolj velja za J črnce v Ameriki, ki so jih oblasti Izločile iz »normalnec človeške rase, jih zaprle V črnske rezervate in Jim ukinile osnovne človeške pravice? Amerika, simbol človeška civiliziranosti kaže v teh dneh resničen odsev svoje neciviliziranosti in samodržnosti. Konj bodo lahko črnci brez skrbi stopali z roko v roki z belci? Vili G. in dogodki vojne pa je dočakal v Kobaridu. Po končani vojni pa ja bil zopet pri Zabretu, dokler ni 1924. leta kupil svoj avto in je potem vozil taksi vsa do druge svetovne vojne. Med pogovorom sem na stani opazil diplomo, ki jo ja oktobra 1932. leta dobil za sodelovanje na razstavi vrtnarstva. Povedal mi je, da sa je z vrtnarstvom ukvarjal ža oče. Sam pred drugo vojno ni imel dosti časa za to, ampak se je s tem bolj ukvarjala žena. Vrtnarstvu se jo posvetil šele po drugi vojnu Pravi, da še danes rad pogleda v cvetličnjak. Alojz Erman je nedvomno eden izmed najstarejših Kranjčanov. Njegovi spomini so bogati in še dolgo bi sa lahko pogovarjala. Tako pa sem ga zaradi omejenega časa lahko spoznal le kot člana pihalne godbe, ki je igral drugo trobento, kot poklicnega šoferja in vrtnarja. Čeprav je le nekaj časa igral pri pihalni godbi, pa se zelo rad spomni tistih, še brezskrbnih mladih dni. A. Zalar Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Bdi m\tk • 58 • »To mislim, da ne, le v zelo neprijetnem položaju. Vendar pa tudi to ne bo trajalo več dolgo,« je dejal odločno. Pravnik ga je nekaj časa ogledoval od Strani, potem pa pomirjeno pokimal. »Zanesem se na vas. Ce bl me potrebovali, pošljite pome! Morda spet kar z avtomobilom, ker se mi zdi, da se bom z modernimi prevoznimi sredstvi končno le sprijaznil.« Krepko je stisnil sekretarju roko, pomahal ■ cilindrom in stopical proti vratom. Stal je že napol na hodniku, pa se je naglo vrnil, zaprl skrbno za seboj vrata in dolgo gledal Hubharda. »Ni dobro,« je dejal slovesno s tihim glasom, »da je tako lepa in poštena Ženska sama!« »Kako mislite to?« ga je vprašal nekoliko začudeni Hubbard ln ga debelo .gledal. »Da bi se jaz, če bi bil na vašem mestu, poročil z Mrs. Irvine,« je jezno zaropotal Mr. Summerfield in zaloputnil za seboj vrata. 35 Jesenska noč je bila jasna, v gostem grmovju, ki se je prepletalo tesno ob zidovih Skidemore-Castla pa je bilo temno kot v rogu. Prav ko je ljubček krepke Jessie spel-Do skočil s tri metre visokega zidu ln se pobiral s tal, je nenadoma zrasla pred njim temna postava In se rahlo dotaknila njegove roke. Fant je prvi hip obstal kot vkopan, nato pa se je s krepko kretnjo skušal ofusti I prijema ln pobegniti, toda roka ga je držala | kot v kleščah ln ravno, ko se Je pripravljal, da bl z vso silo zamahnil, je zaslišal tih in miren glas, ki ga je takoj pomiril. »Pol sove-reigna imate pri meni še na dobrem. Spremenil ga bom v cel funt, ki ga dobite takoj, če ml hočete nekoliko pomagati.« Vrtnarski pomočnik nI bil tolikokrat v življenju dobil pol funta nagrade, da ne bl vedel, koga ima pred seboj, kljub temu pa se mu je to nenadno srečanje zdelo vendarle sumljivo. Kaj neki išče ta mož tu? Ali je to za Jessie dobro ali slabo? Za Jessie je bil zadnje dni resno v skrbeli. Vsak večer je bil zlezel čez zid in čakal Jessie na dogovorjenem mestu, toda dekleta ni bi!o na sestanek. Večkrat se je bil splazil prav blizu glavnega poslopja, toda Jessie ni videl nikjer. To ga je tako vznemirjalo, da se je moral z nekom pomeniti in tako mu je radodarni tujec prišel na pot kot nalašč. »Jessie ne morem več najti,« je vzdihnil. »Ko vidite, ravno prav! Zdi se mi, da bom lahko pomagal vam in Jessie. Ali so pri hiši psi?« »Ne, nobenega še nisem videl,« je dejal vrtnar že čisto pomirjen. »Kdo vse pa stanuje tu?« »Vratar pri glavnem vhodu, v poslopju na dvorišču pri gaiaži pa šofer. To "a ta se je z velikim avtom pred dvema urama odpel'nl v mesto,« je vneto razlagal fant. »Nekaj dni sem pa je v hiši še neka ženska, ki je prej še nikoli nisem videl. — Nazadnje so Jcsste še umorili!« se Je prestraSil. »Kdo- pa naj bl to storil?« »Gospodar,« je v strahu odvrnil vrtnar, »če hi ga poznali, bi mu tudi vi prisodili kaj takega. Jessie se ga je že vedno bala, ko pa sva se zadnj'krat sestala, Je bila vsa iz sebe, ker ni vedela, kaj je z njeno ma-dam.« Za Hubharda ni bilo tako lahko izvleči iz fanta, kar je hotel vedeti, ker so se mu vse misli vrtele le okoli njegovega dekleta. Počasi pa je le toliko izvlekel iz njega, da si je lahko ustvaril sliko o pravi razporeditvi poslopij in sob. Zvedel je, da je »madam« stanovala v osrednjem traktu, da vodijo v vzhodnem Krilu zadnja vrata v skriven, skrbno zaklenjen prostor in da ima Jessie svojo sobico v tretjem nadstropju. »Če vam je prav, me počakajte kar tu,« mu je dejal Hubbard. Če bi me pa čez poldrugo uro ne bilo nazaj, izročite tole pismo možu, ki ga boste na^li ob stranski poti pri glavni cesti. Od njega boste dobili še en sovereign, tu pa imate prvega.« Vrtnar je krčevito stiskal v roki zaklad in pismo ter z občudovanjem gledal tujca, ki se je z enim skokom zavihtel na zid in v istem trenutku že sedel na njem. čeprav je bil tudi on vajen takih akrobacij, se s tem možem nikakor ni mogel meriti. »Štiri korake od vaja na desno leži v grmovju torbica,« mu je šepnil glas z zidu, »prosim, dajte mi jo sem gor, toda ne stisnite je preveč trdo!« Vrtnar je iskal po grmovju in končno našel nekaj, kar je bilo bolj podobno usnjeni mošnji kot torbici in ko jo je dvignil, se je začelo v nji živahno gibati. Tako se je prestrašil, da bi jo bil kmalu spet izpustil, toda v tem jo že zgrabil mož na zidu in lakoj nato izginil. 36 Lucv Rowe je bila robustne ln odporne narave in udobno življenje, ki ga je živela že več kot leto dni v Skldemore-Castleju ni prav nič okrnilo njene odpornosti in ojere sile. Odkar je živela v svojih sobah kot jet-nica, je neprestano uporabljala te svoje sile ln je na primer pred kratkim razbila doma- la vse pohištvo. Potem pa je navadno prihitela močna Bettv in jo pomirila, pri tem pa je seveda skoro vedno nastal pretep, pri katerem je bilo včasih precej vroče, ne glede na ploho ljubeznivosti v besedah, ki se Jih ne da naštevati. In čeprav je bila končno vedno Lucy tista, ki Je morala odjenjatl, je to nI prav nič spametovalo in pričenjala Je vsak dan znova. V premorih med temi bitkami pa je pl*" volaska nepretrgoma snovala načrte za beg in nI pri tem zamudila nobene prilike. Toda edina vrata, ki so vodila iz njene sobe, so bila nenavadno debela ln opremljena * več kot solidno ključavnico, na oknih pa so bile pritrjene močne železne mreže, pri katerih je zastonj trošila svoje sile. — Ker torej s silo nikakor ni šlo, se je podjetna Lncy domislila, da bi se morda s spretnostjo dalo doseči več. Najprej si je natančno ogledala ključavnico ln se je nato lotila. Vrtala je po njej z raznimi žeblji, Iglami, skratka z vsem, kar Je imela pri roki in se nI dala oplašiti, ko spočetka nI bilo nobenih uspekov. Potem je pretaknila vse omare I"1 predale, da bi našla kako pripravnejše orodje ln končno iztaknila šop starih ključev. I mrzlično vnemo jih je začela preizkušati 1° končno našla enega, ki je vsaj deloma prijel. Vztrajno je poskušala več kot pol ure in nazadnje ugotovila, kaj je treba pri ključu popraviti, da bo uporaben. Vzela je pil" za nohte in se lotila dvojne brade na ključu. Pilila je, da so ji stale potne srage po čelu in spet poskušala pri ključavnici. In res, ključ se je obrnil in vrata so bila odklenjena. Minute dolgo je trepetaje stale pred njimi, preden si je upala pritisniti na kljuko ln jih odpreti. (Nadaljevanje) Filmi, ki jih gledamo BITKA V ARDENIH — dolgotrajna in naporna — Nemara sodi Ken Annakin med tiste režiserje, ki znajo snemati vojaške filme. No, ni kaj reči, Annakin svoj posel brez dvoma kar najbolje obvlada. Seveda predvsem s tiste plati, ki ji lahko rečemo obvladanje poklica, neke vrste mojstrstvo bolj v izurjenosti in spretni porabi filmskih izraznih sredstev kot umetniško-kreativni sili. Annakin je to pot, precej drugače kot v svojem filmu Najdaljši dan, segel po speci-fičnejši bitki druge svetovne vojne. Glavno vlogo v tem filmu nimajo ne igralci, ne on sam. ne scenarist in ne vsi drugi sodelavci, temveč vojaški 6'troj4ank. Zvarek jekla torej in te jeklene mase «e na platnu prevažajo pred našimi očmi tako, da kar najlaže sledimo poteku cele bitke. Gostinsko podjetje na Gorenjskem Išče samostojno kuharico Z VEČLETNO PRAKSO Zaposlitev takojšnja. Plača izredno dobra. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Glasa. Zdi se, da je bila režiserju manj pomembna usoda ljudi v tej bitki, da so ga manj zanimali tisti, ki so o bitki odločali. Scenarijska zasnova za film je pogojena z resničnima dogodki. Seveda je scenarij prikrojil te dogodke tako, da je nastala pregledna celota. Liki v tem filmu, dramaturgija in dialogi, vse je zasnovano precej preprosto, poenostavljeno in kar najbolj dojemljivo slehernemu gledali cu. Režiserjev deilež piri tem filmu je v prvi vrsti ta, da je ohranil preglednost in da nas mi zavajal na stranpota, odkoder bi bil pregled nad bitko manj nazoren. Spretno posneti prizori v štabih tako ene kot druge vojaške strani, prizori bitke same in oris nekaterih likov se zlijejo v film, ki traja tri ure, ki pa nas na koncu vendarle pusti neprizadete in hladne. Akcija je tisto, kar Annakin postavlja v prvi plan. In temu je podredil prav vse. Tako je Bitka v Ardenih film, ki bi bij najbolj zanimiv za vojaške akademije, kjer se bodoči oficirji uče strategije posameznih bitk v zadnji vojni. Gledalcu, ki ga vojna s strateške plati bolj malo zanima, pa film ne pove veliko. Številni tanki, dolgotrajni in že skoraj mučni prizori bitke ga nadrobno pouče le o tankih in njihovih sposobnostih. V zvrsti vojaških filmov, je seveda Bitka v Ardenih kvaliteten dosežek. B. Šprajc Delovna skupnost CP Gorenjski tisk — Kranj razpisuje štipendije za učence poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 68/69, in sicer za naslednje poklice: 2 tiskarja za knjigotisk 1 tiskarja za ofsetni tisk 1 reprodukcijskega fotografa štipendije so odvisne od letnikov šolanja in discipline v šoli, in sicer: v I. letniku 70,— N din v II. letniku 100,— N din v III. letniku 150,— N din Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Najmanj z dobrim uspehom dokončana osemletka 2. Starost do 17 let 3. Telesno in duševno zdravje Interesenti za štipendije naj oddajo prošnjo do 15.5.67 v tajništvu podjetja, Kranj, Koroška 8. Miha Klinar: Mesta, cestej!) Dom o III. DEL Obvestilo Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da bo v občini Kranj obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi za vse otroke, roj. od 1.1.1966 do 31.11.1967 in starejše, ki še niso bili popolno cepljeni. Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno. S seboj prinesite izkaznico o cepljenju in vabilo. Cepljenje bo v občini Kranj od 15.4.1968 na istih cepiščih in ob istem času kot je naveden na vabilih. IHMHHBE&SOMBk »Nikoli? Kaj ti veš?« . Potem podoba ugasne. Vse Je dere. Stefi spi. Mirno spi- Ko sC ^i' Sele ko ji Marija prinese Lehmann ^ la o Lehmannu. A kaj? Tega se sestro noče pokazati vznemirjenja, zagledala Lehmannovo pisavo. »Slavko je šel z očetom,« Pr%efi/i »Kaj? Je že tako pozno?« «e &l J povsem naravno. no^a »V sredo naju bosta z očetom.v »V sredo? Da, seveda, v Lucij, »In na Brezje bomo tudi »Da, seveda! Obljubila sem ti-»Zelo si dobra, Stefi!« J »Tudi ti, Marija!« k0 W\ Potem se Stefi loti šivanja, a i novem pismu. gt&J »Se vedno je v zaledju! £° ,J ki že peto leto tepe človestv^ i kmalu? Zato naj ostane mocf areSoJca,1ta zmagalo nad zlom« in potrdi10 0i W nobeno zlo ne ostane nekazno ^jjjj zla«. Pobilo r£> DIE GERECHTIGKElT^B^pTiS * j BLEIBT UNBESTRAFT, BRECEHER ECEHEK n Lepa misel, čeprav ^^da?9^ je zapomnil iz del nekega lajevega sodobnika, ki je sve tovni GT AS * 8 S"rRAN Rajski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenj Od pusta do velike noči v okolici Cerkelj loij^jlh v času od pusta do velike noči v Retečah pri škofji K\ i v okoliških vaseh je v rubriki Gorenjski kraji in ljudje *o bili IVan B°8ataJ (Glas, 28. februarja 1968). Podobni običaji ^ob!(i ' drugje na Gorenjskem. Poglejmo tokrat nekatere od aJev Iz cerkljanske fare pod Krvavcem! ^a, rJr1113 svetovnima voj-1 vsak petek maša. Ta vas je iz »Ho ^bno pa pred prvo Cerkelj oddaljena dobro uro ' hoda v hribih pod Krvavcem. Pred cerkvijo so prodajali preste iz Adergasa, ki so se po precej naporni poti prav prišle, J' Pobrali doma st are! legle. Starši so otrokom doma Spod-rvi VC m Sl*rkove, in jih '■ pred odhodom dali nekaj denar. * Te !?2 ^oncu ovili s sla-' ja, da so ga imeli za preste. frrr)0^ 50 prižgau pri I Na predpostno sredo so »babo J|i ni^ ad| in potem z njimi žagali«. Naš dopisnik nam piše, da bi kot otrok to večkrat prav rad videl, odrasli fantje pa so se le smejali radovednim otrokom, ker so to vedno »zamudili«. Na veliki teden, večinoma že za cvetno nedeljo, so imeli otro- **rna svetovnima voj-. Osebno pa pred prvo •m r„vl°Jno. so v vseh vaseh »i Vas-rkelJ kurili pusta. Zu- Mq n 80 (pripravili veliko ^tl,hut_roci so ob takih pri- z njuni ~ ognja pa tudi dlje khPostu in mahali z nji- so Posebne ' znarl0. v vasi preste. f? nikje Adergas Kolikor takih prest niso r drugje ne ta- irt ne ri — i "* *** * k; Qanes. Nekaj tistih ci nove obleke. Na cvetno nede- d'.De6i • to znali, še živi, Nfi še- pa ne bi biI° ?,e io j! S twn spet začeli. h so iiu e res odlične. V podajan.T10Sili **> vas€h in k vVStišk0ke v postu so ' ljo so nesli v cerkev butare žeg-nat. Nanje so razen zelenja navezali tudi jabolka in pomaranče. Na veliki petek so šli vai otroci, kolikor jih je bilo pri hiši — da so le mogli hoditti — v cerkev k božjemu grobu. Takrat je bilo Vas. kjer je bila , pri vsaki hiši veliko otrok. Tisti, ki so bili doma iz vasi pri fari, so si napravili raglje in na veli. ki petek, ko so bile v cerkvi molitve, so z njimi ragljali in tekali okrog cerkve. Zvonovi so bili »zavezani« od velikega četrtka dopoldne do sobote dopoldne. Na veliko soboto so dekleta nesla k žegnu in to je bilo prav slikovito. Imela so lepe bele predpasnike, krila pa navadno rdeča. Jerbase, ki so bili lepo pisani, so nesla na glavi. Jerbasi so morali biti lepo in polno naloženi in pokriti z lepimi vezenimi prti. V njih je bil kolač, gnjat, ena ali dve suhi klobasi, hren in pirhi. Zgodilo se je nekoč, da neko dekle ni imelo dos. ti, da bi napolnilo jerbas, pa je na dno položila nekaj parov starih čevljev. Imela pa je smolo, da je domov grede padla, pa so se poleg jestvin vsuli iz jerbasa tudi čevlji. Dekleta so namreč, ko je bil žegenj končan, skoraj tekla domov. Tista, ki je bila prej doma, je imela tisto leto manj plevel no proso, zato tudi prva oploto. Pred veliko nočjo so se otroci učili in vadili sekanja pirhov. Za učenje in pridobivanje spretnosti so uporabljali repo, ki jo je bilo povsod dovolj in pripravna jc bila. Na veliko nedeljo in ponedeljek popoldne so se otroci in odrasli zbrali sredi vasi, kjer se je pričelo tako težko pričakovano sekanje pirhov, pomaranč in jabolk. S kovancem je bilo treba zadeti in vsekati jabolko, pomarančo ali pirh. Ce si vsekal, je bilo tisto, kar si sekal, tvoje, če pa si zgrešil, si izgubil denar: krajcar, groš ali zeksar (pred prvo svetovno voj. no) ali dinarje (med obema vojnama in še danes, kolikor ja sekanje po vaseh še ohranjeno). Preden si šel sekat, si se s tistim, ki je dal sekati, pogodil, kako. Bilo je namreč več različic: 1. na kakšno daljavo, od blizu ali od daleč, 2. kako: »za-skrit«, »za prjet«, »za glih«. Po prvi različici (~»za skrit«) se je moral kovanec skriti v pirh, po. marančo ali jabolko, po drugi različici je bilo dovolj, da se je le prijel (»za prjet«), vendar ni smel ispasti, če je nekdo pirh obrnil, po tretji različici (»za glih«) pa je moral biti kovanec »glih« s kožo pomaranče ali z lupino pirha. To je bilo najtežje. Pirhe so sekali tudi tako, da ga je nekdo držal v roki. Palec in kazalec je čimbolj stisnil skupaj, da je bila včasih vmes tako majhna špranja, da je šel komaj kovanec skozi. Kdor pa je znal, je tudi pri tako majhni odprtini zadel pirh. Večkrat pa je kovanec zadel tudi v prste, velikokrat namenoma in z veliko močjo. Tudi kri je včasih pritekla iz prsta. Pogodba za sekanje je imela tudi določilo, kolikokrat se lahko meče: enkrat, dvakrat ali tudi večkrat. Ce prvič nisi zadel, si lahko ponovil tolikokrat, za kolikokrat je bilo domenjeno. Ce je bil kdo »na glasu«, da je bolj slab, so mu rade volje dajali sekati tudi po večkrat, pa je še izgubil. Dekleta so pirhe ali pomaranče držale v naročju na predpasniku, ker so se balo udarcev v roke, pa še bolj prijetno je bilo. Odraslejša dekleta in fantje so s pirhi tudi »štruncall«. Eden je držal pirh v roki, drugi pa je s svojim pirhom potolkel po njem tako, da se je eden ubil. Tolči se je moralo vedno s »špico« na »špico« in s peto na peto. Ce se je nekomu ubil pirh na obeh konceh, ga je izgubil in ga je moral dati »nasprotniku«. Ce sta se ubila oba, ga ni nihče izgubil. (Nadaljevanje prihodnjič) Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Sniti ;da Je sanja, ktilo koPa »udi pred ' *° Je na pisrriu pa m :;'-fl razrnišij eno. , 'eežepoUW ^hma»na komaj Pravi Nstlkrat »dobro *»a£Vlada svet, Saniem tvorcu 2nan po svo- jem vplivu, ki ga je imel na evropski simbolizem, a so ga kritiki in pisatelji, ki 60 se okoriščali z njegovim stilom in idejami, nehvaležno zamolčali, kakor se v literarnem svetu pogostokrat zgodi zaradi hlepenja sebičnih pisateljev po »slavi« in »novatorski izvirnosti«. Evropski literarni kritiki in zgodovinarji se o Peladanu in Peladanovem posrednem ali neposrednem vplivu na evropsko književnost niso razpisali, zato pa ga je toliko bolj cenil svetovno znani dramatik August Strindberg. To ime pozna tudi Stefi, saj je za Strindberga zvedela v hart-berških pogovorih med knjigarnarjem, sodnim oficialom Tonikom in Francem. Zlasti knjigarnar se je navduševal nad tem pisateljem in trdil, da nihče med pisatelji še ni tako resnično odkril pošastne zlobe, ki se skriva v ženskah in ki s pošastno naslado tira moškega na rob blaznosti in popolnega uničenja. Tako je menil hartberški knjigarnar, ki je v upodobitvah Strind-bergovih ženskih likov videl lik svoje žene. Zato pozna Stefi Strindberga samo s te plati in se zato ob Strindbergovcm imenu, ki ga navaja Lehmannovo pi-smo zboji, da tudi Lehmann sodi o ženskah podobno, kakor je sodil hartberški knjigarnar Herrgouth. Toda te bojazni se naglo otrese, ko pomisli na Lehmannove pesmi. In naposled Lehmann omenja Strindberga samo mimogrede, marveč ji piše o Peladanu, od katerega si je prisvojil mnoge misli, čeprav je pri njem našel tudi take, ki se zde Lehmannu zmotne in ki jih ne bo mogel nikoli odobravati, saj so podobne tistim francoskim filozofom in sociologom, ki dajejo hrano germanskim, zlasti nemškim rasistom in pridigarjem o germanski, zlasti nemški nad-človcčnosti. Morda so ga prav zaradi tega Nemci prevedli v času, ko so njegov ciklus »Finis Latinorum« potrebovali za utrditev vere v nemško »nadmoč« nad moralno in rasno razkrajajočimi se francoskimi sosedi, nad svojim »dednim sovražnikom«. Ne, te zmote bi ga danes prav gotovo odvrnile od Peladana, ko bi ga ne prevzemala Pcladanova etika, vsaj tisti splošni, večno veljavni del stremljenja človeške poštenosti k dobremu in k zmagi dobrega v človeku in človeški družbi. Človek mora verovati v dobro, če hoče, da bo lahko kljuboval zlu, ki pritiska na večino človeštva. Postati dober in pošten v vseh pogledih, je mojstrovina, h kate-ri biv moral stremeti sleherni človek, ki mu je kaj, da bi svet postal boljši, bolj človeški. To stremljenje naj bi bil cilj človekovega bivanja. Samo v tem je smisel življenja. DER ZVVECK DES LEBENS IST: er KANN fur den MEN-SCHEN NUR DIE GELEGENHEIT UND DAS MITTEL sein, ein MElSTERVVERK AUS DIESEM SEELENBLOCK ZU MEISTERN, DEN DIE NATUR IHM ZU BEARBEITEN GEGEBEN HAT Taka mojstrovina, ki jo človek napravi iz svojega življenja, je v ljudeh, ki povzročajo nasilje zla in služijo zlu nasilja, nesmisel, vreden pomilovalnega posmeha, v resnici pa so take mojstrovine vest človeštva, ki postaja pekel za nasilnike in nosilce zla. In ta vest jih razjeda in razkraja, čeprav proti ščitu zla dobro nima ščita. GEG EN DAS SCWERT DES BOSEN HAT DAS GUTE KEIN SCHVVERT. DIE TUGEND VVEISS NICHT DEN ANGRIFF ZU FUHREN Krepost ne zna napadati. Dobro opozarja nase s samim seboj. Je zrcalo, ki ga zlo ne more trpeti in ga hoče sleherni trenutek razbiti, a je nerazbitljivo, ker je svetloba sama, a svetlobe ne moreš razbiti ne presekati. In ta svetloba kakor neuničljiv svetilnik premika človeštvo iz davno izgubljenega dobrega k iskanju novega dobrega. Iskanje dobrega potrjuje in uresničuje človeka v človeku. Dobro se zrcali v lepoti, ustvarjeni v delu, zakaj lepota je samo odsev dobrega v človeški naravi. DIE SCHONHEIT IST DER VVIEDERSCHEIN DER GUTE Doseči tako lepoto brez človekovega prizadevanja je nemogoče. Človek na poti k višjemu (in dobro je višje, najvišje v človeku) lahko učinkuje samo na dva načina, da svoj jaz uresniči, to je delo, in da svoj jaz razdaja, to je ljubezen. Združitev obojega je lepota, je umetnost. Umetnost ni pretiravanje resničnosti, kakor menijo nekateri,' marveč resničnost sama, očiščena vseh drugih primesi in stvari, ki stvarno in času dano resnico zasenčujejo in ji dajejo varljivi videz. Mojstrovina, ki jo človek izkleše iz sebe, ima večjo vrednost kakor človek 6am. DAS LEBEN DER MEISTERVVERKE HAT MEHR VVERT AL9 DAS DER MENSCHEN Naj je ne moti, ker ji piše in ji vsiljuje trenutna razmišljanja. Z umetnostjo je kakor z ljubeznijo. LIEBEN HEISST ES SEIN LEBEN JEMANDEN v7eihen In on oboje posveča njej. Zato trpi, ker je Stefi doletela nesreča. A naj ne klone. Ni sama. Otroka ima ... Od tu dalje je pismo zopet preprosto. Opravičuje se ji, da mu čas nenehno jemljejo drugi in da se motor njegovega sanitetnega avtomobila nikoli ne ohladi. To je vzrok, da ji ni mogel v tem času pogosteje pisati, čeprav je v mislih sleherni trenutek v njenem prelepem kraju nad Nadižo. Potem je cela vrsta stavkov precrtanih. Morda se je zbal, da je šel pri izpovedi svojih misli in čustev do nje predaleč. Sicer pa ji vse to in še več kakor prečrtani stavki povedo njegove pesmi, ki jih je poslal skupaj s pismom v dokaz, da je ves čas svojega dolgega, a nehotenega molka res bil v mislih pri njej in v njenih lepih krajih, zanj najlepših krajih na vsem svetu. In to pismo izbriše iz Stefi do kraja njene včerajšnje misli. Zopet se loti dela. Mariji šiva obleko, darilo za god. Do poldneva bo gotova. Zvečer bo pisala Lehmannu in ec mu zahvalila, a jutri bo prelistala časopise in izrezala iz njih vse, kar bo Jakoba, ki je bil v Rusiji, prav gotovo zanimalo. GLAS * 17. STRAN Zdravica Mencingerjevem vinogradu Epilog k zapisom o modrijanu iz Bohinja Na splošno velja Moja hoja na Triglav kot zadnje Mencingerjevo pisateljsko delo. Res, zadnje njegovo končano delo je ta čudoviti spis, ki ga likakor ne moremo uvrstiti v kako že znano literarno vr-ito. Ni ne potopis, ne roman, ae novela — laže bl mu rekli, ia je poslovilni spev: v njem |e modri Sivor še enkrat jblskal svojo mladost, svoje Jmrle prijatelje in sošolce. Se enkrat se je spomnil davnih svojih sanj in načrtov. — To je bilo 1. 1897, tik pred pisateljevo šestdesetletnico... MENIŠKI SPOMINI Po desetletnem molku, ob svoji sedemdesetletnici, pa je Nejaz Nemcigren spet prijel za poro. Kajti človek, ki mu je dan dar pisanja, mora pi. sati, pa če še tolikokrat za-priseže, da pisal ne bo več. In tako je Mencinger pričel 1. 1908 pisati Meniške spomine. Le še malo let je mož imel prod seboj, ncizprosljiva starka je že s koščeno roko trkala na duri. Zato so ostali Me-niški spomini nedokončani. Napisanih je bilo le nekaj poglavij. — A dovolj, da spoznamo Še eno, vedrejšo plat bohinjskega modrijana — kako sirečen je bil v svojem vinogradu na Meniškem. Kako je znal v pusti krški osamljenosti poiskati svetlejšo stran življenja. Za hip pa se moramo vendarle vrniti v Mencingerjeva kranjska leta (1871 — 1882), kajti prav v Kranju je 27. maja 1878 podpLsal notarsko pogodbo: za 6500 goldinarjev je kupil od svoje lastne žene kar precejšnje vinogradniško posestvo na Trški gori nad Krškim. Obsegalo je skoraj 19 ha zemljišča; od tega nad 4 ha vinograda, ostalo pa so bile njive, pašniki in gozd. Reklo pa se je temu posestvu že od nekdaj Meniško; celo stari Valvasor ga omenja kot kraj, ki rodi odlično vino. Posest je prinesla v zakon Marija Barbo (1850 — 1917) kot svojo doto. Kaj se ve danes, čemu je Mencinger od svoje žene moral posestvo odkupiti. Ali je kot jurist hotel stvari urediti — za vsak pri. mer? Pa vendar, žena mu je bila mnogo mlajša, celih dvanajst let! In tudi otrok še nista imela. Kaj pa, če tiči odgovor pov- sem drugje? Kljub visoki izobrazbi in svetovljanski razgledanosti je Mencinger v svojem intimnem bistvu le ostal pravi kmet. Zaljubljen v zemljo, v modrost, ki klije iz nje, in vse, kar je v zvezi z zorni j o. Ni dvoma, da je v Mencingerjevem kmetstvu tičal tudi tisti tolikokrat ča-šč*en pa tudi tolikokrat prokleti animus domini (duh, miselnost gospodarja, lastnika)? Le tako si lahko razlo/Jmo to kupovanje posesti od lastne žene. Ko je vendar vse Meniško že od poroke sem sam upravljal s pomočjo svojega sorodnika Toneja s Savice v Bohinju. Zdaj moramo korigirati še svojo prejšnjo trditev, da je Mencinger 1. 1882 zapustil Kranj in se preselil v Krško le zaradi domotožja svoje žene, domačinke z bližnjega Vidma. Gnalir ga je morala tjakaj tudi skrb za lepo posestvo, ki bi utegnilo biti ob dobrem gospodarjenju lepo donosno. Drugače si tudi ne moremo pojasniti hitre odločitve: že dan po smrti krškega advoka. ta dr. Karla Kocelija, dne 17. avgusta 1882, je Mencinger naznanil odvetniški zbornici, da se bo naselil v Krškem kot Kocelijev naslednik. TRSKA GORA Vrhov s tem imenom imamo na vinorodnem Slovenskem več. Gotovo se ime nanaša na trsje, ki rodu na takih gorah, ne pa na kak trg pod njo. Mencingerjevo posestvo se je nahajalo na prisojni strani Trške gore, ki se dviga na desnem bregu Save nad Krškim. Predniki-lastni-ki Manišije so bili pred stoletji menihi Avguštlnci. A stopimo za Mencingerjem, ki nas že tako prijazno povabi: »Dragi bralec, vodim te v gorico. — Vodim te pa tudi v vinski hram. Kozarec vode naredi, da ti potlej pristno vino gre bolj v slast. Takisto vzemi dosedanje besedovanje za kozarec vode in pričakuj poštenega vina, ko sedeva za mizo na Moni-škem.« Ves srečen nam modri Stvor še zaupa: »človek vse drugače veljavi samega sebe in gleda svet okoli svoje osebe, ako stoji kakor lastnik na svoji zemlji. Dolenjec pravi: to je božje in moje, in jaz bi Krško ob Savi, kjer J« pisatelj Mencinger preživel nad 30 let svojega življenja; tu je tudi umrl. malone rekel: to je moje in božje.« Potem nam še pove, kako so ga pozdravili, ko je prvič prišel na goro kot novi gospodar. Ganilo in laskalo mu je, ko je zaslišal besede: »Bog vas primi, novi mertiški gospod!« Seveda po so Mencingerja domačini tudi pošteno »zašrangali«. Odkupi:ti se je moral z mnogimi vrči pijače. » Ljudje trdo delajo, vročina je huda, voda slaba, vino dobro, žeja velika in krepost vino zmagovati v Goranjcu, kakor v Dolenjcu pristno slovenska.« Poslušajmo še prigodo, ki jo more doživeti le gosposki človok, nerodni novi gospodar. Mencinger je sam pozneje priznal, da je pošteno zaslužil to lekcijo že v prvih dneh ljubimkanja s svojim duhom lastništva. Stopal je po posestvu, da bi si vse ogledal: »Našel sem v mojem gozdu staro žensko, ki je gobe brala. Ni se zmenila zame, in umestno se mi je zdelo, opomniti jo, da se v moji hrastini ne smejo gobe brati brez mojega dovoljenja. To je slabo učinkovalo, kajti je ženska odgovarjala, da sem trd Gorenjec, skop gospodar, in da so od pamtiveka tod okoli uboge babnice brale gobe, jagode in borovnice, in da bodo tudi brale še tedaj, ko od mene ne bode nobenega spomina. Na prvi hip se mi je zdela starka čez vse predrzna, potem pa sem ji dobrovoljno rekel, da nočem kratiti pravice ubogih ženic, naj le bero gobe in jagode. Le mene naj ima za prvega kupca. — Tako sem prvi dan svojega gospodstva vedoma kupil pridelek s svojega posestva od tujega človeka, ki je bil celo nevljuden z m onoj. — Preden pa som se poslovil od ženičke, sem jo skušal še pokarati, naj gobe odreže nad koreninicami, ne sme pa jih trgati iz tal, ker s tem gob j i zarod zmanjša. Toda tudi to ženski ni bilo prav. Vrnila mi je, da je pač že čula, da so nekje ljudje, ki žabe streljajo, polže dero in gobe žanjejo. Ali dežela, kjer taki bebci prebivajo, je daleč od dolenjske pokrajine. Ona pa se če držati dolenjskih navad.« BOHINJSKA ZDRAVICA Novemu »gospodu na Me-niškem« so krški prijatelji seveda prirediLi slovesno ustoličenje. Pisali so mu v Kranj: »Ce ne prideš, se slavje zvr-ši brez tebe — vendar ob tvojih stroških!« V jutru na dan velikega šmarna 1. 1878 sta se pripeljala na postajo Videm-Krško dr. Janez Mencinger in njegov brat Gregor, gospodar na domu v Bohinju. Hitro sta pohitela na Trško goro, ki se kopici nad krškim mestom. Družba prijateljev ju je kma- lu posadila medse. Ni kazalo drugače, prvo zdravico je moral izreči bratu in zbrani družbi prav Gregor Mencinger! Neroden in nerad je vstal, potem ko se je dlje časa zaman branil te časti in se obotavljal. Nazadnje pa je le spregovoril: »Mi Bohinjci živimo v tesnem, ograjenem gorskem svetu. Dan za dnem gledamo vedno iste ljudi in kraje, delamo venomer ed:n to kar drugi. Pogovarjamo se vedno sami med seboj o svojih nespremenljivih stvareh. Zatorej je te^na naša pamet in kratek naš duševni vid. Ko nimamo mnogo misliti, imamo tudi malo besed in še te rabimo varčno, da se nikomur ne more oponašati, da se je mož-beseda spremenil v baba besednjak. Ce pa ven. dar želite slišati bohinjsko napiitnico, sprožil jo bom, a malo bo poka. Nato nam je nalil kozarce do vrha, privzdignil svojo kupico, srebnil požirek vina in ozrši se kvišku, počasi izustil: Mozi vam Bog! Po teh besedah je vsakega od prisotnih prisrčno pogledal v oči in mu podal desnico.« »To je zlata vredna napitni-ca,« je rokel domačin Krčan, ki ni še vedel za ta lop bohinjski običaj. Potmi so vsi dvignili kozarce in trčili, da so zazveneli v najprijetnejši glasbi, ki jo zmore steklenina. In nato so se še dolgo pogovarjali o zdravicah, ki jih pijo po Slovenskem. Za to, ki jo je izrekel Gregor, je Mencinger vedel povedati, da jo poznajo ne le na Gorenjskem, pač pa tudi na Notranjskem. In tudi narodna pesem jo pozna. Mična zdravica je tudi belokranjska: »Lepo se poglejmo, sladko si napijmo!« Kako se Slovenci zresne pri napitnicah in pri pesmih, ki pojo o vinu! Tujcu se zdi pesem o »starčku, ki je živel v gorah«, če je prav zapeta, kot resna molitev... Tako so možje še dolgo modrovali. In zvrstile so se vinske { modrosti, druga za drugo: da je Bog ustvaril vodo, človek vino, hudič pa žganje; pri vinu pa je hudič tudi malo pomagal! 2e kralj David je v svojih psalmih učil: vino naj razveseljuje srce človekovo! In modri Salomon je pel, naj pije vino nesrečnik, da pozabi svojo bedo. — Se so trdili zbrani možje, da je rdeči sok dolenjski mleko starčkov. In da ne smemo reči: memento mori, ampak memento vivere! BRAT GREGOR Treznemu bratu Gregorju na Dolenjskem ni bilo kaj posebno všeč. Vse dni je silil domov. Ni se dobro počutil na ravninah ob brezšumni Savi: »Tam gori doma pa Sava glasno šumi!« Tožilo se je Gregorju po domu tudi takrat, ko je sedel z bratom v pivski druščini: »To življenje ob vinu je jako dolgoča- sno. Vedno sedite na onem in istem prostoru, pijete pijete brez žeje; pojete, da sa človek poslušati naveliča, 'n govorite za može premalo resno. Iz vaših pogovorov se človok nič ne nauči. Prev<* je šale in smeha pa nič zrna v vaših gostih besedah. Vaše vino tudi ni za vsakogar. \l pijete vino, ne da bi bili žejni. Saj to vino žeje tudi ne gasi, temveč samo dela. Kdor tega vina n^ pozna, ima z njim tudi pravi križ. Vedno je treba s kozarci trkati » pripivati. Kdo ve, kdaj P prava mera, ki se ne sme Pre/ seči. Vi pa se ravnate po * sti: Človek pije često preveč, a nikoli dovolj! — Gorenji z mrzle planine, kot mi Pra_" vite, pa moram drugače raV" nati. Govoriti ali gostobese-dovati, kakor vi znate, ne morem. To je čisto proti moji naravi, in piti kakor vi, n smem. Paziti moram in s' post liti ...« vse »Mi Gorenjci sodimo drugače. Varujemo se, da g ne navadimo tiste pijače, » jo Dolenjci pijo zaradi žeJ;' dasi vedo, da jim žeje mk°' ne potolaži. Ce bi se jaz 5J5 navadil, bi se moral p&s&j» na Dolenjsko. Za noben« °/ narje pa nočem zapustiti P' nin, ki jih tu doli zaničlF imenujejo mrzle planin^" No, pa je Gregor le dal tfjjjj jega sina Toneja, da je P?*^ pri stricu Janezu oskn> " rti njegovega posestva. P^}e<0. Pa je dal stric nečaka lati na kmetijsko-vinogra^ ški šoli na Grmu pri mestu. L. 1896 je Tonej »\ cinger postal pravi oskrbo in stricu posestvo tako bro vodili, da je postalo don >» no in pomagalo pisatolM (a. šolati vse štiri sinove: N ^ na, Janka, Antona in L^ (ki še sedaj živi kot uP°* jeni inženir v Ljubljani' SENTJANžEVEC Sporočilo Mencing^ih prijateljev, prič nj« £ srečnih desetih let O8]\0l 1882), ki jih je prežive'\ odvetnik v Kranju, ve VUy dati, da je prav on Kra ne naučil »piti Šentjanž Za to lepo pivsko frjj^j. Mencinger zvedel na » £rj, s kom. Tamkaj je nam«"- j3: tale n»v. U. Župančič Občni zbor TD Jesenice Na občnem zboru jeseniškega turističnega društva so sklenili, da si bodo prizadevali olepšati zunanji videz Jesenic. Tako naj bi poprav ti in pobarvali pročelja vseh starih hiš ob glavni cesti. O vsem tem in še o drugem so se menili v torek zvečer člani jeseniškega društva, ki ima trenutno 272 članov. Lani jo društvo pomagalo postaviti meteorološko hišico nasproti železniške postaje. Na pobudo turističnega društva so po šolah organizirali tekmovanja o turizmu. Društvo je posredovalo pri odobritvah kreditov za ureditev tujskih sob in turističnih objektov. Turiste bi morali bolj opozarjati na mestne posebnosti in kulturne zanimivost i, kot so železarski muzej, razni spomen ki, prav tako pa no bi smeli pozabiti na lepo oko. lica Mežaklie ter na Kara-vaiike *u Al*;«. B. Blcnkui Nesreče zadnjih dni V petek ob pol deveti uri zvečer je v Blažičevi ulici v Skofji Loki padel s poltovor-njaka Janez Giacomini. Pol-tovorni avtomobil KR 60-69 je vozil Pavel Gabrovšek iz Škofje Loke. Zadaj na avtomobilu pa je sedel Giacomini, ki je iz neugotovljenega vzroka padel z avtomobila in 6e hudo ranil. Na Koroški cesti v Tržiču se je v soboto zvečer pripetila hujša prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Ludvik Avguštin iz Pristave je na nepreglednem ovinku zadel Zofijo Novak, ki je šla peš po cesti. Novakova se je laže ranila. Voznik motornega kolesa je pri trčenju izgubil ravnotežje in zavozil ob rob desnega pločnika. Pri tem je padla z motornega kolesa sopotnica Mira Avguštin in se pri padcu težje ranila. Na cesti tretjega reda med Tcnetišami in Goricami se je prevrnil z avtomobilom KR 94-45 Anton Mali. Nesreča se Kranj CENTER 10. aprila amer. barvni CS film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri 11. aprila amer. barvni CS film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri 12. aprila amer. barvni CS film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. filma PRERIJA ČASTI ob 22. uri Kranj STORŽIC 10. aprila amer. film ZABAVA JE KONČANA ob 16., 18. in 20. uri 11. aprila amer. film MALA PRINCESA ob 16. uri, am. film ZABAVA JE KONČANA ob 18. in 20. uri 12. aprila amer. barvni CS film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film BOEING— BOEING ob 20. uri Stražišče SVOBODA 10. aprila amer. film MALA PRINCESA ob 20. uri Kamnik DOM 12. aprila premiera franc. barv. CS filma NAIVNE2 ob 17.30 in 20, uri Kamnik DUPLICA ■ 10. aprila češki film MAR-KETA LAZAROVA, I. del ob 19. uri 11. aprila češki film MAR-KETA LAZAROVA, II. del Ob 19. uri Skofja Loka SORA 10. aprila angl. barv. CS film LADJA NA POSODO ob 18. in 20. uri 11. aprila angl. barv. film SAMO NAPREJ, KAVBOJ ob 20. uri 12. aprila angl. barv. film SAMO NAPREJ, KAVBOJ ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 10. aprila amer. barv. CS film REVOLVERAS VACO 11. aprila amer. film PETROLEJ 12. aprila francoski film DEMARKACIJSKA CRTA Jesenice PLAVŽ 10. aprila ameriški film PETROLEJ 11. do 12. aprila Jugoslovan, barv. film ZBIRALCI PERJA Dovje-Mojstrana 11. aprila amer. barvni CS film TIGRICA Kranjska gora 11. aprila amer. barvni CS film REVOLVERAS VACO Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 10. aprila — ob 17. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK — lutkovna predstava v Olševku PETEK — 12. aprila — ob 17. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK — lutkovna predstava v Zabnici je zgodila, ko je voznik z neprimerno hitrostjo v desnem ovinku zapeljal s ceste. Voznik je bil v nesreči ranjen, na avtomobilu pa je za okoli 5000 N din škode. Razen teh nesreč se je na gorenjskih cestah pripetilo še šest prometnih nesreč, pri katerih pa je nastala le manjša materialna škoda . L. M. Vedno manjša požarna škoda Gasilsko društvo deluje v Kranju že okoli sedemsto let. Na minulem občnem zboru občinske gasilske zveze v Kranju so gasilci pregledali svoje delo. Štab odreda je sodeloval pri organizaciji proslave v Cerkljah, opravil je tehnični pregled enot, organiziral vzgojo gasilskih sodnikov, sodeloval pri pripravah enot za tekmovanja in strokovno pomagal enotam. Občinska gasilska zveza v Kranju združuje osemintride-set krajevnih, šest industrijskih in eno poklicno enoto. V štirih letih so gasilci sodelovali v skupno 262 akcijah. Od tega je bilo 57 požarov, stosedemindevetdesetkrat pa so posredovali pri prometnih nesrečah in drugje. Poklicna gasilska enota je gasila 43 požarov, pri štirinajstih pa so sodelovale tudi krajevne in industrijske gasilske enote. Največkrat je gorelo v gozdovih, sledijo požari na gospodarskih poslopjih, na stanovanjskih hišah in v industriji. Med vzroki požarov je na prvem mestu neprevidnost, sledi otroška igra, požigi i,n drugo. Škoda, ki je nastala zaradi požarov je velika. Lani je bila 623.870 novih dinarjev, škoda pa je vsako leto manjša, saj je bilo na primer leta 1964 škode zaradi požarov za 402 milijonov starih dinarjev, lani pa je bila za okoli sedemkrat manjša. Manjša škoda pa je kljub večjemu številu požarov med drugim tudi zasluga razvoja požarne varnosti. Bučan Stanko Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega, skrbnega moža, očeta, deda in tasta Janeza Gregorčiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, dragemu pokojniku poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom in sosedom, posebno družini Jenko in Dobrovnik. Prisrčna hvala tov. Mariji Grašič in učencem 7. c razreda. Zahvaljujemo se pevcem za poslovilne pesmi, dr. Vrbnjaku in g. župniku iz Stražišča. Vsem še enkrat prisrčna hvala. žalujoči: žena Angela in otroci: Janez, Rudi, Malči, Cvetka, Štefan z družino in Boža z družino ter drugo sorodstvo Nasilje v Radovljici pred sodiščem V petek je občinsko sodišče v Radovljici pod predsedstvom Miroslava šujice v kazenski zadevi obravnavalo nasilno preselitev Ivice Hribar in njenega sina iz Radovljice v Pšato pri Cerkljah. Ker smo o tej zadevi že poročali, bomo tokrat posredovali samo zapis s sodišča. Za nasilje oziroma kaznivo dejanje je bil obtožen samo Drago Zupane, medtem ko je bila Ivica Hribar poklicana kot priča. Na vprašanje predsednika porote tovariša šujice, če je on, tj. Drago, tretjega marca ob devetih zvečer nasilno odprl vrata stanovanja Hribarjeve, je le-ta dejanje takole pojasnil: »Hribarjeva ni hotela odpreti vrat, da bi se pogovorili, jaz pa sem ji moral povedati, naj bo drugi, teden doma zaradi selitve. Ker sama ni odprla vrat, jih je oče nasilno odprl, jaz pa sem vstopil v njeno stanovanje in ji to povedal«. V kasnejšem zagovoru je Drago še izjavil, da je sicer osebno vodil preselitev, da pa sam ni nosil pohištva in opreme Hribarjeve na kamion, pomagal pa je pri tem med drugim tudi njegov oče. Zaradi takšnega zagovora in dokazov Je Marija Romih, namestnik javnega tožilca, razširila obtožbo še na očeta. Ker je bil Andrej Zupane v hodniku, se je razprava nadaljevala. Obtoženca sta še navedla, da je Hribarjeva zavlačevala z izselitvijo, čeprav je imela sodno odpoved stanovanja. Sodišče je spoznalo Draga in Andreja Zupanca za kriva ter jih obsodilo: Andreja na denarno kazen 90.000 S din, njegovega sina Draga pa na tri mesece zapora. Za tako blago kazen se je sodišče odločilo zaradi dosedanje neoporečnosti obtožencev, pri očetu pa je še upoštevalo visoko starost. Po izreku kazni je sodnik Miroslav šujica pojasnil obtožencema, da je nasilje grdo dejan le in da je ena izmed temeljnih pravic našega človeka nedotakljivost stanovanja, ki je prav zato našla svoje mesto v ustavi. Po- jasnil je tudi, zakaj se Je sodišče odločilo za tako milo kazen. Seveda pa to ni vse, kar bremeni obtoženca. Pred tem sta bila namreč v civilno pravdnem postopku obsojena na plačilo povrnitve stroškov nastalih zaradi izvršbe začasne odredbe (selitev iz Pšate nazaj v Radovljico po sklepu sodišča) v znesku 80.000 S din« Zdaj je na vrsti še tretja razprava. V civilno pravdnem postopku bo Ivica Hribar skušala uveljaviti zahtevo za povrnitev škode nastale zaradi nasilne izselitve. Ti stroški pa, tako vsaj kaže, niso majhni. In še pripomba: ko to P°" ročam, niti prva niti druga sodba ni pravnomočna in ml ni znano, če se bosta obtoženca pritožila, kar imata pravico storiti v osmih dneh P° sodbi. J. Vidic Pojasnilo ; k prometni nesreči z dne 2. 4. 1968 V sobotni številki Glasa smo pisali o prometni nesrc' či na cesti Kranj—Šenčur, v kateri naj bi voznik osebnega avtomobila Miloš Kus Prl prehitevanju zadel rečni v°~ ziček, ki ga je bolj po sre* dini ceste peljal Avgu*{ Kern. Na dodatno pojasnilo UJ^ Pa se je nesreča zg«dda drugače. Voznik osebne^8 avtomobila LJ-286-97, ki £a je vozil Miloš Kus, in P3 voznik osebnega avtomobil3 LJ 630-77 Edvard Delorena0 sta pri srečanju zasenčil luči, zato Miloš Kus. ki J" vozil za ročnim vozičkom 1 tega ni pravočasno °P*rL Pri trčenju je voziček od?1* lo na levo stran ceste, kJ^. se je vanj zaletel še napi-0 vozeči osebni avtomobil- Zahvala Ob izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta Franca Zmrzlikarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu P°~ klonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za častno spremstvo in stražo, domačim pevcem za občuteno zapete žaloslinke, č. g. župniku iz Vogel j >n kaplanu iz Šenčurja, vsem nosilcem vencev, članom kolektiva Iskra Kranj in Žito LjuMjana. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cecilija in otroci Ančka, Francelj, Rozka, PavIa' Janez in Jože z družinami. Voklo, dne 4. 4. 1968 Prodam STROJ za izdelovanje žlindrinih zidakov. Poklukar, Sp. Gorje 124, B'td 1683 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Mcžnarc, Selo Žirovnica 1687 Prodam večjo količino hrušovega MOSTA. Avsenik Anton, Gorica 11, Radovljica 1G99 ŠOTOR za 4 osebe, rab-'Jen. prodam za 300 Ndin. Jcnšterle, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 1752 Prodam BIKCA, starega 14 ^esecev za pitanje. Podre-ta U, Medvode 1800 Prodam TELICO, staro 15 mesecev, lesene STOPNICE, RATCA za krušno peč in Suho listje. Leice 162 1 801 Prodam mlade PRAŠIČKE, različne starosti. Zupan Ani-Ca- Bistrica 59, Tržič 1G02 Prodam VOLA, sposoben P vsako delo. Sp, Lipni-">a j|6. Radovljica 1803 frodam PRASlCA, 130 kg težjega. Prebačevo 30, Kranj 1804 prouam KRAVO s teletom. Mužan, Boh. Bela 150, Bled fe 1805 Predam SVINJO za zakol. Luže 12, Šenčur 1806 p£SS5 KRAVO in dva ^RASICKA od 40-50 kg tež-• Jamnik 14, Krcpa 1807 tedn m PUJSKE. stare 6 nov- Žirovnica 57 1808 rabir0dam° 1000 kg scna in Kort£° ^idolno bakreno v na- °ddamo KOŠNJO relotn^ trave in otavo nR uiern zemljicu pri zaneseni* **VOd Fr- BcrZl>a< H? 1313 Eru^m OJAČEVALEC-^dal 75. Posavec Pod. praktiko 32? Oprodam- Zumer, M. ^«/18. Kranj 1310 PlR^I^ fennenski KROM- igor. Zabnlca 15 *sl1 Prodam nov GUMlVOZ 1» ia 14 col. Naslov v oglasnem oddelku 1812 Prodam PRASlCA za w kol. Zalog 30. Cerklje lgl3 ZASTAVA 750, letnik lO^5« Prodam. Kranj, Kajuhova 32 1814 Prodam motor MAKSI ^ cem v dobrem stanju. Rakovec, Smarjetna gora 4, Kranj 1815 Prodam dobro ohranjeno PRlMO 150 cem po «to ugodni ceni. Naslov v oglas-nc^n oddelku l*516 Ugodno prodam MOPED — r^istriran Povec, Savska 18. Kranj 1817 MOPED kolibri T-12, malo rablien, ugodno prodam. °°ris Prnprotnik, Radovljica, ^rcerjeva 1 1818 BM\V — 1600, s prevože-Uni «° - ^J. Luznarjeva 13* Kra;, t1.8!000^' Prodam HOTEL EVROPA KRANJ sprejme STALNO NOČNO CISTILKO delo od 23. ure do 6. ure Ponudbe sprejema hotel EVROPA • tu i. Prodam FIAT 750, letnik 1963. Ogled v sredo do 15. ure. Pipan, novo Hrastje 68, Kranj 1820 Prodam avto RENAULT 4 — L, letnik 1965. Ogled vsak dan cd 15. do 16. ure. C. kokrškega odreda 11, Kranj 1821 MAICO-HEINKEL, 400 cem, avtomobil, rdeč, dobro ohranjen, registriran, ugodno prodam. Chvatal, Kranj, Planina 5, telefon 21-G04 1822 Predam dobro ohranjen dirkalni MOTOR puch-SGSS. Puhar, Kranj, Smlcdniška 15, Cirče 1823 Predam moterno SLAMO-REZN1CO in mlado KRAVO po izbiri. Teneliše 13, Golnik 1824 Ugodno prodam 3 tone SENA. Valburga 15, Smlednik 1825 Predam nov rečni električni verižni REZKAR s priborom. Križnar Janez, Sv. Duh 93, Skorja Loka 1G26 KROMPIR (semenski) igor predam. Zalog 4, Cerklje 1827 SENO — sladko, večjo količino, prodam. Megušar, Dolenja vas 22, Selca nad Sk. Loko 1828 Prodam PESO. Luže 19, Šenčur 1R29 Prodam 1 m3 lepih suhih hrastovih PLOHOV. Voklo 63. Šenčur 1830 Prodam tirno 2AGO. 4 okna 85 x 140. eno okno 45 x 140 in ŠTEDILNIK, malo rabljen — vse po ugodni ceni. Kapus Jože, Hraše 38, Lesce 1831 Predam zazidljivo PARCELO v Radovljici—Lesce. Naslov v oglasnem oddelku 1832 Prodam MOPED T-12 z italijanskim vetrobranom, dvoglasno hupo, in registriran. Naslov v oglasnem oddelku 1833 Prodam semenski KROMPIR igor in cvetnik. Okroglo 5. Naklo 1834 Ugodno prodam VW, letnik 1958. Kranj, Stražiška 29 1846 Prodam MOPED. Kranj. Britof 124 1847 vj ,CenJeni potrošniki! nabavite si pravočasno Se priporoča trgovsko podjetje VELENJSKI LIGNIT KURIVO Kranj tel. 21-192 Kupim Kupim suhe smrekove PLOHE. Dorfarjc 5, Zabnica 1835 Ostalo Oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1836 Iščem dvosobno ali cno-sobno stanovanje v okolici Jesenic. Plačam tudi naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1837 Sprejmem v varstvo DOJENČKA. Naslov v oglasnem oddelku 1838 Oddam opremljeno SOBO (5 I 5) — dve postelji. Prednost imajo zakonci. Naslov v oglasnem oddelku 1839 Oseba, ki je vzela od petka na soboto VERIGO, dolž. 25 m na produ na Bregu ob Savi pri popravljanju jezu, je bila opazovana. Da se izogne posledicam, naj verigo vrne na mesto, kjer jo je dobila. 1840 Instruiram kemijo za 8-lelko in srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 1841 Vsa zidarska drla prevzamem na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod Obrtnik — Kr;;nj 18-12 ROKAVICO — bela jelenja koža — izgubil od restavracije Park do milice. Vrniti proti nagradi na milico. 1843 ISčem UPOKOJENKO za varstvo otroka v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Rebolj, Si. Rozmana 3, Kranj 1844 Oddam SLIKARSKA IN PLESKARSKA dela. Naslov v oglasnem oddelku 1845 CENJENI POTROŠNIKI! Goveje meso dobite že po 9,50 Ndin za kg Svinjsko meso pa po 13,50 Ndin za kg MESARIJA MARINŠEK NAKLO RAZGLAS Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj potrebuje za izvedbo svojega izobraževalnega programa predavatelje za slovenski jezik, matematiko, fiziko, biologijo, kemijo, zemljepis, zgodovino, likovno in glasbeno vzgojo. Pogoji so: višja ali visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri in veselje do dela z odraslimi. Značaj dela predvideva delo z manj kot polovico delovnega časa. Prijave sprejema Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj, Staneta 2agarja 1 do 20. aprila 1968. Razpisna komisija pri Varstveno vzgojni ustanovi Radovljica RAZPISUJE po 112. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delov, organizacijah ter 44. členu statuta ustanove DELOVNO MESTO UPRAVNIKA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednjega: da je vzgojitelj s popolno kvalifikacijo, strokovnim Izpitom in petletno prakso. Vlogi mora kandidat obvezno predložiti overovljeno potrdilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge je poslati na naslov razpisne komisije pri Varstveno vzgojni ustanovi Radovljica do vključno 5. V. 1968. ^ttc> iiMirtMii-nriMiiiiofiriiMiMi^.....ciKiiiiiiMitbPM^iun iniiriNTm TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TR2IČ RAZPRODAJA sezonske usnjene konfekcije, otroške in sobne obutve, po ugodnih cenah. ZNIŽANJE do 50 %. Razprodaja bo na spomladanskem sejmu v Kranju od 13.4. do 22.4. 1968. Obenem obveščamo cenjene odjemalce, da si v času sejma lahko ogledajo modno revijo, na kateri bodo prikazani modeli konfekcije in otroške obutve ■■■■■Lii,MLi>iiiiiia.....■......••■■•■.•••■•■■■••■n.un,: •■■»•■••■S>I«ii>!iii i. Gorenjska vodna skupnost Kranj po sklepu DS razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo strojev, orodja in gradbenega materiala konzolna dvigala 3 kom. motorna žaga — mala 1 kom. japanarji — gradbeni 4 kom. motorno kolo Puch 173 cm 1 kom. tricikel 1 kom. enoosna prikolica za avto 1 kom. vodovodne cevi profil 3/4" 398 kg vodovodne cevi profil 1/2" 726 kg betonsko železo 6 m/m 8.961 kg betonsko železo 12 m/m 2.567 kg betonsko železo 12,5 m/m 3.180 kg betonsko železo 15 m/m 11.753 kg betonsko železo 16 m/m 901 kg betonsko žleezo 20 m/m 2.675 kg Licitacija bo v torek, 16. 4.1968 ob 9. uri na dvorišču GVS Kranj, Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj. Pravico licitiranja imajo vse gospodarske in družbene organizacije in tudi zasebniki. Prednost imajo gospodarske organizacije. Ogled nuđenih predmetov je možen vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure na dvorišču GVS Kranj. G ? ••■ S ŠPORT SREDA — 10. APRILA 1968 Zimsko prvenstvo v plavanju za pionirje Dva naslova za Kranjčane Mladi kranjski plavalci in plavalke so minulo nedeljo dosegli spet lep uspeh. Pionirska ekipa Triglava je v obeh konkuren-cah osvojila naslov zimskega prvaka Slovenije v plavanju. Od 16 disciplin, kolikor jih je bilo na sporedu, so Kranjčani osvojili 10 prvih mest. Prva mesta so za Triglav osvojili naslednji: Alenka Kraljic (dva), Judita Man-delc, Rebeka Porenta, Boni Pajntar, Janez Slavec (dva), Tomaž Slavec, Roman Sve-gelj in Boji-.n Grošelj. Plavalka Triglava Judita Man-delc pa je dosegla tudi najboljši rezultat na prvenstvu. V disciplini 109 m prsno je plavala v času 1:29,0 in s tem priboiila klubu kar 748 toi>k. Vrstni red najboljših: mlajši pionirji 50 m hrbtno — 1. J. Slavec, 2. Svcgelj (oba Tr); 50 m prsno — 1. Kalčič (Ljub.) ... 4. Stariha (Tr); 50 m delfin — 1. J. Slavec ...4. Troha (oba Tr); 50 metrov prosto — 1. Svegelj ... 6. Bajda (oba Tr); mlajše pionirke: 50 m hrbtno — 1. Porenta (Tr); 50 m prsno — 1. Pajntar ...3. Fon (obeTr); 50 m delfin — 1. Jehart (Fu-žinar), 2. Porenia (Tr); 50 m prosto — 1. Rus (Lj.). ..6. Pajntar (Tr); starejši pionirji 100 m hrbtno — 1. Potočnik (S!avijn), 2. Stibelj (Tr); 100 m prsno — 1. Grošelj, 2. Tronkar (oba Tr); 100 m delfin — 1. T. Slavec ... 3. Gri-ear (oba Tr); 100 m prosto — 1. R. Potočnik (Slavija) ... 3. Tronkar (Tr); ctarej.še pionirke 100 m hrbtno — 1. Kraljic (Tr); 100 m prsno — 1. Man-delc (Tr), 100 m delfin — 1. Baje (Fužinar), 2. Mandelc (Tr); 100 m prosto — 1. Kraljic (Tr). Ekipno: starejši pionirji — 1. Triglav 5492 točk, 2. Fužinar 3182, 3. Ljubljana 2793 itd. mlajši pionirji — 1. Trigluv 1017, 2. Ljubljana 919, F. Fužinar 799 itd. P. Didić Alenka Kraljic Otvoritev v dežju Kljub dežju in razmočeni stezi je atletski klub Triglav v nedeljo organiziral za gvo-je člane prvi pregledni miting v letošnji sezoni. Glede na slabe tekmovalne pogoje so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Pri dekletih se je najbolj odlikovala Bizjakova, med moškimi pa je vredno omeniti Hafnerja, Miilcka in Kleca. Razveseljiv je tudi prvi start gorenjskega rekorderja v teku na 1C0 m Dušana Pirjevca, ki na 110 m ovire zabeležil solidnih 16,2. REZULTATI — čiani in mladinci 110 m ovire: Milek 15.8, Pirjevec 162, Konc 17,9; 100 m: Milek 11,5, Strojan 11.6 F. Fister 11,8; 330 m: M. Kleč 38.9, Lapanja 42,0, 1000 m: Hafner 2:36,7, Žnmer 2:43,1, Eržen 2:40,2; višina: Prezelj 170, Kruinpak 165, Tomažih 155; krojla: Pajk 12,32, F. Fister 11,75, Osterma,n 11,75; kopje: M. Fister 57,78, Mežek 50,28. Milek 50,23; pionirji — 60 m: Nosan 8,1, Osovnikar 8,3, Fartek 8,8; 300 n: Veg-nuti 44,7, Stenovec 45,1, Fartek 50,0; d;tlji-::-.: Osovnikar 4,75, Nosan 4,66, Stenovec 4,28; mladinke in pionirke — 60 m: Bizjak 8,1, Klemene 8,2, Habjan 9,6; 200 m: Bizjak 26,6; 600 m: Varmaz 2:0.3,0, Mrak 2:05,4; daljina: Bizjak 4,82, Klemene 4,30, Nonne 3,62; krogla: Tomažin 8,36, Potočnik 8,04, Mezak 7,35; kopje: Tomažin 21,55. M. K. V zadnjem nastopu najboljša brata Mesec Z nedeljsko tekmo v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici na Pokljuki so naši skakalci uradno končali letošnjo tekmovalno sezono. V odsotnosti nekaterih najboljših, ki so tekmovali v NDR oziroma v ZRN, so nastopili domala vsi naši najboljši tekmovalci. Kljub slabemu vremenu, med tekmovanjem je ves čas deževalo, je v tem zadnjem nastopu na snegu nastopilo 34 tekmovalcev iz osmih klubov. Med člani je bil najboljši Marjan Mesec, ki mu je prvo mesto pripadlo po hudi borbi s klubskim kolegom Petrom Stefančičem. V kategoriji mladincev je bil najboljši Franci Mesec, ki je bil tokrat boljiši od starejših mladincev in pustil prvič v le- Državno prvenstvo Na moto-cross progi v Radislu pri Mariboru je bila v soboto prva dirka za dTŽavno prvenstvo. — Med 18 tekmovalci so bila trije Tržičani brata Janez in Anton Rotar ter Ahačič. REZULTATI: 1. Soštarič (Karlovac), 2. S. Vesenjak (Orehova vas)... 5. J. Rotar, 6. A. Rotar, 7. Ahačič (vsi Tržič). V ekipni konkurenci je bila najboljša Orehova vas, ekipa Tržiča pa je osvojila četrto mesto. -dh tošnji sezoni za sabo državnega in republiškega prvaka klubskega kolega: Klemena Kobala. Presenetil je z dokaj solidnimi skoki tudi Jože Ka-pušin, ki je osvojil tretje mesto in zaostal za Kobalom le za eno desetinko točke. Franci Mesec REZULTATI: mlajši mladinci — 1. F. Mesec 185,4 (40, 37 m), 2. Kobal 175,7. 3. Ka-pušin 175,6, 4. Grosar (vsi Triglav) 147,7 itd.; starejši mladinci — 1. Fink (Enotnost) 182 (36,5, 37,5 m) ... 3. P. Finžgar (Radovljica) 177,6 ... 5. BeČan (Triglav) 135,8 itd.; člani — 1. Mesec 215,9 (41,5, 43 m) 2. Stefančič (oba JLA) 210,3 (41,5, 41 m) ... 5. Dovžan (JLA), 6. Konc (Triglav), 7. Bogataj, 8. Giaco-melli, 9. Bizjak (vsi JLA) itd. J. Javornik Marjan Mesec Zlata puščica za odličnega Freliha Tekmovanja z zračno puško so za kranjske strelce dosegla višek preteklo nedeljo. Na sporedu je bilo najbolj privlačno občinsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 59 tekmovalcev in tekmovalk. Vinku Frclihu je letos spet pripadla zlata puščica. Dosegel je odličen rezultat 553 krogov od 600 možnih, hkrati pa je že šesto leto zapored zmagovalec tega tekmovanja. Razveseljiva je predvsem ugotovitev, da bo občinska reprezentanca Kranja letos najmočneje zastopana na republiškem prvenstvu za Zlato puščico. Predpisano normo 525 krogov je doseglo namreč kar deset tekmovalcev. REZULTATI: 1. Frelih (Br. En.) 553, 2. Malovrh (Iskra) 526, 3. Peteraelj (Sava) 533, 4. Naglic (S. Kovačič) 530, 5. Kern (Br. En.) 529, 6. Lozar (Iskra) 529, 7. €•!>■'• (Iskra) 527, 8. Bitsmc (S. Kovačič) 525, 9. Lakner (S. Kovačič) 525, 10. Toplišek (Br. En.) 525 itd. B. Malovrh Zorko prevzel vodstvo Na šahovskem prvenstvu Gorenjske je Zorko dospel še štiri zmage in je že tri kola pred koncem skoraj zanesljivo, da bo osvojil naslov prvaka. REZULTATI: VIII. kolo: Korošec : Jan 0:1, Prestrl : Krnlčar 1:0, Djordjević : Mali remi, Za-plotnik : Verdnik 0:1, Zbil : Roblek remi, Zorko : Zorman 1:0. IX. kolo: Zorman : Zbil remi, Jan : Zorko 0:1, Krni-čar : Ciuha 1:0, Mali : Prestrl remi, Hudnik : Djordjević 1:0, Roblek : Zaplotnik remi. X. kolo: Zbil : Zaplotnik preloženo, Djordjević : Roblek 0:1, Prestrl : Hudnik 1:0, Ciuha : Mali 0:1, Korošec : Krnlčar 0:1, Zorman : Jan preloženo. Prekinjene in preložene partije — Zorman : Korošec Rokomet Slovenj Gradec : Trzic 21:16 (10:9) V drugem spomladanskem kolu republiške rokometne lige so rokometaši tržiškega Partizana gostovali v Slovenj Gradcu. Tekmo so izgubili s petimi goli razlike. Čeprav so rokometaši Slovenj Gradca že na začetku tekme povedli s 4:0, so Tržičani uspeli, da so na odmor odšli domačini le z golom prednosti. Ko je v drugem polčasu že vse kazalo, da bodo Tržičani doživeli pravo katastrofo, saj je Slovenj Gradec vodil z osmimi zadetki, so le-ti popustili in Tržičanom je uspelo omiliti poraz. Najboljša pri Tržiča-nih sta bila Niko Hladnik s sedmimi zadetki in Jakšič s petimi. V nedeljo igrajo Tržičani z rokometaši Drave. Tekma se prične ob 10. uri na igrišču na Zalem Rovtu. -dh 1:0, Roblek : Mali remi, Zorko: Ciuha 1:0, Zorko : Roblek 1:0. Stanje na tabeli: Zorko 8,5(1), Zbil 7(1), Mali 6(1), Prestrl in Jan 5,5(1), Roblek 5(2)... V. B. Prvenstvo Slovenije v judu Na letošnjem slovenskem prvenstvu v judu, ki je bilo minulo nedeljo v Slovenski Bistrici, je nastopilo tudi 5 tekmovalcev kranjskega Triglava. Uspeh pa mi bil kdove kaj prida, saj je naslov prvaka izgubil Ziaplotnik v po*' težki kategorija, medtem k° Bavec v težki kategoriji sploh ni branil naslova prva; ka. Zaplotnik se je namreč že v prvem kolu poškodoval' Tudi drugi niso imeli uspeha-Zaradi nesrečnega žreba 8/0 se namreč že v prvem kolj* srečali z najboljšimi, klj'ub vsemu pa so se dostojno borili ter si nabrali novih ij2' kušenj, ki jim bodo pri^1" prav v ligi, saj jih ta me«eC čakata še dva težka dvoboja- J. Rojšek Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tiske Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave list* Kranj, Trg revolucije J (stavba občinske skupst ne) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-M35. - Tf lefoni: redakcija 21&5' 21-860; uprava Usta, looglasna ln naroenišk* služba 22-152 — Naroča* na: letna 24.—, poUeto* 12.— N din. Cena posanJ«* nih številk 0.40 N din ~ Inozemstvo 40.00 Ndto-** MalJ oglasi beseda 0,6 f! 1 N din. Naročniki un»{° 10 % popusta. Neplačan oglasov ne objavljamo.