LIST COEEEO ARGENTINO TAEIFA REDUCIDA Concesión 1551 Be&stro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, IT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 1 DE JULIO (JULIJA) DE 1938 Núm. (Štev.) 77 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. "EKSOTIČNI PROBLEMI" Razna znamenja so v nedavni preteklosti upravičevala domnevo, da isvaja zunanji blišč avtoritarnih režimov v Evropi precejšen vpliv tudi na argentinsko republiko oziromta Vsaj na razne vplivne njene oblast, jjjke. Prisostvovali smo dogodkom, ki so dokazovali, da so načela svobode in enakopravnosti močno omaja-1141 vplivni domači opozicionalci in j^ogi tujci so morali zapustiti deželo, v mnogih provincah so bile volitve približna slika onega, kar se v avtoritarnih državah dogaja povodom "plebiscitov", in nekateri guvernerji so javno manifestirali svoje simpatije za nedemokratične načine vladanja. ^k je bil položaj tudi še tedaj, ko so se vršile volitve, iz katerih je "nel iziti nov predsednik republike. Ni torej čudno, če so mnogi mislili, da najbrž še nadaljnjih šest let, ko-ükor traja predsedniška doba v Argentini, država ne bo našla prave Poti iz abnormalnih porevolucionar-®ih prilik v redno ustavno življenje. Vse kaže, da taki pomisleki niso bili utemeljeni. Z nekaterimi svoji. dosedanjimi izjavami je nova zvezna izvršna oblast pokazala, da hoce kreniti odločno na pot, ki jo do-loca na demokratičnih načelih sloneča državna ustava. Načela demokracije je novi mandatar dr. Ortiz Povdaril v svoji prvi poslanici, ponovno povdaril svojo vero v demokracijo v govoru, ki ga je kmalu po Prevzet ju vrhovne državne oblasti naslovil narodu Združenih držav Se-Verne Amerike, in svojo barvo je pokazal tudi v pismu, ki ga je poslal guvernerju pokrajine La Rioja. Te dni je argentinska vlada po svojem ministru za zunanje zadeve nedvomno povedala pred vsem sveten, da hoče ostati zvesta demokratični tradiciji naroda ter da hoče spo stovati svoboščine, ki so v ustavi določsne in v taki tradiciji utemeljene. Dr. Cantilo je poslal argentinski diplomatskim zastopnikom o-krožuico, v kateri pravi v bistvu sledeče : Razni zastopniki tujih držav v Argentini, pa tudi drugi posameznici' organizacije in tisk so večkrat skušali vplivati na argentinsko vlado, da bi zavzela svoje stališče napram političnim doktrinam in tendencam, ki se borijo v svetu, t. j. — £ drugimi besedami povedano — naj °i se opredelila: za fašizem ali proti fašizmu. Na ta prigovarjanja odgovarja sedanja vlada s sledečimi ugotovitva-Argentinski narod je bil od svoje neodvisnosti dalje zmerom duho. ^o edin, složen, in nasprotujoče si Politične tendence, ki se sedaj bore v svetu ena proti drugi, so mu tuje; Ue mara se vmešavati vanje, ko se nikakor ne tičejo. Nevtralnost pa ^arekuje vladi tudi demokratični re-?Jn> ki si gVi jenarod sam dal in ki Je tudi tujcem omogočil, da so se svobodno naseljevali in mirno razvidi na argentinskih tleh. Vlada ne ®uti nikake potrebe, da bi se opre-deülya z ozirom na argentinskemu narodu "eksotične plemenske, verske in politične probleme". Tta politika nevmešavanja odgovarja v ce-cti tradiciji Argentine in se ni prav spremenila. Spremenil pa se je Položaj v mnogih priseljeniških skupnostih, v katere so se zanesle tuie ideologije". Možnost mirnega ®0¡atja predstavlja tudi za t,ake sku-p.n°sti 3amo ona argentinska tradi-®10ialna politika medsebojne strplji-'°sti. ki se v-da ni mogoča brez svo-°de mišljenja, svobode tiska, raz. Pfavljania in kritike. Režim more v državi en sam: za vse enak. °oen posameznik in nobena skup- tudi v nekoliko bitkah že hudo porazili. Japonci, ki niso pričakovali tako velikega odpora, se s tem večjo jezo znašajo nad civilnim prebivalstvom s tem, da obstreljujejo nezavarovana in gosto naseljenema mesta. Doslej je japonsko letalstvo močno nadkriljevalo kitajsko aviaci-jo, v zadnjem času pa se položaj, kakor izgleda, tudi v tem pogledu spremiminja. Kitajci so baje dobili veliko število letal iz Rusije in mnogo zanimanja so ta teden vzbudile izjave japonskih vojaških krogov, da so Rusi iznašli nekakšna "nevidna letala". Ta letala obstreljujejo z velikim efektom japonske čete, letališča in ladje; prav razločno se sliši brenčanje njihovih motorjev, vidi se učinek bomb, ki jih spuščajo, samo letal ni nikjer videti v zraku, četudi je nebo jasno. Dasi izgleda vest fantastična, ji ni mogoče odrekati sleherne verjetnosti, ker prihaja iz japonskih krogov. Poznavalci položaja na Daljnem vzhodu menijo, da bo Kitajska mogla še dolgo vzdrževati japonski naval. Če se bo v tem času razčistilo ozračje v Evropi, je verjetno, da bo Anglija skušala posredovati pri Japonski, da klanje na Kitajskem preneha. Pri tem bo po vsej priliki mogla računati na zaslombo Zedinjenih držav Severne Amerike in pa tudi --- na svojo vojno silo, ker izvedba njenega oboroževalnega programa hitro napreduje. E H 0 LETO BOJEV NA KITAJSKEM TRAGIČNA BILANCA ŽRTEV: POL MILIJONA MRTVIH IN VEČ KO MILIJON RANJENIH — JAPONCI LE POČASI PRODIRAJO V KITAJSKO IN DOŽIVELI SO ŽE VEČ PORAZOV — VELIKA BRITANIJA IN ZEDIN JENE DRŽAVE NAMERAVAJO POSREDOVATI? Neki višji funkcijonar japonskega zunanjega ministrstva je pred nedavnim izjavil novinarjem, ko so ga vprašali, ali je res, da namerava Japonska napovedati Kitajski vojno, da te vesti nikakor niso utemeljene. Povedal je, da je Japonska podpisala razne protivojne pogodbe — kakor na primer Kellogov in Briandov pakt, ki proglaša vojno za zločin — in da teh pogodb ne mara kršiti! In prihodnji četrtek bo leto dni, odkar se japonska vojska bije na Kitajskem in odkar vojna letala mikado-vega cesarstva uničujejo z bombami kitajska mesta ter morijo civilno prebivalstvo... Bilanca dosedanjih bojev je nadvse tragična. Uradnih podatkov sicer ne objavljajo ne na eni ne na drugi strani, vendar pa vodijo vojaški atašeji tujih poslaništev in u-druženja, ki vršijo posle rdečega kri ža, precej točne statistike. In in teh statistik izhaja, da je doslej padlo najmanj 450.000 kitajskih vojakov in da jih je bilo približno 850.000 ranjenih, dočim so Japonci izgubili svojih 90.000 mož iri imajo poleg tega 250.000 ranjenih. Med civilnim prebivalstvom Kitajske je bilo doslej mrtvih in ranjenih približno 500.000. Gornji podatki kažejo, da so Kitajci utrpeli neprimerno več zgub nega Japonci. To se je zgodilo radi tega, ker so bili Kitajci v začetku vojne zelo slabo ali skoro nič preskrbljeni s sanitetnim materialom in osobjem ter so bili ranjenci prepuščeni svoji usodi. Sedaj se je položaj mnogo izboljšal, ker sodeluje na bojiščih mnogo tujih sanitetnih misij, ki so organizirale precejšnje število vojnih bolnic. Japonci skrbno prikrivajo svoje zgube pred domačim prebivalstvom. Zadnji uradni podatki, ki so bili objavljeni v japonskem tisku, trdijo, da je.japonska vojska na Kitajskem zgubila "približno 10.000" mož, kar seveda ne odgovarja resnici. Kitajcev dosedanje zgube nič ne plašijo, ker imajo v svojem ogromnem prebivalstvu skoro neizčrpne re zerve. Doslej so se naravnost junaško borili proti vpadnikom ter jih nost ne sme zahtevati zase poseben režim. Z drugimi besedami poveda-Ino: Nemci ali Italijani — ker se tu j gre za avtoritarne režime — ne smejo zahtevati v Argentini, naj vlada zabrani ali karkoli ovira svobodo kritiziranja Hitlerjevega oziroma Mussolinijevega režima. Republika je v tnj zadevi nevtralna in ne čuti nikake potrebe, da bi se opredelila, t. j. izrekla za eno ali drugo stranko. Komur to ni prav, lahko gre drugjam. Okrožnica zunanjega ministra je vzbudila največjo pozornost in so jo z odobravanjem komentirali tudi vsi veliki neodvisni argentinski listi. Kot smo mi za našo majčkeno izseljensko skupnost že mnogokrat razlagali, da ji nitlakor ne kaže razdvajati se in zapravljati energije za politične zadeve, ki so ji tuje. na katere ne more nikakor vplivati in od katerih ne more imeti nobene koristi, tako izjavlja z odobravanjem vse trezne javnosti tudi tukajšnja vlada, da veli. ki argentinski narod ne bo pustil cepiti svoje duhovne enotnosti po "eksotičnih plemenskih, verskih in političnih problemh, ki so pooplno-ma tuji njegovim idealom in njegovim interesom". In mislimo, da je tako stališče tudi edino pravo demokratično stališče. Razburljiva vest Iludo so se razburili duhovi v Evropi, ko so nekateri francoski listi prinesli vest, da je barcelonska vlada sporočila v Pariz in London hudo grožnjo: da bo dala bombardirati ona mesta, iz katerih prihajajo revolucionarna letala, če ustaši ne prenehajo z obstreljevanjem civilnega prebivalstva. Listi so namreč tolmačili to grožnjo tako, da bodo špan ska letala bombardirala nemška in italijanska mesta. V obeh fašističnih državah so to pretvetoo grožnjo izrabili za to, da so spet enkrat "navdušili" prebivalstvo in povzročili, da je vsaj za par dni pozabilo na domače težave in nevšečnosti. Končno pa se je izkazalo, da barcelonska vlada ni nikoli imela takih misli, mar. več je samo zagrozila, da bo dala obstreljevati Mallorco in druga oporišča Frnncovega letalstva, četudi so nekatera "civilnega" značaja. Razburjenje je bilo torej neutemeljeno in tudi navdušenje nepotrebno. Končno so še strokovnjaki ugotovili, da barcelonskav lada sploh nima takih letal, ki bi mogla bombardirati oddaljena italijanska in nemška mesta. DR. STOJADINOVIČ V ITALIJI Prejšnji četrtek je prispel v Benetke jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič z gospo. Kakor zagotavljajo v Beogradu, je namen njegovega potovanja obiskati slikarsko in kiparsko razstavo v Benetkah ter nekatera italijanska mesta. V Benetkah ga je pozdravil zunanji minister Ciano, na čelu zastopnikov krajevnih oblasti, in oba državnika sta se parkrat sestala. Njuni razgovori so dali pobudo 2>x vsakovrstna ugibanja; nekateri so celo trdili, da sta se dr. Stojadinovič in grof Ciano domenila glede sklenitve vojaške pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Vendar pa v poučenih krogih, in sicer tako na jugoslovanski kakor na italijanski strani, zatrjujejo, da beneški razgovori niso imeli nobenega političnega značaja ter da sta se državnika menila predvsem o izboljšanju trgovinskih odnošajev med obema državama, pri čemer si Italija prizadeva doseči, da bi se jugoslovanska trgovina bolj posluževala Trsta, katerega promet je po izvršitvi "Anschlussa" močno padel. Ogrski ministrski predsednik Bela Imredy in zunanji miinster Kolo-man Kanya odpotujeta začetkom ju-solinija in Oiana. Njun poset je v zvezi z nedavnim obiskom dr. Mila-lija v Rim, kjer bosta posetila Mus-ña Stojadinovióa v Italiji. Razgo-varjali se bodo tudi o ogrsko-ru-munskih odnošajih. RAZNE VESTI Japonci, ki doslej niso imeli preveč sreče na Kitajskem, so začeli z izvajanjem uničevanja velikih mest pri čemer je še najbolj prizadeto civilno prebivalstvo. Kanton obstreljujejo japonska letala skoro vsak dan in so njihove bombe doslej pomorile skoro 9.000 prebivalcev. ~ Z namenom, da zaustavijo japonsko prodiranje, so Kitajci dali razstreliti velike nasipe ob Rumeni reki in voda je poplavila cele pokrajine. Na tisoče oseb je utonilo. Nenavaden incident se je dogodil v Rimu. Pred nekim spomenikom, ki so ga postavili v Abesiniji padlim vojakom in za katerega so uporabili tudi kip leva, ki je prej pripadal negušu, je neki Abesinec začel rohneti proti Italiji. Prihiteli so miličniki in tedaj je negušev zagovornik izvlekel nož ter nekatere izmed napadalcev hudo oklal. Miličniki so začeli streljati ter so Abesinca ranili, zadeli pa so tudi par dragih oseb, ki se sedaj zdravijo. Iz Nankina poročajo, da sokitaj-ske čete sedaj podrle tudi nasip reke Talin, da tako preprečilo naglo prodiranje japonske vojske. Poplava je zavzela že velike dimenzije. 59 angleških trgovskih ladij jP bilo do sedaj že napadenih v španskih vodah po franeovih letalih. Angleška vlada je že večkrat protestirala, toda brez uspeha. Potniško letalo družbe Lufthansa "Mfeti", ki je odletelo iz Lapaza proti Arequipi, ni dospelo do cilja. Domnevajo, da se je v gorovju razbilo ter zginilo v kakem prepadu. Iskat ga je šlo več vojaških in trgovskih bolivijskih letal, toda do sedaj niso našli še nobene sledi. V letalu se je nahajalo 5 oseb. Nemška vlada je pozvala vojaške svetovalce, ki se nahajajo pri kitajski vladi, da se vrnejo domov. Kitajska vlada pa se temu protivi in pravi, da nemški oficirji ne bodo zapustili kitajskega ozemlja, dokler trajajo sovražnosti. S tem se bodo odnošaji med Kitajsko vlado in Nem čijo še poslabšali; Nemčija že grozi, da bo odpoklical» svojega poslanika. Pri volitvah v Sovj. Risuji je zmagal komunistični in neodvisni blok, ki je dobil 99% glasov. Izvoljeni so bili vsi kandidati tega bloka, med katerimi so: Stalin, Molo-tov, Kaganovič, Vorošilov, Kalinin, Andrejev, Kokojan, Ježev, Idanov in drugi uplivni voditelji. Radi prodiranje Japoncov v severni del Kitajske, so se pričeli Francozi pripravljati na obrambo. Od 10.000 mož kolonijalnega vojaštva, bo v francoski koloniji Indokine vpo klicanih še 20.000 mož. Jugoslavija, Italija in Nemčija Prejšnji teden se je mudil v Benetkah jugoslovanski zunanji minister in ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič; sestal se je z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. V zvezi s tem so se slišala razna politična ugibanja, mnogokrat močno si nasprotujoče. K Predvsem moramo pojasniti, da je sedanja jugoslovanska vlada v marsičem spremenila svojo zunanjo politiko: dasi je načeloma slej ko prej na strani demokratičnih sil, noče več slepo služiti njih interesom, marveč stremi tudi s svojo zunanjo politiko predvsem za tem, da se notranje nemoteno more krepiti in s tem gotovo najbolje skrbi ne samo za bodočnost države, ampak vseh Jugoslovanov sploh, tudi tistih, ki žive sedaj še izven njenih mej. Kar se Italije tiče, je Mussolini po mnogih brezplodnih zahrbtnih poizkusih nazadne le spoznal, da Jugoslavija postaja močna sila ob Jadranu, s katero je koristno iskati holj-ših odnošajev nego slabših. Spoznal je tudi, da je Jugoslavija važen faktor Male ant^nte in s tem položaja v srednji Evropi in prav tako. na Balkanu. Jugoslavija je poleg držav, ki tvorijo Malo antanto, navezala najboljše stike tudi z Bolgarsko in z ostalimi balkanskimi državami: Grčijo in Turčijo. Ni dolgo tega, ko sta še iz gospodarsko-političnih in vojaških razlogov mudila dva turška ministra v Beogradu in prav z istega razloga sta bila v Turčiji jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovič in vrhovni poveljnik ju goslo venske vojske general Ma-rič. Medtem ko se je nacijstična Nemčija s politično pomočjo fašistične Italije, četudi proti računom zadnje, precej okrepila in se tudi razširila s priključitvijo Avstrije tako, da je nemška meja samo še osemdeset kilometrov od važnega pristanišča srednje Evrope, Trsta, do kamor si bo Nemčija prej ali slej skušala utreti pot in s tem dobiti v svojo posest ključ od vrat, ki vodijo iz Centralne Evrope na Jadransko in Sredozemsko morje in dalje v Afriko in v svet, mora Italija z žalostjo ugotoviti, da se njene sanje o rimskem im-¡ periju niso v ničemer uresničile in tudi ni najmanjšega izgleda, da se bodo. Mussolini je pričel spoznavati, četudi sta še pred kratkim s llitlei'-jem v Rimu pila bratovščino, da mu nemško prijateljstvo postaja že nevarno in je iz tega razloga pričel iskal i politične in gospodarske ter baje tudi vojaške zveze z ono državo, ki ima največ upliva v Srednji Evropi in na Balkanu, to je z Jugoslavijo, da bi zajezil preveliki nemški vpliv. Italija je v zboru evropskih držav vedno bolj osamljena ter drvi v gotovo propast, kar je prej ali slej usoda vsakega absolutizma in nasilne vladavine. Mussolini je pričel spoznavati svojo napako, kar se opaža ne samo v preokret.u njegove politike napram Jugoslaviji, i marveč tudi glede drugih svetovnih | dogodkov: tako n. pr. glede Španije. : A mnogi so mnenja, posebno pa italijanski antifašistični voditelji v ino. j zemstvu, da Mussolini ne more več j nazaj. ' Razumljivo je, da v Berlinu paz-no zasledujejo razvoj dogodkov med Jugoslavijo in Italijo in da prav nič ne želijo, da bi se Jugoslavija "ulovila" v nastavljeno ji past. Ta strah Nemčije je seveda brezpotreben, kaj ti v Jugoslaviji se dobro zavedajo, da bi kakršnakoli prevelika naklo- Argentinske vesti j ^n-jRc^i >»x; mtcsam 3(aeóaegr:!«^ sa^a «»c sa»-. '«e«: Maes aaBoaB^ -í».. ^ec Razprava o volitvah Odkar se je začelo novo zasédáiVje poslanske zbornice, so bile vse seje posvečene samo razpravi o zadnjih volitvah, katerih veljavnost oporekajo opozicijske stranke. Prejšnji teden so poslanci obdelovali pokrajine San Juan, Mendozo in Salto, v četrtek pa je prišla na dnevni red zadnja izmed obtoženih pokrajin, Santa Pe. Potem se bo pa šele začelo pravo zakonodajno delo, za katero ima zbornica pripravljenega že mnogo materijala. Kakor smo že pisali, so razprave o Volitvah brezplodne, v kolikor se odobritve volilnih izidov tiče. Kon-kordanca ima v zbornici sigurno večino, ki odloča z zadnjo besedo. Tega se seveda zaveda prav dobro tudi opozicija in njen boj ima pač sa mo namen preprečiti, v kolikor je to mogoče, da se ne bi v bodoče pri volitvah dogodile take nerednosti, kakor so bile zadnja leta v navadi. VOLITVE V SANTIAGU DEL ESTERO V nedeljo so imeli v Santiagu del Estero volitve za delno obnovitev po krajinskega parlamenta. Volitev se je udeležila ena saina stranka, Partido Radical Unificado, dočim se je druga močna stranka, Unión Cívica Radical Unificada, vzdržala glasovanja. Zato je pač tudi razumljivo, da je bilo za te volitve prav malo zanimanja med prebivalstvom. Priprave za proslavo obletnice neodvisnosti Priprave za proslavo obletnice neodvisnosti argentinskega naroda, dne 9. julija, so v polnem teku. številne čete, ki bodo defilirale v Pa-lermu, so že prispele v glavno mesto in dober del vojnih ladij je tudi že priplulo v pristanišče, kjer so se zasidrale, da s svojo navzočnostjo povzdignejo svečanost proslav. Na trgih Mayo, Congreso in República bodo zvečer nastopile številne vojaške godbe z raznimi koncertnimi točkami in patriotskimi skladbami. proučuje sedaj načrt, kako bi se na uspešen način borila proti špekulaciji in Buenosairešanom preskrbela ceneno goveje meso. Za vprašanje se zanima baje tudi sam državni pred'-sednik. • ■ " • «v PRVI OBISK V torek je priplula v Buenos Ai. res nova holandska motorna ladja "Westland", ki bo prevažala blago in manjše število potnikov med Buenos Airesom in Nizozemsko. Ladja ima 10.000 ton in je moderno opremljena. Chacovska konferenca Vesti, ki so prihajale zadnje dni iz Cha^a, so bile precej vznemirljive; zatrjevale so, ida se oba tabora pripravljata na oborožen spopad in nekatera bolivijanska poročila so celo zagotavljala, da so Paraguayci že začeli z vojno, in sicer z bakteriološko vojno: da s kužnimi klicami zastrupljajo vodo v bolivijanskem Chacu ter da so pognali na bolivijan-sko stran veliko število okuženih miši in podgan. Kar se miši in podgan tiče je vest gotovo izmišljena ter je njen očiten namen razburjlati duhove. Prav radi tega pa je novica značilna in priča, da so ljudje, ki bi radi spet razvneli vojno v Chacu. Na mirovni konferenci v Buenos Airesu si belijo glave, kako bi poga. j&nja spravili z mrtve točke. Mnogo preglavic je za Paraguayem povzročila Bolivija, katere zastopnik je izjavil, da Bolivija preklicuje svoj pristanek na predlog posredovalcev o razmejitvi Chaca, in sicer Samo radi tega, ker ga Paraguay ni hotel sprejeti. Bolivijanci so celo grozili, da bodo v sredo objavili uradno poročilo, da se umikajo s konference. Tak korak bi seveda pomenil, da so vsa prizadevanja posredujočih ameriških držav splavala po vodi. Zastopniki Združenih držav Severne Amerike, Brazilije, Chileja in Argentine so začeli pritiskati na bolivijanskega zunanjega ministra z namenom, da preprečijo polom konference. Obenem pa se seveda trudijo, da bi tudi Paraguayce naredili bolj popust, ljive. Ta novia pogajanja so vzbudila nekaj novih nad, da se bo morda le našel izhod iz zagate ter se bo preprečilo novo prelivanje krvi, ki je izgledalo skoro že neizogibno. PETDESETLETNICA PRIKLJUČITVE BELGRANA BUENOS AIRESU V nedeljo so na slovesen način obhajali 50-letnico priključitve okraja Melgrano glavaemu mí'Stu republike. Proslav Se je pcfleg mnogih občinskih mož ter H*eJji(kov mesta in okraja, udeležil tudi »vojni minister general Márquez. ZRAČNA ZVEZA BUENOS AIRES-LONDON S potniákiiú parnikom Alcantaro se je pripeljala-v torek v Buenos Aires posebna angleška delegacija, ki se bo s tukajšnjimi oblastmi razgo-varjala o pogojih za organizacijo nove zračne zveze med Argentino in Anglijo. Delegacijo vodi podpred. sednik družbe British Airways, AV. D. Roberts. Tako bi Argentina poleg francoske in nemške zračne zveze z Evropo dobila še angleško in pozneje morda še italijansko, za katero so se tudi že nekajkrat kovali načrti. Odposlanci bodo obiskali, na po-vratku v Evropo, tudi Uruguay in Brazil, da se domenijo glede istega vprašanja. ZA ZNIŽANJE CEN MESU V zadnjih tednih so cene mesu zna tno poskočile. Ker je meso za tukajšnje prebivalstvo važna hrana, ki prihaja na mizo pri kosilu in večerji, je razumljivo, da je njegova podražitev izzvala mnogo skrbi pri hišnih gospodinjah in so tudi oblasti vzele stvar v roke. Občinska uprava njenost, bodisi napram današnji Italiji ali pa Nemčiji, pomenila za Jugoslavijo samo konopec okrog vratu. Zato se ne bo oddaljila od velikih demokratičnih velesil, Francije in Anglije. Sklepamo tudi, da so v Parizu in Londonu, kjer se niti najmanj ne razburjajo zaradi prizadevanj Italije, dobro poučeni o smerni-nicah jugoslovenske zunanje politike. Poleg vsega zgoraj navedenega je pa še nekaj med Jugoslavijo in Italijo kakor tudi med Jugoslavijo in Nemčijo, mimo katerega ne moremo iti in ne bomo mogli nikoli, dokler bo vprašanje obstojalo; to sta jugoslovanski narodni manjšini na Primorskem in na Koroškem. Kdor misli, da je Jugoslavija postavljena na izbero: ali z Italijo, ali z Nemčijo, se moti. Jugoslavija se ne bo udi-niia ne eni ne drugi, dasi ne odklanja prijateljskega sosedstva z nikomer, kar smatra v tem kritičnem momentu za edino pravilno. SLABA POLICIJA Velikemu škandalu so prišli na sled v Temperleyu. Izkazalo se je namreč, da je tamošnja policija samovoljno gospodarila v svojo korist na razne načine, ki so po zakonu prepovedani. Pobirala je od ljudi dajatve, ki jih noben aakon ne določa, in — kar je še huje — z njeno vednostjo so poslovale igralnice in javne hiše, ki jih zakon ne dovoljuje. Višje o. blasti so odredile preiskavo, dale so aretirati vse tamkajšnje varuhe postave in zaslišale bodo baje okrog 900 prič, ki so bile zaradi samovoljnega gospodovanja policije oškodovane. Argentinski uvoz in izvoz V prvih pet mesecih letošnjega leta je Argentina uvozila za 641.720.000 pesov blaga; v primeri z lanskim letom se je uvoz poveSal, ker je v letu 1937 znašal v prvih pet mesecih 546.911.000 pesov. Izvoz pa je v primeri z lanskim — izrednim — izvozom hudo padel; lani, do konca maja je šlo iz Argentine za 1,255.374.000 pesov blaga, letos pa komaj za 606.705.000 pesov. POLICIJA USTAVILA ZABAVO Odbor za^ponjoč španski republiki je priredil v nedeljo zvečer zabavo v ulici Cabrera štev. 3440. Ko je bila zabava že v polnem razmahu, je v prostore vdrla policija in prepovedala nadaljevanje prireditve. Kakšnih 20 oseb je bilo aretiranih in odpe-Ijanih v kamijonih na policijo. Tam so jih vzeli na zapisnik in nato izpustili. Policija je intervenirala zato, ker odbor ni bil izposloval dovoljenja za prireditev. Virtuoz Spiller v jugoslovanski radio-uri o Nedeljska transmisija jugoslovan. ske radio-ure je bila pa res nekaj izrednega in gotovo najboljša med vsemi dosedanjimi. K temu je največ pripomogel seveda virtuoz g. Ljerko Spiller, ki se je ljubeznivo odzval pozivu tehničnega odboja radio-ure ter pred mikrofonom odigral tri na- VARNOST VEČ VARNOSTI POPOLNA VARNOST potrebujete Vi sedaj, bolj kakor nikoli, za Vaše prihranke v HRANILNICI z dobrimi obrestmi. Največjo varnost Vam nudi Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES CI-.NTllALA: Bnie. MITRE 234 FILIALKA: CORRIENTES 1900 PRVA VELIKA; KAMPANJA ■ 1 za ' „SLOVENSKI LIST« PRVA NAGRADA Vozni lis tek.za Evropo in nazaj i j Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. 'u' Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. 1 če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek. viait NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST' I 111 • 9:; prava še skladbe za gosli in piano, in sicer: "Guslarsko kolo" od Miroslava Slika, rapsodijo "žetev" od Franja Lhotke in prvi stavek sonate za klavir in violino od Franja Dugana. Odličnega umetnika, ki je žel navdušeno odobravanje s strani številnega navzočnega občinstva, je spremljal na klavirju prof. Amicarelli. Prenos je bil posvečen proslavi Vidovega dne in je ob tej priliki imel pred mikrofonom priložnostni govor tudi tajnik poslaništva g. dr. š. želalič. Dobro so bile izvajane tudi pesmi, s katerimi sta nastopila Ta. borov oktet in kvartet Jadran. Jugoslovanska radio-ura se prenaša v&iko nedeljo od 6. do 7. zvečer po mikrofonu L. R. 2 Radio Argentina. Odbor radio-ure prejema vsak teden cele kupe pisem iz vseh krajev republike, pa tudi iz sosednih dežel, kjer se postaja dobro čuje. Smolo imajo samo oni, ki žive v Bahiji Blanki in okolici, ker ima tamošnja krajevna postaja premajhno valovno razliko in pokriva radi tega LR2. Trije naši rojaki utonili Pretekli petek, okrog 11. ure popoldne, se je dogodila v Puerto La Plata težka nesreča, ki je Zahtevala štiri človeške žrtve; trije naši in en italijanski pomorščak so našli smrt v reki La Plata. Vlačilec družbe Mihanovich je vlekel v kanal, kateri vodi v pristanišče glavnega mesta pokrajine Buenos Aires, angleško tovorno ladjo "Coracero", ki jo je bil do kanala prive, del kap. Krsto Rusovič, doma iz Boke Kotorske in pilot po poklicu. Tam je bil dokončal svojo nalogo, izročil je ladjo dmgemu ter se prekrcal na PRIJETA ŽENSKA Po naključju je policija izvedela za 29-letno Kleno Campagno, hi je v noči od 3. na 4. t. m. obenem z dvema drugima ženskama pobeg* nila iz ženske kaznilnice med ulicama San Juan in Defensa. Ljubček Helenee, ki je njen vreden drug, saj je tudi sam nastanjen v kaznilnici v mestu Paraná, je bil tako nepreviden, da ji je pisal pismo, po katerem je policija izvedela za naslov pobegle tičice. Sedaj je Helenca spet na varnem. Pozor Rojaki! Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 523 1, Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v i čemer naj se vsak sam prepriča, j Vljudno se priporoča Ciril Podgomik t Kap. Krsto Rusovič vlačilec "Marconi". Iz nepojasnjenih vzrokov j2 "Coracero" zavozilj vlačilec in ga potopil. Nekateri, ki so bili na krovu, so brž poskakali v vodo, ko so zapazili, da bo nesreča, fiidnji je skočil s krova kap. Rusovič, oblečen v zimsko suknjo; i^S1' nil je takoj pod vodo in ni ga bilo več na površje. Vlačilec je s seboj potegnil še jugoslovanska mornarj Boža Stergošiča in" Karmela Kastela-nica ter enega njihovega tovariš italijanske narodnosti. .. Vest o tej težki nesreči je naredila globok vtis ne samo v naši koloniji, marveč sploh v vsej tukajsnj^ javnosti ter je vzbudila splošno soz< -lje s težko prizadetimi družinami- Trupla utopljencev so doslej 2 man iskali; najbrž jih je precej močni tok odnesel v reko, ki jim je P stala prerani grob. i i ii U. T. 33-7013 — Huenos Aires ROJAKI NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko KROJAČNICA PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.— STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2059 ¡j pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires <♦> •»> •»>•£» •»> -5» «i- >G» da, kjer se vrši slovenska služba božja. Tamkajšnji kolegij na Av. del Campo ima namreč prav primerno dvorano. Z ozirom na neugoden čas, ker je zima in ni mogoče, da bi se priredi? tév vršila v lastnem prostoru, ker bi se otroci lahko prehladili,, je odbor primoran, da poišče kak drug prostor. Vsi pa razumemo, da pri tej stvari igra veliko vlogo denar. Zato je pač treba delati tako, da se na kar najcenejši način stvar dobro pri pravi. Ker omenjena šola velikoduš- modro ukrenil, če je stvar na ta način odločil. Saj smo Slovenci uvidevni ljudje in vemo, da se le tam kaj dobrega doseže, kjer vsak dobrohotno pomaga tistim, ki so za delo odgovorni. Tisti pa, kateri za to razumevanja nima, s tem pokaže da mu ni nič mar za slovensko stvar. Zato upravičeno upamo, da boste vsi modri rojaki z vso dobro voljo v nedeljo 10. julija pop. ob 4 uri zbere kar največ naših ljudi. Pridite in prinesite s seboj nekaj navdušenja. Skupno bomo pa potem doživeli nadvse prijetno razvedrilo med malimi. lio vsem onim rojakom, ki so vsled raznih neprilik prišli v siromaštvo. Naslov: Jug. Patrbnat, Bolivar 314, piso 2, escr. 28. U. T. 33.9905. DRUŠTVO "TABOR" V soboto 2. julija bo ob 20.30 od-borova seja, v soboto -9. julija pa ob 4. popoldne članski sestanek. — C. Keber, predsednik. našimi Član šolskega društva. PROSLAVA VIDOVEGA DNE Na lep način je proslavilo Vidov dan Sokolsko društvo Dock Sud-Bo-ca, s sodelovanjem kvarteta Jadran in Tabora. Proslava se je vršila v soboto 25. junija na Piñeyru, kjer doslej ni bilo še nikoli nobene naše prireditve. Dasi je bilo nekoliko težko najti dvorano, se je pa le nabralo lju di toliko, da je bila skoro še premajhna. Navzočne je najprej v imenu so-kolskega društva pozdravil arh. Viktor Sulčic, nakar je o pomenu Vidovega dne imel govor tajnik kr. poslaništva dr. Š. Želalic. Spored je bil zanimiv in ga je občinstvo pohvalilo z odobravanjem. Sledila je animirana prosta zabava, ki je trajala do ranili jutranjih ur. PISMO IZ BRAZILIJE JUGOSLOVANSKI PARNIK "LABUD" V SANTOSU — ČASTNIKI NA OBISKU V SAO PAULU Zelo poredko se oglašamo v "Slovenskem listu", a vendar se dogodi tudi v naši naselbini, včasih kaka novost.; navadno gremo preko nje in tako pade v pozabljenje. Te dni pa smo imeli dogodek, kakršnega še nismo doživeli in ne gre, da bi ne po. ročali o njem. Bilo je ravno na nedeljo, dne 29. pret. m., ob osmi uri zvečer, ko za-čujem kli£ za seboj, naj počakam. S proslave Vidovega dne Sokola Dock-Sud. na Piñeyru ČLANSKI SESTANEK Odbor Slovenskega prosvetnega čustva vabi vse članstvo na sesta-nek, ki se bo vršil dne 17 Julija pop. °b 4. uri. Ker se bo n,a tem sestanku razpravljalo o važni zadevi je navzočnost. članstva strogo obvezna. Odbor. iz jug. patronata Jugoslovanski patronat prosi tem potom vse cenj. rojake, če imajo kako obleko ali obutev, ki jim ne rabi ali bi lahko pogrešali, da isto izroče osebno ali pa da sporoče, kam naj se pride ponje, Jugoslovanskemu pa-tronatu. Patronat ima namen & temi darovi pomagati k prazniku 9 de Ju- Slo vens ka šola na Paternalu VABI na veliko prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 10. julija na AV. DEL CAMPO 1653 na Paternalu. SPORED: "Pozdrav malčkov" — trogovor. "Sv. Ciril in Metod" — dekl. Prane Faganel. "Zajčki" — poje otroški vrtec. "Šiba novo mašo poje" — dekl. Lojzek Mihel. "Venček na glavi se" — simbolična vaja. "Soči" — deklamacija, Franc Faganel. "Zdravnik", deklamacija, Branko Ličen. "Caparle — paperle" — izvaja otroški vrtec. "Ujeta laž" — dvogovor, I. Vidmar — I. Kalister. "Vaje z zastavicami" —'šolske deklice. "Kaznovana porednost" — dvogovor, A. Mozetič — E. Mihel. "Ujetega ptiča tožba" — dekl. A. Glavič. "Prodajalka Metka" — igrokaz, izvaja otroški vrtec. "Janko in Metka" — poje otr. vrtec. "Nazaj na morje" — dekl. Trček A. "Kadar se mamica joče" — dekl. A. Lakner. "Huda preizkušnja" Veseloigra v enem dejanju Osebe : Gospa Moder — Marica Koradin. Ana in Kma, njeni hčerki — Irena Vidmar in Ida Pečenko. M i c. i, kuharica — Fani Lakner. Jožica, družabfciča — Angela Lakner. Lenčka, hišna — Irena Jekše. Gospa Grivec — Marija Škof. Prireditev se bo vršila v vsakem vremenu. K obilni vdeležbi že sedaj vljudno vabi ODBOR I Prireditev Šolskega društva na Dock Sudu Jugosl. šolsko društvo Dock Sud bo priredilo v nedeljo 17. t. m. ob 3 uri popoldne zabavo v korist šole. Na prireditvi bo razen šolske dece, nastopil tudi naraščaj Sokola Dock Sud-Boca, kakor tudi članstvo. Prireditev se bo vršiia v ul. Bi-llinghurst 1767 na Dock Sudu. Vstopnina: moški $ 1.—; ženske $ 0.50. Na prireditev so vabljeni tudi rojaki Slovenci. Odbor. PRESELITEV Rojakom naznanjam, da sem svojo krojačnico premestil iz ulice Bau-iies št. 187 na Paz Soldán 4846, kjer sedaj nadalje izvršujem svojo obrt, Frianc Melinc krojač. Expreso "Gorizia" Ko se ozrem, vidim, da me kliče "gospodična Čehinja", kot jo naziv-Ijemo, in mi pravi, da so prišli k njim trije jugoslovanski pomorščaki, ki iščejo svoje rojake. Odšel sem takoj z njo in res se mi predstavijo: kapitan "Labuda" Vilim Mukiulčic in častniki Armomela, Lukovič in Kumbatovič. Pripeljali so oglje v Santos, tako so rekli, in so se odpravili v Sao Paulo z namenom, da se sestanejo s svojimi rojaki; slišali so, da jih je na tisoče tod. Iskali pa so jih ves popoldan zaman in pravtako tudi nobenega društva in konzulata niso mogli iztakniti. "Vse druge smo našli, Čehe in Ruse, samo naše ljudi ne", so dejali. Spravili so me skoroda v zadrego, a kaj bi se opravičeval. Poznam nekatere Jugoslovane, ki so gmotno dobro stoječi, a njih otroci ne znajo jezika svojiho četov, po čemer je sklepati, da se ne zanimajo preveč U. i * FRANC LOJK Calle VILXiAEOEL 1476 T. 54 Darwin 5172 in 2094 jinl tudi'jaz na jugoslovanskih tleh,, señi-sf mislil, ne samo g. Janez iz Bu^pos Airesa. Pa sem imel smolo. Nikjer mi niso dovolili približati se Ijadji. Nekje bom že skočil čez ograjo, sem si mislil, a še preden se mi je ponudila prilika za izvedbo načrta, sem opazil gručo poznanih ljudi, med katerimi je bil tudi kapitan "Labuda". Oblasti so namreč odredile strogo kontrolo v pristanišču, a kapitan je dobil za nas posebno dovoljenje, da smo se smeli nemoteno gibati. Z jugoslovansko zastavo okrašeni "La-bud" je naznanjal, da se danes vrši na njem večja slavnost. Iz Sao Paula se nas je odzvalo vabilu osemindvajset oseb. Kapitan nam je izrazil dobrodošlico nakar smo zapeli: Slovenec, Srb, Hrvat. Nato smo si o-gledali parnik in končno sedli za mizo, ki bila bogato obložena z raznovrstnimi jedili, dalmantinskim vinom in jugoslovanskimi cigaretami. Razgovarjali smo se o prilikah v domovini, o katerih je g. kapitan izjavil, da se gospodarsko in politično vidno boljšajo. Mi pa smo povedali o nekaterih perečih vprašanjih naše kolonije. Vmes smo seveda prepevali naše pesmi in večkrat smo vzkliknili Jugoslaviji, naši dragi domovini. Še večje je bilo veselje, ko je prišel tudi g. kapitan Joso Buntjelič, ki je zapovednik s/s "Velebita" in se je tudi ta čas nahajal v Santosu, Soln-čni žarki so se že skoro izgubljali v daljavi, ko smo se spomnili, da bi bilo dobro, če bi se slikali. "Za naše novine", je dejal g. Sušic, ki je prvi častnik "Labuda", "in za Slovenski list", sem pristavil. Bližala se je ura prehitrega slovesa in povratka v Sao Paulo. Oba kapitana in častnik Sušic so nas pospremili na postajo. Nismo našli besed, da bi se dovolj zahvalili za tolikšno gostoljubnost in ljubeznivost, ki smo je bili ta dan deležni in nam bo ostal, za vedno v spominu. V soboto 11. junija pa so nam na našo prošnjo vrnili obisk štirje častniki "Labuda" in štirje častniki "Velebita" s kapitanom Mikulči-cem. Večerja se jevršila na domu g. Barčota, kjer se nas je bilo zbralo za naše stvari. Drugi pa so kar tako, osedeset, rojakov. V nedeljo s prvim jutranjim vlakom so se naši gostje poslovili od nas ter odpotovali nazaj v Santos. Slehernemu je bilo težko v srcu. da smo se morali morda za dolgo časa ali pa za vedno ločiti. Le nekaj dni smo bili skupaj, pa se nam Naznanjam da sem otvoril vsem znano GOSTILNO 'Gruta de Postumia' kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires brez vsake organizacije, razkropljeni po širni republiki. "Saj nismo prišli, da bi nam kdo bankete prirejal", je dejal kapitan, "marveč, da bi čimveč naših ljudi videli pa naj bodo ubogi ali bogati." Razumel sem ga in porodil se mi je načrt: Stopili smo v avto ter se med potjo pogovarjali o stanju naše kolonije, ko smo dospeli do poznanega trgovca Franca Berkoviča. Prijazno nas je sprejel in dejal naj se vsaj 'pet minut" ustavimo pri njem, pa so se te minute nategnile do prve ure naslednjega dne. Kmalu so se nam pridružili še nekateri, ki so do. znali za neobičajen obisk. Kapitan nas je povabil za drugo nedeljo na "ručak" na svoj parnik "Labud", in smo se ločili: oni v Santos mi vsak na svoj dom. Drugo nedeljo smo se res odpravili v Santos. Jaz sem bil malo zaspal. Bogzna, sem si mislil, če bo še kdo šel v Santos, morda bom čisto sam. Skozi gorovje in strme prepade me je vlak pripeljal v Santos okrog desete ure zjutraj. Ko sem "izvohal", kje je vsidrana naša jugoslovanska ladja, sem od veselja poskočil. Vendar bom enkrat v tu- je zdelo, kot da smo že stari znanci. Njihov obisk je dal povod za pravo prisrčno jugoslovansko manifestacijo, kakršne še ni bilo v naši naselbini. Ne nismo še umrli! Še živimo. Samo nam manjka dobrih "komandantov", ne na "Labudu", ker ga ima, marveč v naši zapuščeni in raztreseni naselbini v Sao Paulu in Brazilu sploh. Dopisnik. ., ------------------- -■ ZA OBLEKE. ; POVRŠNIKE MODAS j "JUSTA" ■ Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINčIč Av. SAN MARTIN 1854 t j| U. T. 59-4995 BUENOS AIRES Naši delavci pri skladanju vreč s pšenico Slovenci doma in po svetu Ladijske vozne listke za vpe parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. Novootvorjeni RESTAURANT "Trst" Z lepimi zračnimi prostori, veliko zalogo prvovrstnih vin, domaČa hrana. Cen j. rojakom se priporočata brata GOMIZEL in BIZJAK Calle Blandenguez 2447 Barrancas Belgrano, Bs. Aires stenine popolnoma neporabna. Saj je že iz današnje mešanice kruh kmalu neužiten, nizek, trd in črn, skoro slabši od onega, ki so ga meščani dobivali med svetovno vojno. Vsa ta žalostna dejstva imajo le eno dobro posledico, ki je ta, da se je naš kmet spet ves posvetil gospodarstvu in polju. Kjer le morejo iz-orjejo novo, njivo, vse skrbno po-sejejo in zasadijo celo bolj, kot med svetovno vojno. Toda letos bosta na žalost vsa ta skrb in trud rodila le malo sadu. TEŽKA NESREČA PRI SEŽANI Trst, maja 1938. — Dne 21. maja se je zgodila težka nesreča na cesti pri Sežani, ki je zahtevala tri žrtve. Po 10. uri zjutraj so se mlekarici Pavla Mahnič in Emilija Novak ter Josip Ilubner vsi trije iz Povirja, vračali na kolesih iz Trsta. Ko so prešli železniško progo pri Farnetih, so nenadoma zapazili, da se jim približuje po levi strani avtomobil. Kolesarji kot avtomobilist so se hoteli v zadnjem trenutku izogniti, toda bilo je že prepozno. Avtomobil se je na mokrem asfaltu spodrsnil in z vso silo zaletel v kolesarje. Šofer Peter Hubert, jugoslovanski državljan, je takoj naložil vse tri nesrečnike, ki so obležali na tleh, in jih odpeljal v tržaško bolnišnico. Tu so n-gotovili, da imata mlekarici polomljene noge, a Ilubner počeno lobanjo. Njihovo stanje je nevarno, posebno pa Ilubnerjevo, tako da zdravniki imajo le malo upanja, da bi ga rešili. oblastva, tako na Reki kot v Trstu, a brez uspeha. Nihče se ne zmeni, da bi regula--ijo v toliko izpopolnili, da bi ustrezala svojemu namenu. NESREČA V KOŠANI Košana. maja 1938. — V začetku maja se je zgodila v tvošani nesreča, ki je zahtevala življenje petletnega D. Dolgana, sina Karla Dolgana, trgovca in posestnika iz Zg. Košane. Težka železna vrata so se zvrnila na otroka in ga tako poškodovala, da je podlegel posledicam. V ZNAMENJU SPORAZUMA Neko gdčno. M., ki je bila zaposlena pri Delavskih zadrugah "Coo-perative operaie" so odpustili iz službe, ker je po telefonu govorila z neko prijateljico slovenski. REGULACIJA PIVKE Trnovo, maja 1938. — Že pred ča<-som so oblasti, in sicer tozadevni u. rad iz Treta v sporazumu z reško pokrajinsko upravo, oskrbele za regulacijo Pivke. Ker je Pivka ponikalnica, ni imela zlasti od prvih izvirov do onstran Zagorja nikdar prave struge. V poletnih mesecih se je Piv-kina struga poznala le na ta način, da je bila trava v onem pasu, kjer bi mogla biti struga, bolj zelena in se je održala od travnikov. Oblasti pa so po detaljnih načrtih in navodilih dale izkopati strugo z obojestranskimi nasipi. Ti nasipi pa za-branjujejo, da bi se voda v deževnih dneh, ko priderejo posamezni izviri, a teh ni malo, stekala v urejnc strugo. Tako zastaja po travnikih voda bolj ko kdaj prej. Pivkina stru ga pa je vedno brez vode. Vse delo in denar, ki je bil vložen v regulacijo je tako brez vsakega haska in voda povzroča okoliškim travnikom še več škode kot pred regulacijo. Domačini, ki so s tem prizadeti, namesto da bi imeli kakšno korist, se venomer pritožujejo na merodajna USTAVLJEN OBRAT V LADJEDELNICAH Trst, maja 1938. — Zadnje dni aprila je bilo v vseh večjih podjetjih, zlasti pa v ladjedelnicah odpuščenih veliko število delavcev. 14 maja pa so še ostali delavci prejeli obvestilo, da so suspendirani za dobo enega tedna,' t. j. do 23 t. m., češ da podjetja ne morejo obratovati zaradi pomanjkanja energije. Baje so zaradi suhe zime vode prenizke. Govori se pa, da je pravi vzrok pomanjkanje surovin, predvsem kovin. To je zelo verjetno, ker so že prej morali marsikatero delo odpovedati, ker niso imeli surovin. Zanimivo je tudi, da primanjkuje poljskih delavcev, ker gredo vsi rajši nabirati kovinske ostanke po bojiščih, kar jim prinaša večji zaslužek. GROZNA NESREČA PO GRANATI Doberdob. — Zopet sta bili ubiti 2 osebi v bližini vasi, ko sta izpraz-njevali granato velikega kalibra. Eksplozija je priklicala bližnje delavce. ki pa na čalost niso mogli u-gotoviti katera sta bila ta nesrečneža, ker ju je eksplozija dobesedno ra?nesla na kose, ki so jih morali pobirati okrog kraja nesreče in celo po drevesih. Za njih imena še ne vejo. JOSIP PERTOT UMRL V Barkovljah je preminul prejšnjo nedeljo g. Josip Pertot iz ugledne rodbine nekdanje "Rumene hiše". Bil je zaveden rodoljub in jeza svoj idealizem že v mladih letih marsikaj pretrpel. Bodi mu lahka žemljica domača! POSEBEN DENAR ZA KOLONIJE Italijanska vlada je sklenila uvesti v svojih kolonijah poseben papirnati denar, in sicer bankovce po 1500, 1000 in 500 lir, ki jih bo izdala italijanska Narodna banka. Promet s temi bankovci bo dovoljen samo v mejah italijanskih kolonij, zunaj pa bo promet s temi bankovci prepovedan. Vsakemu, ki bo prestopil meje kolonije, bodo ta denar na meji za-njali. ZA TOVARNO ALUMINIJA V ISTRI "Corriere istriano", ki izhaja v Pulju, ponovno piše o istrskem bau-ksitu in o vprašanju zgradbo tovar-tje za aluminij v Istri. List ponovno izraža željo, da bi se v Istri zgradi- la toVarna, ker je Istra vedno dajala, zelo malo pa prejemala. Poudarja zasluge istrskega bauksita za fašistični režim, posebno pa o priliki sankcij, in pravi, da da je treba Istro vendar enkrat nagraditi za njen patriotizem. ŠEST SLOVENSKIH NOVOMAŠ-NTKOV NA KOROŠKEM Na praznik Sv. Petra in Pavla bo v Celovcu posvečenih med drugim1 tudi ■ pet slovenskih bogoslovcev, i« to: Jandl Filip iz Djekš, Kanauf Pavel iz Globasnice, Stindl Maks iz Do-brle vesi, Wrumnik Frane iz Gorene in Zablatnik Pavel iz Bilčovsa. Kot šesti bo prejel sv. posvečenje v InO-mostu še Srienc Kristo s Suhe. ELEKTRARNA V SKALI Pred kratkim so začeli graditi šest velikih jezov na Soči. Naprave bodo dale vsega skupaj 500 mili j. kilo-vatnih ur, električne energije, to j0 toliko, da bo zadoščalo za vse potrebe Julijske krajine, kraške visok« ravnine, za Istro in Gornjo Furlani-jo. Električna centrala v Dobrih, k> jo že dalje Časa grade, je zelo značilna, ker stoji v ogromni skiali, vsekani v goro. Ta centrala bo najmodernejša podzemeljska električna centrala v Evropi. KNEZ PAVLE NA CESTNI RAZSTAVI V LJUBLJANI Pomembnost cestne razstave na letošnjem pomladanskem velesejnvu je prav posebno podčrtal tudi knez namestnik Pavle, ki se mudi že nekaj časa v Sloveniji. 8. junija je obiskal razstavo, katero si je v spremstvu g. bana dr. Natlačena natančno ogledal. Lepo urejena razstava, ki tako nazorno kaže stanje naših cest in načrte za bodočnost, je bila visokemu gostu zelo všeč in je s priznanjem čestital prirediteljem >>a njeni ureditvi. Knez namestnik si ,lc ogledal tudi razstavo francoske republike, kjer ga je pozdravil francoski konsul v Ljubljani g. Reme-rand. Knez namestnik si je ogledal nato še nekaj drugih razstavnih P®' viljonov, med tem ko so ga navzoči obiskovalci velescjma ves čas, ob >z' hodih paviljonov nestrpno pričakovali in navdušeno pozdravljali. dobite najboljšo postrežbo i - v — Krojač niči ¡ LEOPOLD UŠAJ { IGARMENDIA 4947| ¿Paternal — Buenos Air®ÍS LEANDRO N. ALEM 1862 U. T. 41 - 2771. - Buenos Aires (Štiri kvadre od postaje Retiro) KOLONIZACIJA V JULIJSKI KRAJINI Prem, maja 1938. — Naš list je že večki-at poročal o naselitvi italijanskih kolonov na dveh naših večjih posestvih na Turnu pri Premu. Posestvi je kupil znani italijanski zavod "Ente per la Rinascita agraria delle Tre Venezie", preuredil stanovanjska in gospodarska poslopja in naselil italijanske kolone, med tem ko so morali bivši lastniki s trebuhom za kruhom. Uspeh italijanskih kolonov v gospodarstvu na teh posestvih je bil do sedaj vse prej kot povoljen. Vsak kolon, ki je do danes prišel iz notranjosti Italije je moral po nekaj letih neuspešnega gospodarstva zapustiti kmetijo in se vrniti v domače kraje. Vse denarne in druge podpore, ki jim nudi zavod-lastnik, kot tudi razne druge italijanske institucije, niso nič izdale. Po navadi se koloni vračajo z naših posestev obubožani in ne odnesejo s seboj niti toliko, kolikor so prinesli ob prihodu. Ravno tako so se že ves povojni čas menjavali koloni na bivšem Joško-vem posestvu ob Reki. Prihajali so leto za letom drugi, a odhajali vedno razočarani. Kaj je vzrok v neuspehih italijanskih kolonov na bivših naših posestvih, ni znano. Od i-menovanega zavoda dobivajo sicer razna navodila in nasvete za gospodarstvo, toda vse zaman. Od kolonov zahteva zavod tudi, da ohranijo italijanske običaje in navade pri obdelovanju zemlje in pri kmetskem gospodarstvu sploh in jim je strogo za-branjeno posnemati v tem domače kmete. Kljub vsemu pa se morajo italijanski koloni boriti s preživljanjem svojih, navadno številnih družin. Pripomniti moramo, da imajo razne ugodnosti tudi v pogledu plačevanja raznih pristojbin, da jim gredo vsa oblastva zelo na roko, zlasti lokalna, da dobivajo poleg denarnih podpor in plačil v gotovini tudi brezplačno semenje itd., da so deležni raznih nagrad za kmetijstvo in drugo. POSEKANI GOZDI Št. Peter na Krasu, maja 1938. — Pivčani skoraj nimajo dovolj polja vsaj rodovitnega ne, da bi pridelali toliko, kolikor rabijo za domačo rabo, zlasti kraji od Zagorja do Šem-bij, kjer nimajo tudi nobenega sadnega drevja. Zato je Pivčan povsem odvisen od dohodkov iz gozda, v katerega se zateka ob vsaki priliki in potrebi. Tako so v povojnem času svoje gozdove zlasti nekateri, prav za prav lahko rečemo večina, posekali. Danes pa, ko so se cene lesu od pohoda na Abesinijo stalno dvigale, skoro nimajo več kaj sekati. Tako se morajo zadovoljiti le z zasluž- T RESTAURANT - CERVECERIA | "MONFERRATO" j Prenočišče za družine in potni- I ke. Domača hrana ob vseh urah. t Izvrstna tuja in domača vina. I Priporočata se vsem slovenskim T rojakom VUGA & SREBRNIČ kom, ki ga imajo z izvažanjem lesa iz gozda in s prevažanjem ter delom v gozdu. Vse to pa jim ne da velikega zaslužka. TEŽAK POLOŽAJ NAŠEGA KMETA Trst, maja 1938. — Letošnja pomlad, ki se je pojavila še \>red kou-cem zime, bo zapustila nepregledne posledice. V severni, pa tudi drugod po Istri ni bilo do 15 maja skoro nič dežja. Prvi sončni dnevi, ki so zvabili našega kmeta, da je pohitel s sajenjem in sejanjem, so ga niócno prevarili. Krompir, ki se je zgodaj prikazal, ga je več tednov trajajoča suša popolnoma uničila tako, da so ga ponekod ponovno dobro prekrili z zemljo v veri, da bo vnovič pognal. Med tem ko so pod rugih naših krajih imeli nalive in sneg ter mraz, tega skoro v vseh delih Istre ni bilo, zlasti pa ne v okolici Trsta. Zato bodo ti kraji letos brez sena. Cene staremu senu se zaradi suše močno dvigajo, če ga je še sploh dobiti. Prodajo ga po 30.— lir za stot. Posledica visokih cen senu pa pa je padec cen živini, ki naglo napreduje: danes znaša padec goveji živini že 20 odstotkov. Krava s teličkom je stala v jeseni od 2.000.— do 2.400.— lir, danes pa jo kmet proda komaj za 1.800.— lir. Škoda na polju je vsestranska. Ponekod, zlasti v Italiji so morali kmetje žito pokositi in ga porabiti za živinsko krmo. Zato stalno narašča cena žitu in moki vseh vrst, zlasti tudi krušni mešanici, ki je danes že pod vsako kritiko. — Gospodinje se stalno pritožujejo nad kvaliteto krušne moke, odnosno mešanice, iz katere ne morejo več delati domačih testenin ker se pri ku-kuhanju čisto razlezejo. Poleg tega pa so zaloge tudi krušne mešanice že popolnoma izčrpane. Kdor more si nakupi nekaj več krušne mešanice za domačo zalogo, toda teh je malo. Ravno tako ni dobiti v prodaji na drobno koruznega gresa. Cena krompirju se je v zrdnjem času močno dvignila, in komor ga je še kaj ostalo od semenja, ga lahke proda po 40.— lir za stot. A tudi teh kmetov je zelo malo. Večina je Ukih ki so ga imeli komaj šc za seme /ato se našemu kmet,, -*hMi.|e leto — glad, kar p velo ča-Jo^fiio, toda pomoči ni noim-c. Trsta, ki bi morala biti ob tem času še vsa v zelenju in ponekod tudi kmalu v cvetju, ne kaže še nobenega življenja. Letošnja jesen bo za našega kmeta zelo žalostna, ker ne obeta dati kaj prida pridelka, nasprotno pa se cene vsakdanjim potrebščinam z vsakim dnem dvigajo. Dalje je pričakovati, odnosno je napovedan višji odstotek raznih dodatkov krušni moki tako, da bo samo 35 odstokov pšenične moke, G5 odstotkov pa raznih primesi. Tako se bo kakovost krušne moke izdatno poslabšala in bo za domače te- AMERIKANCI V OBISKIH 8. junija je prišla v Ljubljano skupina Američank članic Slovenske ženske zveze iz Chicaga. Vseh 30 obiskovalk so Ljubljančani sprejeli na prav prisrčen način na kolodvoru. Drage goste sta pričakovali soproga g. bana ga. Natlačenova in soproga g. pomočnika ga. Majcenova, kakor tudi številne zastopnice ženskih organizacij. Slovesne pozdravne besede so govorili zastopnik bana in župana. — Isti dan in z istim vlakom so se pripeljali skozi Ljubljano tudi ameriški Hrvatje, člani pevskega zbora "Zora' iz Chicaga. Tudi teh 90 pevcev so Ljubljančani na kolodvoru prisrčno pozdravili. TELO POLJSKEGA SVETNIKA NA POTI SKOZI LJUBLJANO 9. junija so skozi Ljubljano peljali iz Rima na Poljsko nestrohnjeno telo poljskega mučenea sv. Andreja Robole iz reda oo. jezuitov, ki je v strašnih mukah umrl pod rokami kozakov v Janovu na Poljskem 1. 1657 in je bil letos o Veliki noči proglašen za svetnika. Na Poljskem ga časte kot zaveznika katoliške Poljske. V Ljubljani so ga v velikem sprevodu prenesli s kolodvora v cerkev sv. Jožefa, kjer je bil čez popoldne izpostavljen javnemu češče-nju, zvečer pa spet v sprevodu, katerega so se udeležili samo moški, nazaj na kolodvor v salonski voz, ki ga je zato priliko odstopil predsednik poljske republike Moscicki in je bil ižpremenjen v kapelo. Jugoslovani. Med 90 tekmovalci sta si dva Jugoslovana Punčec in Pallada obdržala tudi še semifinalu. Pallada se je boril s svetovnim prvakom P.udge — M. Punčec pa z Čehom Menzelom. Na žalost sta zgubila oba Jugoslovana, nakar je svetovni prvak Budge v končni tekmi premagal še Menzela. JUGOSLAVIJA NA ROKODELSKI RAZSTAVI V BERLINU Na mednarodni rokodelski razstavi v Berlinu je razstavila tudi Jugoslavija. Med 30 različnimi država, mi je jugoslovanska rokodelska razstava prav zanimiva in ima tudi lepo slovensko sobo s številnimi izdelki slovenske domače obrti. 100-LETNICA ŠOLE V ŠT. ILIJU V Št. Ilju na naši severni meji so slovesno proslavili stoletnico ondot-ne šole. Ob tej priliki je bil ne enkrat poudarjen pomen šole, ki ga ima v našem narodnem boju in ga je imela zlasti ta, ki je morala v tej dolgi dobi braniti mladino pred zalezovanjem "Sehulvereina", ki je skušal naš najmlajši rod narodu odtujiti. Ta nevarnost še vedno ni minula, zato proslava ni bila zgolj zgodovinska, ampak obenem bridko sodobna. Gasilstvo in politika Gasilske organizacije v savski banovini, ki so se ločile iz Glavne gasilske zajednice, so izprevidele, da zaradi te ločitve njihovo delo samo trpi in so se obrnile na hrvatsko politično vodstvo, naj jim dovoli spet stopiti v zvezo z vrhovno organizacijo vsega gasilstva v državi. To je želji ustreglo s pogojem, da morajo gasilci iz savske banovine v gasilski zajednici izposlovati narodnostno or- SPOMENIK ADAMIČU 11. junija t. 1. so na slovesen način odkrili pred glasbeno matico v Vegovi ulici v Ljubljani spomenik pokojnemu skladatelju Adamiču. S prisrčno prireditvijo, na kateri je nastopilo skoraj 500 pevk in pevcev je bil uvrščen tudi ta priznani slovenski skladatelj med vrsto naših slavnih skladateljev, ki imajo spomenike pred glasbeno matico. ■VjM 1 "" % immsi nister dr. Vrbanič ogledal tudi Ijub-bljanski velesejem. FRANCOSKI POSLANIK V LJUBLJANI ganizacijo gasilstva za Slovence. Hrvate in Srl>e posebej, v mešanih kra- 11. junija je obiskal ljubljanski jih naj bi pa gasilci glasovali, v ka- velesejem ni zlasti razstavo franco-tero narodnostno organizacijo se ske republike francoski poslanik v hočejo včleniti. Gasilci v savski ba- Beogradu Raymond Brugére. Posla-novini pa s tem niso zadovoljni, ker tako "samostojnost" po ločitvi od Vsedržavni kongres trgovcev 10., 11. in 12. junija je bil v Ljubljani tretji vsedržavni kongres trgovcev. 10. se je pripeljalo v Ljublja no na kongres tudi 80 predstavnikov bolgarskega trgovstva, ki so jih Ljubljančani prav slovesno sprejeli. Prav tako so na ta dan pričeli pri. hajati na kongres v Ljubljano številni trgovci iz vseh krajev širne Jugoslavije. Vsega skupaj je prišlo na kongres v Ljubljano nad 1000 trgovcev iz Jugoslavije. V nedeljo 12. juniji je bila v veliki unionski dvorani svečana seja tretjega vsedržav-nega trgovskega kongresa. Kongresa se je udeležil tudi minister za trgovino in industrijo g. dr. Milan Vrbanič in ban dr. Marko Natlačen, ki je v lepem nagovoru pozdravil kongres. Po dolgotrajnih referatih, med katerimi je govoril tudi predsednik bolgarske trgovske zveze g. Dimitrij Velev je spregovoril minister za trgovino dr. Vrbanič, ki je očrtal delo vlade za povzdigo trgovstva in za pospešitev trgovskih stjkov s sosed- PRIPRAVE ZA MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V nedeljo 12. junija je bilo po vsej Sloveniji lepo število taborov in prireditev prosvetnega značaja. Vse te prireditve se vrše v znamenju priprav za veliki mednarodni mladinski tabor, ki bo v dneh od 26. do 29. junija. Tako so bile prireditve na. Viču pri Ljubljani, v Novem mestu, v Žireh, v Šmartnem pri Kranju, v Kamnici pri Mariboru, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, in v Braslovčali. Posod so na taborih nastopili odlični govorniki. Veličastnega tabora na Viču se je udeležil minister dr. Krek, kjer je tudi govoril o pomenu taborov. Popoldne je minister dr. Krek, kjer je tudi govoril o pomenu taborov. Popoldne je minister dr. Krek obiskal telovadni nastop v Bra slovčah. Ban dr. Marko Natlačen pa se je udeležil tabora v Žireh in gasilske 50 letnice v Žužemberku. ŽUPAN DR. ADLEŠIČ SE JE VRNIL IZ AMERIKE V nedeljo 12. junija se je vrnil iz Amerike v Ljubljano ljubljanski župan dr. Adležič s soprogo. K sprejemu župana so prišli med drugimi nimi državami. Popoldne si je mi. ' odličniki tudi škof dr. Rožman, zastopnik g. bana in veliko število ob. Otok bleški — kinč nebeški Tretja obletnica vlade dr. Stojadinovica Tri leta so že minula, odkar je v Jugoslaviji na vladi dr. Milan Stoja-dinovic, ki je tako v zunanji kakor v notranji politiki naše narodne države, pa tudi v njenem gospodarstvu zlapisal s svojim delom nova poglavja. Kar se zunanje politike tiče, je Jugoslavija pod njegovim vodstvom znala srečno urediti svoje od. nošaje s sosednimi državami, okrepila je prijateljstvo s starimi zavezniki iz Male anthnte in uredila odnose z velikimi zapadnimi demokracijami tako, da so popolnoma v skladu i tudi z njenimi življenskimi interesi. V notranjosti je sedanja vlada vodi-; la politiko pomirjenja in dosegla, da vlada v deželi red. Velike zasluge si je pridobila pa posebno za gospodarski povzdig države s tem, da je začela z racionalno industrializacijo, ka tero čaka še velika bodočnost, ker j* Jugoslavija bogata na prvinah. Tretje obletnice Stojadinovičev« vlade so se spomnili z obširnimi komentarji tudi tuji listi, ki soglašajo v sodbi, da je sedanji ministrski predsednik Jugoslavije odločen in sposoben mož, ki si resno in uspešno prizadeva povzdigniti državo v vsakem pogledu. Štiri sto zaročenk v treh letih Glavne gasilske zajednice že imajo in bi novo stanje ne bilo drugega kot pismeno potrdilo sedanjega, ki bi se ga ravno radi otresli. KATOLIŠKA DIJAŠKA DRUŠTVA V AVSTRIJI RAZ-PUŠČENA V bivši Avstriji so razpv.ščena vsa katoliška dijaška društva in vse njihovo premoženje, ki dosega okroglo 55 milijonov dinarjev, je bilo zaplenjeno. TENIŠKO PRVENSTVO V tekmi za teniško prvenstvo, ki je bila v Parizu so sodelovali tudi 4 niku na čast je bilo v Ljubljani prirejeno kosilo, na katerem so bili najvišji predstavniki oblasti in uradov. Na kosilu je imel poslanik lep govor, na katerem se je zahvalil za lepi sprejem, ki ga je doživel pri nns kardinal Verdier. Hkrati je poudaril. da se zahrbtna propaganda trudi, da hi francoski idealizem prikazala v slabi luči in da bi stremljenje Francozov po svobodi označila za brezbožje in za nered. Če pa človek gleda ne le besede, ampak dejstva vidi. da je bilo mogoče v manj kakor 10 letih zgraditi v najbolj rdeči okolici Pariza nad 100 cerkva, kar je velika zasluga kardinala Ver-diera in posledica francoske svobo-doljubnosti. cinskih svetnikov in predstavnikov drugih uradov. Po pozdravu je povedal župan dr. Adlešič, da prinaša iz Amerike nepozabne vtise o ljubezni naših izseljencev do stare domovine in da bo o tem obisku še podrobneje obvestil našo javnost. * FOTOGRAFIJA 9 Š "LA MODERNA" ♦ «5 '4 s» « «¡S 1 <5 g | •3KOSB- AKO «Roasoaeo HOČETE m S > ... :♦> •:«• <♦> «• <«• <♦> •»> <«• <♦> BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO % 1 Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski § | " koloniji A Sporočam slovenski naselbi- $ $ ni, da bom ob priliki 25 letnice & $ moje fotografske obrti, vse y v preuredil ter razstavil moje de- £ § lo, kjer se bo lahko vsak pre-A pričal o mojih neprekosljivih § $ izdelkih. ,¿ * VELIK POPUST PRI f FOTOGRAFIRANJU | $ Ne pozabite i FOTO "LA MODERNA S. SASLAVSKY $ * Av. SAN MARTIN 2579 $ $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires v V 51 žrtev — Tri in pol milijona dinarjev škode Pred nekim pariškim sodiščem se je za čela razprava proti 45-letnemu Josephu Durandu upravitelju neke finančne družbe, ki so ga obtožili ženitvenega sleparstva prav na debelo. Kot priče so povabili na razpravo nič manj nego 51 njegovih "zaročenk", državno pravdništvo pa meni, da je Durand opeharil še kakšnih 350 drugih žensk. Te ženske pa niso hotele priti k razpravi in ne marajo nobene odškodnine. Doslej so Durandu dokazali, da je svoje žrtve osle-paril za tri in pol milijona dinarjev. Možakarju je v zadnjih letih uspe lo, da .je zavedel kakšnih 400 žensk in jim izvabil denar. Ker je vsako razmerje trajalo povprečno po šest tednov, je ociganil istočasno po več žensk. Durandove "zaročenke" pripadajo vsem slojem in so stare od 30 do 72 let. Slepar je z vsako svojo žrtvijo ravnal tako rekoč individualno. Neko starejšo, zelo pobožno žensko je vabil n. pr. na sestanke ob cerkvenih vratih, kjer je z njo molil. Neko elegantno damo je vodil v najodličnej-še restavracije, drugo, ki je rada "živela", je predstavil celi vrsti "prijateljev", ki so bili po njegovih izjavah vsi v najvplivnejših službah. Samo v nekem oziru je ravnal z vsemi lahkovernicami enako: izvabljal jim je denar in je potem izginil brez sledu. Izvabljal pa jim ga je na različne načine: zdaj je denar potreboval, da bi "uredil stanovanje", drugič je nameraval "ustanoviti podjetje", tretjič je izjavljal, da zna de- nar pač bolje upravljati nego ženska. Mož ni preveč lep, pač pa zelo skrbi za svojo zunanjost. Na zatožni klopi sedi z nasineškom. Vsaki poe-dini izmed oškodovanih žensk gleda globoko v oči in se ji ljubeznivo nasmiha. Njegovo vedenje na ženske, kakor vse kaže, tudi vpliva, kajti mnoge med nimi skušajo sedaj omiliti obtožbe, ki so jih izrekle pred policijo ali preiskovalnim sodnikom. Zavolja ogromnega gradiva in nasprotujočih si izpovedi prič, kakor tudi zavoljo izredno spretne Durandove obrambe, bo razprava trajala dolgo časa in francoska javnost čaka z napetostjo, kako se bo iztekla. Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR izvršuje vsakovrstne kemične anaUze po zelo nizkih cenah, svojim staTim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK S U D | * ■ ¡ v & f¡ i >5 >4 1 >j $ •:♦> •»> •:♦> •:♦> •:«• »> RESTAURANT RECREO :♦> •:♦> •»> :♦> <♦> <♦> <♦:• <♦> <♦;< .:«. <♦:• .mamcimom w ;*"EL CASON" 3 CALLE CANG \ LLO 1542 ::•:ym.:-x<-x- >se¡'>mc>as<,•»>, ♦ t Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires l KROJAČNICA MOZETIČ $ * § Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne § bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše imode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji v ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke $ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih v ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! I ¡i IS i I OSO RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires í» •v. «ec •:♦> •:♦> x«< •»> ;<♦:•: >:♦>:: >:♦> -¿k-; :>:♦>: :*♦>: >»> .<♦>: <♦:• <♦> <♦> :m< <♦> <<* .»> 3HW5WK KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim'konzuli orijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3 — Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE "SLOVENSKI SUIPACHA 28 bo pred njim odprlo nekaj novega, nekaj tako željenega. Zdaj, zdaj se bo dprla tista slika, ki sem jo sanjal deset let... Toda nič ni tistega, kar se je v sanjah tako lepo razvijalo in vcepilo v kri in meso. Resnična slika je popolnoma skažena. Najraje bi v pr. vem trenutku zaprl oči in zbežal nazaj in si raje sam zase še dalje u-stv^rjal sliko vsega, kar mi je bilo najdražje. Toda pred mano leži kraška zemlja, vsa izmaličena, zidovi prevlečeni z nekimi tujimi napisi, nekdanje lepe ceste polite z nekim smradom. Gmajno je zajel ogenj in peli slovensko pesem, a si ne morejo kaj, da ne bi v domači gostilni po. mešali med domače pesmi še tuje. Nič zato, če so iz iste gostilne morali pred toliko in toliko leti radi domače pesmi njih tovariši na težko pot. Avto je brzel nazaj preko meje. Večina potnikov je zrla nemo predse, vsak s svojimi težkimi mislimi. Ob pogledih smo čutili, da mislimo vsi isto in zdrznili smo se. Le del je imel opravka z vsakdanjostmi, ne meneč se za vse, ne čuteč, ničesar. Pred seboj so imeli ti le eno skrb, kako bodo prenesli brez nesreče preko meje vino, dežnike in nogavice. Da ! Za take bi lahko že preje odprli mejo in ni bilo treba čakati na te ugodnosti deset let. Zdi se mi, da bi moral po vseh težkih povojnih letih vsak Slovenec brez izjeme, imeti pred seboj pač kako večjo misel in skrb, kakor to, kako bo spil preko Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu! Vedno in ob vsaki priliki smo pov-darjali strpnost in slogo med izseljenci v Južni Ameriki, brez ozira političnega ali verskega opredelenja posameznika. Nekaj smo v tem prav-cu dosegli, kajti tistega nasprotovanja, kot pred leti, ni več. Potrebo po enakosti pa so spoznali tudi drugod živeči Slovenci. Spodaj prinašamo resolucijo slovenskih študentov v Pragi, ki more vsakega navdušiti in razveseliti. Želeti je le, da bi našla čimveč posnemovalcev povsod, kjerkoli živijo Slovenci in Jugoslovani. Seveda nam manjka jasnih načel, ljudi, ki bi se žrtvovali zanje, a cilj in smisel življenja bomo lažje našli v skupnem prizadevanju, kot pa v medsebojnem nasprotovanju, od katerega imajo edino oni, ki niso ljudski prijatelji, dobiček. Resolucija slovenskih študentov v Pragi se glasi: Na spomlad narodov leta 1848. so napredni slovenski študentje na Dunaju osnovali društvo "Zedinjeno Slovenijo" z namenom buditi narodno zavest in braniti slovenske pravice pred tujci. Danes, čez 90 let, smo se zbrali slovenski dijaki v Pragi na ustanovni sestanek društva "Slovenije", katerega smatramo za nujno nadaljevanje nekdanje "Ze-dinjene Slovenije", kajti današnje razmerje in težnje slovenskega naroda so v marsičem podobne revolu-cijskim letom okrog leta 1848. Ker vidimo v tujini svetovni in domači politični položaj mnogo ostrejše in objektivnejše, kot morda vi, tovariši v domovini, smo se zato strnili brez ozira na versko in polii tično orientacijo v eno vrsto, pripravljeni žrtvovati vse svoje sile v slovenske kulturne, socialne in narodno obrambne namene. Poleg tega smo si nadeli nalogo seznanjati demokratsko češkoslovaško javnost z našo kulturo in jo zainteresirati za slovenske razmere. Nočemo, da bi prijateljstvo obeh narodov bilo le kos papirnate pogodbe. Danes sta usodi Slovencev in Čeho-slovakov ne le podobni, temveč tesno povezani. iiie.l£'či£i več vina in pritihotapil dežnik ali nogavice. Ni to nikaka sentimentalnost. Človek, ki obuskuje življenja polnega človeka v celici smrti, ne bi smel imeti pred seboj takih: vsakdanjosti. —šk— Koča poljedelca , ¡ r <4> •:♦>. •:♦> •:♦> •:«• •:«• :«• •»:• • Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIPILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naá zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenle zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NKDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Djakovo: važno trgovsko mesto v Slavoniji SLOVANI V PRETEŽNI VEČINI EVROPI KROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) «t- •:«•> :♦> •»> >:« ::♦> m .murnom domovi so se pričeli bliščati prenovljeni v soncu, cvetlice, ki smo jih vsadili pred odhodom so bujno rast-le in cvetele. Vse, vse se je v teb naših sanjah olepšalo. Vse žive predstave o naših nekdanjih domovih so dobile v nas popolnoma novo podobo. In tudi naši dragi, ki smo jih zapustili, so o nas sanjali isto. Predstavljali so si nas kot mlade, zdrave, polne smeha, kot so nas bili vajeni in še bolj ali vsaj take. kot smo bili ob slovesu pred petimi, desetimi in ve leti. Tako so nam tekla leta. Eno za drugim. Malo veselega je vsak zase ! doživel v tem času, a mnogo, mnogo | jih je bilo med nami, ki so doživeli največje tragedije, kar si jih moramo zamisliti. Ostali pa smo sanjali vsak zase, vsak po svoje, starši o o-trocih, otroci o bratih in sestrah, o starših, o svojih mladih dneh, ko so bili še doma. Nič več kot tri ure je bilo z avtom do doma. Samo tri ure, za katere je bilo treba čakati deset let. Človeku je vedno tesno, ko pričakuje, da se Naše gore Da bi pa mogli svojo zadano nalogo povoljno in objektivno vršiti vas pozivamo, da nam v tem oziru čim bolj pomagate. Hočemo biti glasniki slovenskega naroda in ne inteligenčni izkoreninjenci. In to bomo lahko le tedaj, če bomo vsi, i vi i mi dovoljno poučeni o temeljnih problemih našega delovnega ljudstva. Kajti narodnostno kulturna in socialna vprašanja se ne dajo od-uvojiti. Tovariši! Mi v Pragi smo s zdru. žitvijo storili prvi korak k splošni narodni koncentraciji, ki je v današnjih grozečih časih nujnost. Hočemo vam biti zgled. Pozivamo vas, da i vi likvidirate medsebojne ozkosrčne politične spore, da se strnete na de-v celoti izpopolnjuje vso puščobo. Ljudje, nekdaj polni smeha in pesmi, so nosili jasen izraz zatrte bolečine in v grlu zadušene besede in pesmi. V gostilni je prepevalo nekaj fantov pesmi in mešali so domače s tujimi. To so oni, ki so prišli ravnokar z vojašnic. Ponosni govore, da so jih vsi poslušali, ko so za-mokratični osnovi v mogočno vrsto slovenske inteligence. Tok zgodovine nas ne sme najti, kot vselej doslej, razkosane in nepripravljene. V nadi, da naš poziv iz tujine v domovini ne bo naletel na nerazumevanje, vas tovariško pozdravljamo Slovenski študentje v Pragi. Leta 1810 je živelo v Evropi 187 milijonov ljudi. Od teh je odpadi» približno tretjina na germanske, tretjina na romanske in tretjina na slovanske dežele. Leta 1910 je bilo med 450 milijoni Evropcev 42% Slovanov, Germani so nekoliko narastli in dosegli 34%, dočim so Romani zaradi zgodnjega začetka paadnja rojstev t Franciji padli na 24%. " Danés ima Evropa okoli 500 milijonov ljudi. Od teh je 46% Slovanov, 30% Germanov in 24% Romanov. Okoli leta 1960 bo v Evropi približno 600 milijonov prebivalcev. Na raščalo pa bo medtem samo slovansko prebivalstvo. Tega leta bo štelo čez 300 milijonov ljudi in tako preseglo polovico vseh Evropcev. Kakor vse kaže, bo Evropa postala pretežno slovanska celina. Delež Germanov pri evropskem prebivalstvu bo tedaj znašal samo nekaj malega nad četrtino, romanski pa še toliko ne. Vsekakor žalostna bilanca za germansko nadutost! Z argentinske pampe: živina pri delu Ljudje se obiskujejo Po dolgih letih se jeodprla meja. Odprla se je tista meja, ki je tako dolgo tako težko ločila družine in jim ni dopuščala niti da bi si med seboj preko nje izmenjali poglede starši in otroci, bratje in sestre. Hudo je bilo to za ene in za druge, a poleg vseh drugih težav in bridkosti povojnih let, je ta bolečina vtonila in se spremenila v vsakdanje sanje in pričakovanje nečesa novega, kar naj bi nastopilo nepričakovano. V teh letih teške ločitve so rastle predstave in ustvarjale so se nove lepše podobe o nekdanjih vsakdanjostih. Saj vemo: vsak domač kotiček se nam je predstavil kot nekaj čudovito lepega, gmajne, kraške gmajne so se spreminjale v lepe zelene livade s pastiričkami, domači Na vsak korak te sreča rojak Villa Devoto je pa . res vsak dan' bolj slovenska. Kdor ne verjame, pa naj kar doli gre, in naj malo póslu-hne in okrog pogleda, pa bo.gotqvo kaj kmalu slovensko besedo slišal in slovenski obraz videl. Oni dan sem se pripeljal s pulma-nbm iz Campo de Mayo. svojimi mislimi sem se tako zamotil, da sem celo prezrl, kdaj smo prekoračili Av. Oral Paz. Tedaj mi vdari na uho beseda: "Le pazi mali, da ne pfideš". Seveda sem imel takoj pri roki, slovensko besedo in me je začud.ejio pogledala gospa, ki je prišla iz Case-rosa od sorodnikov in izstopila, z o-semlelnim fantkom. No pa da vidim kje je še J^j rojakov.! Zavil sem v ulico Pedro Moran. Tukajle mora biti pri Koya<";i£e-vih, takole sem mislil. Toda, stoj, svet se je predelal. Nič tako nj,. kot je bilo pred meseci. Menda sem se zmotil. Kaj pa če je druga u^ea. i. Torej grem dalje. Na Alto Graci-jo. In kje bi bila iskana hiša.? Tudi je ni več. Saj je kot da sen}..y deželi sanj, kjer je. vse drugače, kot bi človek pričakoval. Kam je zginil lep cvetni vrt, vedno tako polen žlahtnega cvetja, po katerem sem hišo spoznal____ *; Zelo negotov sem stopil skozi odprtino v novem zidovju in v ozadju šem le našel iste ljudi in isto hišo. Spredaj na ulico je zrastla nova. Zares se nisem zanesel, da sem na pravi sledi. Številke ne držim v glavi, vrt je zginil. Da sem le obraze našel iste. In še enega novega, ki ga tukaj doslej še nisem srečal, sem ugo tovil, ko sem pozdravil gospoda Jakoba, ki je gori na stopnicah utrjeval betonska ogrodja. Samo nikar se me ne ustrašite, ker sem zverina, je šaljivo pristavil Jakob. Izredna ponudba za jugoslovansko kolonijo o Sol /t £ • oprema za LIVING-ROOM tapecirana s klobučevino $ 85.- Avda. SAN MARTIN 2700 (V sredini kvadre) U. T. 59 - 0504 Pa menda ne kaka nevarna, morda lev ali volk? Ne, samo Lisjak sem, za takega so me nekoč v bukvah zapisali, a kako me pa sedaj Italjahi pišejo, tega še sam ne vem. Jaz sem pa pošten Lisjak in po svojem soeijalnem položaju pa pošten zidar. Tam skozi ograjo se je oglasil tal ¿d farit in pozvedoval po špansko o nekih lepakih.... "¿No me conoce más, padre?'' rrie je nagovoril. Kako naj te poznam! Noč bo skoro, za plotom stojiš, pa še daleč si in jaz pa brljav? Kako naj te1 spoznam? Pa smo se kmalu spoznali, da je tudi on Slovenec, Škrlovajev, ki so živeli preje v Parque Patricios, sedaj pa so otvorili gostilno na Tres Cruces, tako nam je fant kmalu lepo po slovensko znal stvar pojasniti, in prav lepo mu je tekla beseda, čeprav je imel komaj 2 leti, ko so ga pripeljali sem čez lužo. Na pragu sem srečal še Črnica, ki je prinesel makarone za večerjo. Par kvader proč ima trgovino. Tako najdeš povsod Slovencev v Villa Devoto pa še bolj kot kje drugje. Vrtovi se v hiše spreminjajo, vedno novi zidovi rastejo in spreminjajo obliko ulic, a za zidovjem najdeš slovensko prostost, čeprav ne več prejšnje zunanje podobe.... Tako sem poskusil že mnogokrat in tudi ono pooldpne, ko sem se nazadnje spet vrnil gledat kje žive Ko-vačičevi in jih srečno našel, ki so me ne le veselo sprejeli, temveč me celo v gostje povabili, ker je bil ramo rojstni dan Karelnov in na predvečer godu strica Janeza. Zares je prav da ste prišli, me je nagovorila gospa. Že zadnjič mi je bilo žal, da ni brat plačal Duhovno Življenje. Taki smo da kar čakamo, kdaj pridete tirjat. Kot so napravili s Slovenskim listom. Kar ustavili so ga nam, čeprav smo ga vedno i-meli plačanega.... In sedaj,« koliko smo pa dolžni. Lani sem plačala. Torej za letos. Ni tak denar. Samo dva pesa je: Pa če bi vsi vsaj to dali in če bi pokazali kaj razumevanja za trud, ki ga žrtvujemo za to, da te naše liste vzdržimo; potem ima človek za delo vse več volje. Naj povem pa tudi kakšne človek včasih sliši.. . Oni dan je bilo nekje: Potrkal sem. Kdo pa je? Dober večer. Slovenski kaplan sem. Kakšen kaplan? Kaj bi pa rad! O, pesjan! Kako ne bi človeku bilo neprijetno. In še to, kako so bile besede rečene. Jaz vas nič ne poznam, in tudi pogovoriti se nimamo kaj, lahko kar greste od koder ste prišli. In tiste papirje, ki pošiljate? Kdo pa vas je prosil za to... Ne rabini ne vas ne vašega življenja. Našega življenja nam pošljite. Pač niso taki prizori človeku v prijetno razvedrilu. No pa je zato drugih dobrih ljudi, ki 'razumejo, da ne hodim zato, okoijQpa bi nadlego delal, marveč da brfvršil svoje misijonsko delo, da bi z mislijo na božje stvari lajšal breme življenja trpinom, pa tudi da bi v kaki stvari kaj pomagal. To je, da so se- nekateri strašno predelali. So se. Kakor se preobliči slabo zgrajena hiša, kateri odvzemo podpornike. Kakor testo, ki se vedno vrže po modlu! In ne vpraša če je model snažen, če je primeren in dostojen---- Oni dan sem se nameril dobro. Kre nil sem dalje, tam blizu Asunciona, kjer je pred nedavnim 18 Slovencev kupilo stavbišče in že danes živi kakih 10 družin,prav blizu skupaj. Tam na križišču Pedro Moran in Pasaje Bequer sta zrastli nova peka. rija in nova .trgovina. Dober večer! Nič se niso presenetili Kutinovi. Kar kmalu smo bili v besedi. Da je iz Vršnega pri Kobaridu, prav sosed goriškega slavčka Simona Gregorčiča, na čigar domu sedaj gospodari Simonov nečak, tako je pripovedoval gospodar Ivan. Tudi na Duhovno Življenje smo ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČj de Falicov in ? DR. FELIKS FALICOV [ Sprejemata od 10 do 12 in od ¿ 15—20 ure. f DONATO ALVAREZ 2181 j U. T. 5 — Kaj bi se mu zgodilo? — vpraša Mirovič. — On vendar živi pod imenom Mehmeda Ali paše, užiVa v Petrógradu velik ugled in se veseli življenja! — Med tem ko si ti bila v pregnanstvu, ko siti preživljala najtežje trenutke svojega življenja, se je tvoj oče zopet oženil! — On je resnično —, nadaljuje Mirovič 'trpko — postopal brez ozira na svojo edino hčerko. — Oženil se jp z mlado žejio. Pripovedujejo, da je ona najlepša žena v Petrogradu in dasiravno je »ara nisem nikoli videl, mi pripovedujejo ljudje, da je obdal 'tvoj oče svojo mlado ženo z razkošjem in luksusom, ki se ne da popisati. —» -— Moj oče lahko dela kar hoče —, odvrne Olga. — Mar mu smeš zameriti, če si je zaželel, da še enkrat okusi srečo? — Ijorda si je izbral le zvesto gospodinjo? — Morda se je čutil bolnega in hotel zatoo snovati svoje lastno ognjišče! — Ne, jaz nikakor ne smem zameriti svojemu očetu, ker se je v drugič oženil. — — Moral bi se oženiti z ženo, ki bi odgovarjala njegovim letom! — odvrne Mirovič — On pa si je izbral mlado, lepo ženo in jaz mislim, da je to storil le radi tega, da tebi kljubuje ! — Popolnoma se je dobro zavedal, da bi imela ti pravico na njegovo imetje, če bi umrl neoženjen. Zato pa je poskrbel, da ne boš ničesar dobila. — — Ne .potrebujem njegovega denar j a —, reče Olga. — Želim si le, da mi odpusti. čutim,' da sem svojega očeta zelo nž^lostila in razžalila. — Sicer pa —| nadaljuje Olga po kratkem odboru, — sem popolnoma prepričana, da I a zakon mojega o-četa ni pravi zakon. Moj oče ni človek, ki bi se zaljubil v mlado deklico in — Mirovič, pomisli samo, spomni se. zakaj si je nadel moj oče kri- ! vo ime? —- Zakaj se neiinenuje kn-, kor nekoč Aron Katz, zakaj živi pod lurSkim imenonV Mohmed Ali paša? Mirovič vstane in se začne z veli-¡ kini i koraki sprehajati po sobi. ! — To je zelo enostavno -—, reče. — Mladi ženi najbrž ni ugajalo židovsko ime. Lepše je, če nosi odlično turško ime. — Oh Aron Katz je postal na svoja stara leta domišljav ! — Vedno je tako, če se ženijo starejši ljudje z mladimi deklicami. — Sicer pa, zakaj misliš —, nadaljuje Mirovič, — da se je zgodila sinoči tvojemu očetu nesreča? — Poslušaj me —, reče Olga, — pridi, vsedi se poleg mene. Drugače si tako dober in obziren napram vsem ljudem. Mojega očeta ne smeš prestrogo soditi. — Oče, ki je proklel svojo hčerko, — vzklikne Mirovič, — ne more ra-! čunati z.mojim sočutjem. — — Toda pomisli, kako sem ga uža-lostila. — Olej, moj dragi, 011 me je vzgojil z dobroto in ljubeznijo, meni je videl edino svojo nado in srečo! Življenje pa mu je vse ugrabilo. Zapustilo mu je le skrbi 111 nesreče. — Ko pa je pogledal svojo Olgo, je vse pozabil. — Takrat se je zgodila strašna nesreča. — Bila sem še otrok, ko so ga zaprli. Mene pa so odvedli s seboj in so me najprej izročili kmetski družini, ki so ji ukazali, da me polagoma pouči v krščanski veri, nato pa krsti. — Mesto svojih molitev, sem se morala učiti novih, ki jih pa nisem razumela. —• Pripovedovali so mi, da je moj oče zločinec in propadel človek, da ga je Bog proklel in da trn čakajo na onem svetu vse peklenske muke. — Pripovedovali so mi, da je moja dolžnost, da posvetim svoje življenje Gospodu! — Pred menoj je ležalo še celo moje solnčno življenje, jax pa sem morala v samostan! — Pripeljali so me v Moskvo, stopila sem v samostan in tu so me krstili. In jaz bi morda res postala dobra kristjanka, če bi ne videla marsikaj v samostanu, kar me je prepričalo, da je tudi tukaj vse skupaj komedija. — Hrepenela sem po svobodi, P° življenju. V samostanu nisem imela zrcala. Tjxla ko sem pogledala svoj obraz na gladini jezera, sem videla, da sem res lepa. ;■/— Med nami ni bilo kavalirjev, ki bi mi laskali. Ko pa sem hodila z drugimi nunami v dolgi, tužni pn-vorki po moskovskih ulicah, sem 0-pazila, kako so me moški opazovali in kako so med seboj šepetali. Nekoč sem pa vendar le ujela besede, ki jih je rekel neki bogato o-bleč«}n.. mladenič- svojemu spremljevalcu, ko me je zagledal: — Kaka škoda, — večna škoda, da, da bo ta lepota propadla v samostanu! — Teh besed nisem mogla fioza-biti. Preganjale so me celo v sanjah in jaz sem se končno odločila, da boni pobegnila. , —Toda to je bilo zelo težko, ' važen tega pa so nune pripovedovale 0-k1 pfišni usodi neke sestre, ki je va-vnotako hotela pobegniti! — Mirovič, ta usoda je tako grozna in č1!«!" na, da bi ti jo takoj sedaj pripovedovala, če me ne bi neprestano mučila usoda mojega nesrečnega očeta-Pripovedovala pa ti jo bom ob prvi priliki! — V tem trenutku potrka nekdo na vrata. (Nadaljevanje prihodnjič)