ZEL itBVlIbB.
V Ljubljani, v četrtek, 13. novembra 1913
XLV1. lelo
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: felo leto ..«••••   K 24'—
SI leta........ 12'— trt leta                         . 6-au mesec   ••••«•  . 2*—
v upravni! tvu prejeman: celo leto.   .  •  • t  4  -  K 22-— pol leta .......   . U*—
četrt leta• . 550 na mesec   • ■ 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vređnlttroi Knaflova nlica si. 5 (v pritličju levo,) telefon št 84.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vuu za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t. cL,
to je administrativne stvari
Posamezna Številka vpija 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, n&arodna tlakama" telefon it 85.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.   .   ...... K 25-—
pol leta . m 13 —
četrt leta 6-50
na mesec       , . • .   . . 2-30
za Nemčijo: celo leto .   >   . .   -   K 30*-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto     ......  K 85.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Kn aH ova ulioa it 9, telefon it 85.
Državni zbor.
Dunaj, 12. nov.
V parlamentu se je pričela danes velika politična debata. Grof Sturgkh oe v svojem sinočnem odgovoru na češko interpelacijo radi uvedbe ko-misarijata na Češkem precej odkrito priznal, da se je vlada poslužila absolutističnega sredstva proti splošnem političnem kaosu, ki je vsled nemške obstrukcije zavladal v svetovaclav-skem kraljestvu. Utemeljeval in opravičeval pa je cesarski patent z dne 26. julija z razlogi državnega zasilnega prava. Ustavna sredstva so odpovedala, treba je bilo porabiti iz-venustavna. Država ni mogla pripustiti svojih največjih in najvažnejših dežel, stranke niso hotele, da saniramo razmere na ustavni način, suspendirali smo za to deželno ustavo in uvedli komisarijat, kdo se upa vreči prvi kamen na nas?
Bivši minister dr. Fiedler ie kamen zagrabil in tudi vrgel. Ni mu bilo treba dokazovati ustavolomstva, ki ga je zagrešila vlada s češkim patentom, vsaj se ministrski predsednik ni upal celo poslužiti argumentacije upravnega sodišča, ki je prišel do žalostnega »spoznanja«, da se da češki komisarijat spraviti v popolni sklad z ustavnimi zakoni! Vlada trdi le, da je ravnala v sili. Ta njen argument je dr. Fiedler popolnoma spoa-bil, dokazavši, da bi bil v zmislu češkega "deželnega reda lahko uredil češke finance deželni odbor v svo-ijem lastnem delokrogu, ako bi bila vlada hotela predložiti njegove sklepe glede davka na pivo in zvišanja deželnih doklad najvišji sankciji. Vlada tega ni hotela storiti, in sicer na povelje Nemcev ter je raje pogazila avtonomijo dežele, prelomila ustavo, kakor pa da bi se vsprotivila nemškemu vetu!
Dr. Fiedler je upravičeno opozarjal na principijelni in prejudični značaj češkega slučaja. Ne toliko radi kritike tega, kar se je zgodi-1 o, temveč radi presojanja k o n s o-kvenc, ki jih mora roditi prelom deželne ustave na Češkem, je bila debata potrebna.
Vprašanje deželne avtonomije je vnovič razgrnjeno, razmerje med državo in deželo se nahaja v razpravi.
Uvedba komisije na Češkem je pokazala, da si lasti država moč in pravico nad deželno avtonomijo, aa »stojimo pred podržavljenjem te avtonomije« in da nastaja vprašanje po upravičenosti nadaljnega obstoja, do-sedaj tako sakrosanktnih »historično političnih individualitet« — avstrijskih kronovin. Kajti kakšen pomen naj ima še dosedanji avstrijski zakonodajni in upravni duahzem, ako od-stoja le kadar in dokler to pripušča centralna vlada na Dunaju? In kje so po dogodkih na Češkem še meje, katere bi morale ločiti državo od dežele? Kar se je včeraj na Češkem zgodilo, se zgodi lahko jutri v Galiciji, pojutrajnjem v Gradcu, Trstu itd. — čez teden dni je lahko avtonomija vseh kronovin v rokah vladnih komisarjev. Lahko in morda upravičeno — ker je deželna avtonomija v dobi narodnostnega razvoja sploh ustavni absurdum, katerega bi se moralo zameniti s pametno samoupravo posameznih uradov, z nacijonalno avtonomijo, ki bi bila edino sredstvo za razrešitev avstrijske politične krize, ker bi omogočila narodnostno spravo.
Posameznim strankam je baš v tej debati dana prilika, da precizirajo svoje stališče, iznesejo svoj avio-nomistični program. Zlasti za nas Jugoslovane je debata važna, ker bi v njej lahko povzdignili svoj glas m povedali, da smo še tudi na svetu. Tem mučnejši vtisk je- zato napravilo dejstvo, da je Šusteršičev klub postavil v debato dva govornika, s katerima je dokazal, kako malo ga brigajo taka velika državna in naročila vprašanja, in kako omalovažujejo slovenski klerikalci to odlično zadevo. Poslanec Grafenuaer je dober zagovornik naših podrobnih narodnih interesov, toda sam bi se branil insinuaciji, da spregovori velikopotezen programatičen govor. Drugi zaznamovani govornik je bil — poslancu Demšar. Pravočasno so ga klerikalci iše izmenjali ter pregovorili, da le prepustil svoje mesto poslancu Pe-riću. Grafenauerjeve pritožbe o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem, so seveda skoziinskozi upravičene, in na svoj originalen način je povedal koroški zastopnik marsikatero krepko besedo. Vehementno je napadel   grofa Stiirgkh, justičnega
ministra in graškega Pitreicha. Bas pri tem pa se nam je vsiljeval prav neprijeten občutek. Še ni 14 dni teg.*, kar je »Katoliško politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence« na svojem občnem zboru dolžilo deželnega predsednika barona Frle-sa, da je uvedel napram Slovencem še hujši sistem, kakor njegov prednik. Zakaj je poslanec Grafenauei danes o baronu Friesu tako previdno molčal, zakaj ni povedal, kako sodijo koroški Slovenci o onem, ki je bil poslan, da »očisti Avgijev hlev«. Govorniške strele poslanca Grafenauei -ja so Švigale po vseh — barona Frie-sa pa so se skrbno izogibale. 'la vljudnost in prizanesljivost je tem nepojmljivejša, ker je splošno znano, da je baš koroški deželni predsednik za parlamentarno kritiko jako dovzeten — katere angele varuhe ima baron Fries, in zakaj molčijo klerikalci o njem v parlamentu, v svojem političnem društvu pa s slovesno gesto strižejo vezi med njim in koio-škimi Slovenci. Neiskrenost in neoa-kritost bi dovršile mero pogreškov koroške slovenske politike.
Tudi poslanec Peric se ni dotaknil bistva debatnega predmeta, temveč je posvetil svoj govor splošnim jugoslovanskim gravaminom.
Tem preciznejsi in pozornosti vrednejši pa je govor nemškega poslanca Lodgmana, enega izmed redkih inligentov nemške delegacije.
Poslanec Lodgman je dejal, da je uvedba upravne komisije na češkem ustavolomstvo in ie obžaloval, da so znanstveniki in upravno sodišče skušali konstruirati za cesarski patent z dne 26. julija ustavno podlago. Posrečilo se jim ni, pač pa so utrdili domnevanje, da ste se pri nas znanost in justica že popolnoma ponižali ha najnižji nivo. Poslanec Lodgman je odkrito priznal, da se bližamo katastrofi historičnega ustroja države, v kateri naj propadejo histo-ričnopolitični stvori v prilog modernemu principu narodne avtonomije. Proglasil je narodno avtonomijo za najvažnejši princip čeških Nemcev, za katerega se hočejo boriti do skrajnosti, in zaklical je v imenu teh čeških Nemcev v zbornico, da se narodno zavedna manjšina nikdar več ne bo podvrgla vladi in določbi dru-gorodne večine. Kar pravi poslanec
Lodgman v imenu čeških Nemcev, to velja za vse avstrijske narode. Njegove besede so naslovljene na češko adreso, toda vzeti jih morajo na znanje tudi njegovi rojaki iz alpskih dežel — kajti resnično, tudi mi, Jugoslovani, se ne bodemo vdali več dru-gorodnim večinam, tudi mi se bodemo morali boriti za našo narodno avtonomijo z vsemi sredstvi in ao skrajnosti.
Eno besedo pa si moramo vsi Slovani silno dobro zapomniti. Poslanec Lodgman nam je danes dovolil, da smo pogledali nekoliko v daljavu, na končne cilje nemške politike v Avstriji. Nemci hočejo ostati državi zvesti le tako dolgo, dokler bo država nemške intere.se vpoštevala, z drugimi besedami: dokler bo vzdržala nemško hegemonijo. Sicer bi nastale desolatne razmere in zgoditi bi se moglo, daseboodzunajna-pravil mir in red. Pruska pi-kelhavba je zabliščala v avstrijskem parlamentu, ža hip se nam je odkril zastor, ki nam zakriva one politične načrte, ki temeljijo v tem, da pusti Nemčija Avstrijo le toliko časa živeti, dokler bo trajala hegemonija nemškega naroda nad slovanskimi plemeni monarhije. Jasnejše ni mogoče odkriti vsenemških načrtov.
Zbornica je popoldne kratKo razpravljala o finančnih predlogan, to se pravi, preslušala je en rusinski stvarni popravek ter je zvečei nadaljevala debato o učiteljskem predlogu.
Poslanec dr. Ravnihar je podal danes ostro interpelacijo na notranjega ministra radi sistematičnega zapostavljanja slovenskega jezika po celjskem okrajnem glavarstvu. Ta politični urad ima načelnika, kateremu pripisujejo mnogi nekaj čuta za narodno objektivnost; dejansko pa se ta objektivnost sila redko pokaže in razni podrejeni uradniki storijo vse, da ohranijo celjskemu okrajnemu glavarstvu značaj nemškega urada. S slovenskimi občinami dopisujejo nemško, posebno radi pa vsiljujejo našim županstvom razne nemške formulare in tiskovine. Poslanec ar. Ravnihar je opozoril ministra na nezakonito postopanje in zahteval takojšnjo remeduro. Sicer bi imeli klerikalni poslanci celjskega okraja dolžnost intervenirati, toda ti se brigajo
raje za vse drugo kakor pa za nase narodne interese.
Deželno gospodarstvo na
(Glas z Gorenjskega.)
Mnogo se je že govorilo in pisalo o slabem gospodarstvu deželnega odbora kranjskega, kar pa posebno pri ljudstvu na deželi ni našlo pravega vpoštevanja. Na shodih, ki jih poslanci S. L. S. tako pogosto prirejajo, volilcem svoje slabo gospodarstvo previdno prikrivajo in hva-•Jlijo samo, če so za dotično občino ^g«radili kako cesto ali vodovod. Ob-'čina je navadno na predlog njih zaupnikov takoj pripravljena izreči zaupnico dež. odboru za tako koristno delo. To delo pa občina sama plača in dež. odbor pri tem nima druge zasluge, kakor to, da se zgradbo pripelje ogledat v avtomobilu kak član dež. odbora. Napravi prijeten izlet, posluša kako se mu zahvali župan za zgradbo, pri kateri se kmalo pokaže, da je ponesrečena ali pa predraga in je za ta trud še dobro plačan.
Ker imajo ves deželni aparat na razpolago, gotove hibe njih gospodarstva lahko prikrijejo. Ostane pa še dosti takih naprav, ki se ne dajo spraviti v predal kake prazne blagajne in vsakemu, ki se razume na javno gospodarstvo in na javna dela, naravnost v oči bodejo.
Ravno sedaj je prilika dana, da se lahko vsak na svoje oči prepriča, kako se dela z deželnim imetjem. Tega vpogleda ne more nihče zabraniti. Treba se je peljati samo na po-stajico Žirovnica, kjer se gradi deželna elektrarna na Završnici. Na prvi pogled v hrib bo zagledal nekaj podobnega, kakor je postal pri kakem velikem železniškem predoru in je uzidano v steno. Tukaj pa stoji ta stavba prosto, in je čisto nepotrebna, ker zakriva betonirani nabiralnik, ki se v to okolico veliko bolj poda, kakor pa ta »Kuhfenster«. Za to steno je nabiralnik, iz katerega bodo položene cevi po jarku, ki je za nje pripravljen in izpeljan pod že-
LISTEK.
CBPSvsnB miši.
Povest iz sedanjosti. Spisal L. C.
(Dalje.)
XXVI.
Ženske tudi ljubil si, po-
hotnež. Aškerc : Mučeniki.
Vse le-te predpriprave za boj pri bodočih občinskih volitvah so se pa skoro izkazale kot potrebne, ker je prišel kmalu potem od politične gosposke ukaz na občinski urad v Ore-hovljah, da ima nemudoma sestaviti in razgrniti volilne imenike in po pravomoćnosti volilnih imenikov izvršiti tudi takoj volitev novega občinskega odbora.
Volilne imenike je na podlagi zaprošenih davčnih podatkov s pomočjo svojega mladega prijatelja Ivana Novaka, ki je tudi po smrti svojega očeta, kakor je to delal že poprej, opravljal v Orehovljah brezplačno posle občinskega tajnika, sestavil vestno in natančno nadučitelj Fran Kovač. Pri sestavi volilnih imenikov sta z ozirom na gotovo dejstvo, da se bodo bodoče volitve izvršile v znamenju najljutejšega boja, nadučitelj
Fran Kovač in Ivan Novak posebno skrbno pazila na to, da ne bi vpisala kako neupravičeno osebo v volilni imenik ali da bi izpustila iz njega kakega upravičenega volilca, da ne bi dala tako pod komando mladega kaplana zbranim konsumarjem in posojilničarjem dobrodošlega povoda, da vlože utemeljene reklamacije in da stvar potem še primerno razbli-nejo v klerikalnih časopisih — seveda s pomočjo peresa mladega kaplana Čuka, ker bi sami kaj takega ne zmogli na svitlo spraviti.
V zavesti, da sta sestavila neiz-podbojne imenike, sta potem razgrnila v občinski pisarni volilne imenike na vpogled ter to tudi javno razglasila.
Komaj je bil pa razglas o razgrnitvi volilnih imenikov javno objavljen, se je že prikazal v občinsko pisarno mladi kaplan Urh Čuk, da pregleda in prouči volilne imenike. Ker sta si bila sestavitelja volilnih imenikov svesta, da so volilni imeniki popolnoma zakonito napravljeni in da nista izpustila nobenega volilca, niti vpisala kake neupravičene osebe, sta mirno gledala, ko je mladi kaplan naenkrat pozabil na svojega preljubega sinčka konsumno društvo in njegovo sestrico posojilnico, ter kar par dni zdržema presedel v občinski pisarni, da si je prepisal volilne imenike vseh treh razredov.
Ko je imel mladi kaplan prepisane vse tri volilne imenike, predložil
jih je pred vsem na preskušnjo svojemu župniku, ker je od njega pričakoval marsikak dober migljaj in še boljši svet, kaj mu je morebiti ukreniti proti razgrnjenim imetnikom.
Župnik je pred vsem prav toplo pohvalil mladega kaplana za njegovo požrtvovalnost, da je sam oskrbel prepotrebne prepise iz razgrnjenih volilnih imenikov, v ostalem ga je pa prosil, da naj mu te prepise v svrho natančnega proučenja prepusti do drugega dne, ko naj se zopet zglasi pri njem, da se bodeta skupno posvetovala o morebitnih reklamacijah in sploh o postopanju S. L. S. pri bodočih občinskih volitvah.
Mladi kaplan Urh Čuk je bil ves vesel te župnikove pohvale in je takoj sklenil, da se mora za naporno, skoro tridnevno delo pri prepisovanju volilnih imenikov pošteno odškodo-vati v svojem ljubljenem konsumnem društvu.
Mladi kaplan je krenil takoj potem v konsumno društvo, kjer je dobil že zbrane odbornike tega društva pri temeljitem preskuševanju konsumne pijače, ker je stal na mizi v posebni sobi poln Štefan vina z raznimi drugimi dobrotami. Kaplan je takoj prisedel k zbranim odbornikom ter jim začel na dolgo in široko razkladati, koliko časa je porabil, da je prepisal volilne imenike, da bode pa nosil ta njegov trud tudi obilen sad, ker je prišel na sled velikanskim sleparijam, katere imajo na vesti se-
stavitelji volilnih imenikov, ki so neupravičeno spravili v volilne imenike vse polno svojih neupravičenih volilcev, izpustili pa namenoma nešteto takih volilnih upravičencev, o katerih so domnevali, da ne bodo volili na njihovo stran. Temu poročilu je pa še pristavil mladi kaplan, da bode napravil ugovor zoper sestavo volilnih imenikov in v tem ugovoru zahteval, da se izbrišejo iz volilnih imenikov neupravičeno vpisani volilci nasprotne stranke in sočasno vstavijo v nje oni volilci njihove stranke, ki so bili iz imenika po krivici izpuščeni, da se tako prepreči velika sleparija, katero je mislil izpeljati sedanji občinski odbor, da se še nadalje obdrži in s tem onemogoči, da bi prišla do besede prava ljudska volja.
Zbrani odborniki konsumnega društva so z ogorčenjem poslušali povest mladega kaplana o nečuvenih volilnih sleparijah ter iz same svete jeze svoje ogorčenje poskusili vtopiti v pijači, kateri so delali vso čast. Vendar je pa njihovo precej neprijetno iznenađenje zaključil današnjo sejo mladi kaplan-zelo zgodaj, češ da ima z načelnikom posojilnice Francetom Srebrotom, s katerim sta se v zadnjih časih posebno debelo pobratila, nocoj še pregledati natančno knjige in račune konsumnega društva.
Možakarji so zelo neradi zapustili prijetno   sobico konsumnem
društvu, ker so se Ie neradi ločili od pijače in drugih dobrot. Ko so pa drug za drugim odšli in ko sta ostala sama France Srebrot in mladi kaplan Urh Čuk, je pa poslednji veselo vzkliknil:
»Zrak je čist — sedaj se bodeva pa midva lahko dobro imela. Zadosti sem se skoro tri dni potil pri prepisovanju volilnih imenikov in zato zaslužim, da -se nocoj nekoliko razvedrim. Zato tudi danes ne bodem pil te-le kislice, ki ste jo dosedaj žulili, temveč si bova privoščila kaj boljšega. Da nama pa ne bode dolgčas, bodeta pa potem, ko zapremo pro-dajalnico, prisedla k nama, da naju zabavata, še obe prodajalki Rezika in Anica, saj sta tudi te dve potrebni malo priboljška in razvedrila, ker delata cel dan kot črna živina.«
France Srebrot je bil s to namero svojega prijatelja kaplana popolnoma zadovoljen. Mladi kaplan je stopil na to v konsumno društvo ter le-tam nabral več steklenic finega butiljskega vina, izbral si lepo kračo, več škatelj sardin in drugih dobrih stvari ter se ž njimi vrnil v posebno sobo k prijatelju Srebrotu. Sočasno je pa naročil obema prodajalkama Reziki in Anici, da naj čim preje zapreta prodajalnico konsumnega društva in potem prideta obe v posebno sobo, ker jima ima več uradnih stvari sporočiti.
Prišedši v posebno sobo je mladi kaplan razpoložil prinesene dobre
beti za to, da ta naslov priznavajo tudi druge države.
7. Ako bi Avstrija napovedala vojno Rusiji ali Črni gori, se Bolgarska zavezuje, da bo varovala najstrožjo nevtralnost in ne bo dovolila, da bi se ruske čete izkrcale na njenem ozemlju. Avstrija pa se zavezuje, da ne bo dovolila, da bi se Rusija polastila kakršnegakoli ozemlja, spa-dajočega pod bolgarsko interesno sfero; obenem bo poskrbela Bolgarski za potrebna posojila, vporabljiva za moderno oboroženje bolgarske armade, v prosvetne in gospodarske svrhe.
8. Ako Turčija napade Bolgarsko, mora avstrijska vojska vdreti v Staro Srbijo, Albanijo in Makedonijo. Ako Turčija napade Avstrijo, mora bolgarska armada vdreti v odrin-ski vilajet, vdarit« na Carigrad in izzvati vstajo v Makedoniji.
9. V slučaju razpada Turčije zavzame Avstrija sandžak Novi pazar, Staro Srbijo, Albanijo in zapadno Makedonijo s Solunom, Bolgariji pa pripade vzhodna Makedonija in odrinski vilajet.
10. Ako Srbija napade Avstrijo, mora bolgarska armada zavzeti Pi-rot in Niš. Ako napove Srbija Bolgarski vojno, mora avstrijska armada zavzeti Belgrad in Kragujevac. V slučaju neobhodnosti, da se razdeli Srbija, pripade Avstriji zapadna Srbija od Drina do Morave z Nisem in Požarevcem, Bolgariji pa vsa ostala vzhodna Srbija.
11. Ako bi Avstrija smatrala za potrebno ustrojiti balkansko federacijo (zvezo) pod pokroviteljstvom habsburškega doma, se Bolgariji zajam čuje široka samouprava in prva vloga v tej federaciji.
Knez Ferdinand se zavezuje, da j bo ves svoj vpliv uporabil v to, da se razširi v njegovi državi katolici- I zem in nemška kultura, in da bo z j vsemi sredstvi zaviral vsako agitaci- | jo svobodomislecev, socijalistov in j — panslavistov.
12. Pogodba velja za dobo 15 let. j Ta dogovor   je bil podpisan 20. j
maja 1898. na Dunaju. Poleg vladar- i jev sta ga podpisala takratni avstro- ! ogrski minister zunanjih del grof Go-luchovvski  in bolgarski minister dr. S to i lov.
OtOlBFSlfO.
Iz  Dobove  pri  Brežicah. V
kratkih presledkih so se izvršili v naših trgovinah že trije vlomi. Pri zadnjem vlomu so bili tatje tako predrzni, da so celo streljali na trgovca, ki se je prikazal pri vratih. Da, celo orožniško postajo sta dva stražila, in bi bil orožnik gotovo nesrečen, če bi se upal iz hiše. Čujemo, da se je vršila s temi tatovi pravcata bitka pred kratkim na Bizeljskem. Nekaterim kmetom je ukraden tudi mošt. Ravno v tem času pa so obmejne orožniške postaje zelo slabo nameščene, okrožje pa neprimerno veliko. Ljudstvo je razburjeno, ker se boji, da bodo šli čez čas tatovi tudi na kmetije, ne samo na trgovine. Prosimo, okr. glavarstvo, da izpopolni obmejne orožniške postojanke, ki naj delujejo, da se pride na sled nesramnim tatovom.
Nasprotstva med mariborskimi in celjskimi Nemci. Naši nemški prijatelji iz Maribora in Celja se med seboj nič posebno ne marajo, kar jih pa seveda ne moti v skupnem sovra-
štvu proti Slovencem. Mariborčani so zlasti jezni, da imajo Celjani deželnega odbornika, oni pa ne, dasi bi jim prej pristojal. Zato je nasprotovanje Mariborčanov in njihovih poslancev proti sedanjemu deželnemu odboru že stara reč. Ko se je zadnjič glasovalo o ustanovitvi . slovenske meščanske šole v Žalcu, sta glasovala celjska nemška poslanca dr. Negri in Stallner v smislu prej sklenjene pogodbe s Slovenci za ustanovitev, Mariborčana Wastian in Negri pa proti. To stališče celjskih poslancev je izkoristila prav pošteno »Mar-burger Zeitung« in je dosegla celo v Celju toliko poglasja, da sta se morala priti dr. Negri in Stallner minuli petek zagovarjat na shod v Nemškem domu. Na tem shodu se je zlasti dr. Negri v odgovor na »Marburgerco« hudo zaletel v Mariborčane. Imenoval je po poročilu »Marburgerice« Wastianovo postopanje šuftarijo in je pravil, da se je Studenci in Pobrež zato odločilo v posebne državno-zborske volilne okraje od Maribora, da bi se ohranil mariborskim Nemcem mandat! Taka očitanja so vzbudila seve v Mariboru hudo kri in tiskovni boj se nadaljuje. V torkovi številki »Marburgerce« se opravičuje Negri, češ, da se ga je napačno razumelo, on da ni imenoval Wa-stianovega postopanja šuftarijo. Zanimiva je izjava deželnega odbornika Stallnerja na celjskem shodu, da se je bilo bati po češkem vzorcu tudi na Štajerskem cesarskega komisarja, ako bi slovenski deželni poslanci še nekaj časa vstraiali v obstrukciji. Ravno isto je pisal nekdo v »Slov. Narodu« ob Robičevi smrti in pozival klerikalce, naj ne vstopi Verstov-šek v deželni odbor in naj ne odložijo za kake lapalije orožja. Klerikalci tega glasu niso upoštevali, nemara, ker se je Verstovšku preveč mudilo za deželnoodborniško plačo.
Iz Rogatca nam poročajo: Dne 8. novembra so se vršile za okrajni zastop volitve zastopnikov iz kmečkih občin. Izvoljeni so bili sami vrli narodni možje, žetalski kaplan Kranjc in križevski nadžupnik Korošec sta s svojimi kandidati sramotno propadla. Kje sta neki ostala dična naša poslanca Vrečko in dr. Jankovič, da bi bodrila in navduševala svoje zavedne volilce za »boj« proti »brezvercem«?
Drobne novice. OdSv. Tomaža pri Ormožu. 7. novembra sta se sprla posestnik Lukačič in posest-nica Plohi, ki si že dalje časa nista dobra, zaradi malenkostnega vzroka. Tekom prepira je zgrabil Lukačič motiko in Plohlo tako po glavi udaril, da se je vsa krvava zgrudila. — Iz Maribora poročajo, da sta umrla Franc Oehm, bivši lastnik gostilne »pri grozdu« in učitelj ter bivši mariborski občinski odbornik Kari Gassareck, ki je živel zadnji čas v pokoju na Dunaju. — Iz Maribora. V Dravi so ujeli 1 in četrt metra dolgega in 19 kg težkega sulca (sula-ča). — Iz Gradca. Znani poštni defravdant Piwonka je priznal v preiskavi, da je izpraznil jeseni leta 1911 na celjski pošti denarno pismo s 6000 K in ga napolnil s papirnatimi odrezki. Taji pa, da bi bil vzel poštno vrečico z denarnim pismom, ki je izginila septembra med poštnima uradoma Gradec in Eggenberg. V do-tičnem denarnem pismu je bilo 1400 kron. — V Radgoni so slovesno otvorili novo mestno elektrarno. — Zgorelo je gospodarsko poslopje
lezniškim tirom, veliko cesto, tja doli čez del polja do Save. Ob tem jarku je že skoraj dodelana cesta, po kateri se ima voziti deželni avtomobil in ki [e nalašč za to narejena.
Nekaj korakov od te ceste tik cerkve se nahaja mali travnik vreden približno 1500 K. Ta travnik je dež. odbor kupil za 6000 K. Govori se, da bo tam zidana vila za ravnatelja električnih central Serneca, ki je sorodnik dež. glavarja. Ko se gre proti Završnici čez most na veliki cesti, ki se nahaja tik pod železniškem mostom, se vidijo navzgor in navzdol mlini in žage, ki so zgrajeni na tem potočku in so veljali deželo z odškodnino inženirja Tobella 340.000 kron. Pičle pol ure hoda od mosta navzgor ob Završnici, ki je ravno prav velika, da si človek umije noge, se pride na kraj, kjer bo glavni nabiralnik za to napravo. Že med potjo in na mestu si je lahko ogledati ta kraj. Svet obstoji iz samih iz bližnjih hribov navaljenih skal in med nje na-nešenega gramoza, torej iz materijala, v katerega se voda izgublja. Pravi veščaki, bi to morali vpoštevati in zgradbe z nabiralnikom ne priporočati. Ker se je pa ta projekt začel graditi brez vsakega preudarka, tudi na ta slučaj ni nihče mislil, a sedaj so jih pa že izučile bridke skušnje. Pričeli so kopati za betoniranje prednje stene nabiralnika in bo ob levem bregu Završnice. Tik hriba so res prišli takoj na skalo, katero drži deloma navzdol, deloma pa ravno v daljavi kakih 15 metrov. Proti desnemu bregu je pa skale, ki bi služila za temelj tej steni, naenkrat zmanjkalo. Kje se bo zopet pojavila in v kakšni globočini, je še danes nejasno. Lahko se zgodi, da jo bodo morali iskati v globini 50 metrov aH po tem svetu soditi še več. Vsak naj si izračuna koliko bo ta stena stala denarja, da se voda zajezi v celi soteski od hriba do hriba, ki je približno 300 metrov široka. To pa še vedno ni zanesljivo, da bi bila voda s to steno popolnoma zajezena. Lahko se zgodi, da si bo voda, ki bo v veliki množini stala v nabiralniku, vsled hudega pritiska poiskala, zgoraj stene ob straneh, po gramozu pot v gorske iz-poke, katerih je ravno v tem gorovju na izobilje. Popolnoma zanesljivo bi ta nabiralnik obdržal vodo samo v tem slučaju, da se celega obda z močno betonsko plastjo, kar bi stalo veliko nad en milijon kron.
In to zgradbo je župnik Piber povzdigoval v dež. zboru v deveta nebesa. Rekel je kako koristno bo za deželo, ker se bo dobilo 10.000 konjskih sil skoraj zastonj. Na Završnici dobiti 10.000 konjskih sil je le mogoče. Če bi Završnica tekla na vrhu »Stola« in se od tam napeljala na turbine pri Savi. Ker pa Završnica ne teče na vrhu ampak le v znož-ju Stola, zato jo bo samo pri srednjem vodnem stanju za 800 konjskih sil, pri malem vodnem stanju pa še manj. Vsak, ki se tako do kosti blamira, kakor se je župnik Piber z njegovimi 10.000 konjskimi silami, ostane mirno doma in se ne predstavlja več volilcem za kandidata. On pa hoče gotovo še v prihodnjem deželnem zboru slaviti kako novo blamažo.
Že do sedaj je ta zgradba stala več kot en milijon kron, ne pa 50.000 kron, kakor je dr. Lampe v dež. zboru lažnjivo poročal, predno bo pa dograjena,  bo stala več kot še toliko,
stvari po mizi, s katere je skoro pospravila prazne kozarce in druge stvari od poprejšnje seje prodajalka Rezika in na novo pogrnila. Ko sta prodajalki skoro na to zaprli proda-jalnico konsumnega društva, prišli ste obe v posebno sobo, da bodeta slišali, kaj jima bode uradnega povedal mladi kaplan. Mladi kaplan je pa takoj prijazno povabil obe prodajalki, naj prisedeta k mizi in sočasno obe pozval, da naj se poslužita krače in drugih dobrih stvari, češ, da gotovo še niste nič večerjali in da torej zaslužita malo prigrizka.
»Pred vsem je treba temelja,« pripomnil je šaljivo, ko je rezal od krače velike kose obema prodajalkama, »potem se more šele zidati. Zato se bodemo mi tudi poprej malo pokrepčali, predno preidemo na uradne stvari.«
Zbrana para sta nato v medsebojnem tekmovanju vničevala na mizi razpoložene dobre stvari ter te stvari tudi pridno zalivala. Mladi kaplan je silil namreč v obe prodajalki, ki sta se sramežljivo branili, da sta pokušali tudi butiljsko vino, pri čemur sta jima dajala on in Srebrot dober vzgled. Močno butiljsko vino ie kmalu pokazalo svoj učinek, ker je mala družba postajala vedno bolj živahna in vesela.
Ko je pa prodajalka Anica omenila, da je njena tovarišica Rezika izborna pevka, ki je hodila v Ljubljani pet k pevskemu društvu »Ljublja-
tako da pride ena konjska sila na 3000 kron, speljana samo do Radovljice, to je do kraja, kjer se niti ta moč ne bo mogla oddati, do Ljubljane speljana, pa bi se vsaka konjska sila podražila še za 1000 kron. Pri takih stroških o kaki rentablliteti ni govora, ker je z isto le takrat mogoče računati, če velja ena konjska sila k večjemu 1200 kron.
Prepričana je danes že vsa javnost, da je deželna elektrarna na Završnici popolnoma ponesrečeno podjetje. Sanirati se da samo na ta način, da se delo na Završnici opusti in začne graditi na Savi pod Kranjem, ker le tam so dani vsi pogoji, da se bodo električne centrale res rentira-le. Završnica naj bi pa čakala, da se izkaže potreba za rezervno pomoč, v kar je bila prvotno namenjena.
Vsak, kdor bo svoj voz tako za-vozil, kakor je dr. Lampe deželne elektrarne, ga bo skušal spraviti v boljši tir, ne pa ga še bolj tiščal v blato, kakor dela on na Završnici.
Kdor le malo razume na gospodarstvo, vidi, kako se tukaj zlobno zapravlja deželni denar, kako se deželanom samo škoduje, mesto da bi se jim koristilo. Kdor vidi to lepo deželo izročeno v roke brezvestnim in zapravljivim ljudem, se mora nad njo razjokati, bolj, kakor se je razjokal prerok Jeremija nad razvalinami Jeruzalema.
RomuniliB tatslie stranke pran.
O uspehu posvetovanj vodstva hrvatske stranke prava je bil izdan komunike, ki najprej naglasa, da smatra, da so člani dr. Bošnjak, dr. Milobar, dr. Pazman in dr. Prebeg izstopili iz vodstva. Ravno tako tudi dr. Horvata ni mogoče smatrati več za člana vodstva. Iz tega vzroka vodstvo omenjenih poslancev tudi ni povabilo k posvetovanju. Komunike očita tem poslancem, da so se pogajali brez privoljenja vodstva stranke z reprezentanti sedanjega sistema; razen tega je tudi list »Hrvatska« od onega časa sem, ko so izvršili Frankovci puč proti Starčevićevcem, zastopal opetovano nazore, ki stoje v nasprotju s principi stranke prava. Komunike nadalje konstatira, da omenjeni list ni upravičen imenovati se centralno glasilo stranke prava za vse hrvatske pokrajine, ker je tako centralno glasilo list »Hrvat«.
Glede dalmatinskih poslancev dr. Drinkoviča in dr. Krstelja je vodstvo sklenilo, da ju pozove, da se vrneta na stališče stranke prava, ker bi vodstvo sicer moralo misliti, da sta izstopila.
Glede razmerja stranke prava napram hrvatsko-srbski koaliciji so bili storjeni sklepi, ki se bodo v slučaju potrebe objavili.
Vodji stranke dr. StarČeviču izreka končno komunike zaupanje.
S tem je torej sankcijeniran razkol med Starčevičevci in Frankovci, nasprotstva v stranki pa nikakor niso odstranjena in tudi smotrene politike ni, kar se kaže zlasti pri dejstvu, da stranka prava ni mogla precizirati svojega stališča napram hrvatsko-srbski koaliciji. Komunike daje jasno sliko razdrapanosti stranke in njenega propadanja.
na.«, je pa morala Rezika na občno zahtevanje pokazati mali družbi svojo pevsko umetnost. Rezika se je nekaj časa, kakor je to pri deklicah navada, upirala, pozneje se je pa dala preprosti in kmalu je zadonela v mali sobici iz njenih ust znana narodna pesem, katero je zapela s svojim prijetnim altom.
Ko je Rezika svojo pesen izpela, so ji vsi trije poslušalci živahno ploskali in v priznanje redkega umetniškega užitka izpili svoje polne kozarce do dna. Na prošnjo mladega kaplana je pa potem zapela Rezika še več pesmic, ki so vse tako navdušile, da so kmalu poskusili, če ne bi bilo mogoče še skupno zapeti kako pesnico. Poskusili so in res se je izkazalo, da gre. Nato so pa veselo prepevali, začetkom bolj nedolžne, pozneje pa tudi bolj okrogle.
Ker pa provzroča, kakor znano, petje hudo žejo, je pa mladi kaplan moral z Reziko stopiti skoro po novo zalogo butiljskih steklenic. Iskanje nove zaloge je pa moralo biti precej težavno, ker sta se mladi kaplan in Rezika zelo dolgo pri tem zamudila in prišla nazaj vsa upehana.
Ko je pa stala na mizi nova zaloga, se je pa pridno nadaljevalo po-pevanje in popivanje. V veliki množini popito vino je razvnelo še bolj živahno razpoloženje in tudi provz- i ročilo, da je mladi kaplan popolnoma pozabil na one uradne stvari, katere I je mislil povedati obema prodajalka- i
0 tajnem avstrijsto-bolgar-shem sporazumu.
V zadnjem času se mnogo razpravlja o vprašanju, da-li je bila v resnici v Času, ko je bival bolgarski car Ferdinand na Dunaju, sklenjena tajna zveza med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo.
S tem vprašanjem se obširno bavijo tudi bolgarski listi, ki so v opoziciji proti sedanji bolgarski vladi, kateri stojita na čelu ministra dr. Radoslavov in dr. Genadijev. Večina teh listov naglasa, da ni izključeno, da bi ne bil sklenil car Ferdinand sedaj ob svojem bivanju na Dunaju nove tajne pogodbe z Avstro-Ogrsko, to tem bolj, ker je dognana stvar, da je za časa stambulovistov-ske vlade po 1. 1894. dejansko obstojala tajna zveza med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo, ki jo je sklenil takratni knez Ferdinand z vednostjo takratne avstrijske vlade.
Glasilo bolgarskih socijalistov »Bič« in »Rabotničeski Vestnik« pa priobčujeta celo besedilo tajne pogodbe, ki je bila sklenjena 20. maja 1898. med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo na Dunaju.
Določbe te pogodbe so tako zanimive, da je treba ž njo seznaniti tudi naše čitatelje.
Pogodba se glasi v izvlečku ta-ko-le:
1. Vladarja Avstro-Ogrske in Bolgarske sta sklenila poglobiti svojo osebno zvezo in jo raztegniti na svoje države in vlade.
2. Avstro-Ogrska vlada ne bo pripustila nobenih spletk, ki bi bile naperjene proti bolgarskemu vladarju. Avstro-Ogrska je pripravljena knezu Ferdinandu nuditi vsako pomoč v slučaju nevarnosti za njegovo življenje ali za njegov prestol, obenem jamči njemu in njegovim naslednikom nedotakljivost njihove krone.
Takisto pa tudi bolgarski vladar ne bo trpel nobenega verskega ali političnega gibanja, ki bi bilo naperjeno proti Avstro-Ogrski in njeni vladarski hiši. Bolgarska ne bo dovolila, da bi se njeno ozemlje rabilo za bazo vojnih operacij proti Avstriji in bo preprečila zbiranje prostovoljskih čet, ki bi imele namen pridružiti se sovražnikom Avstrije.
3. Bolgarska vlada bo skrbela za to, da se izkorenini in uniči rusko-pravoslavni in panslavistični vpliv v Bolgariji.
Na drugi strani pa se Avstrija zavezuje, da bo z vsemi sredstvi iztrebljala srbsko propagando, ki ima za cilj zgradbo Velike Srbije ali federativne Jugoslavije.
4. Avstrija priznava Bolgarski odrinski vilajet in vzhodno Makedonijo, Bolgarska pa Avstriji sandžak Novi pazar, Kosovski vilajet, Albanijo in zapadno Makedonijo s Solunom in s polotokom Kalkidike.
5. Avstrija in Bolgarska si obljubljata protistransko pomoč in podporo za slučaj aneksije Bosne in Hercegovine, odnosno za slučaj proglasitve Bolgarske za neodvisno.
6. Bolgarska se zavezuje, da ne bo sklenila brez vednosti Avstrije nobene zveze s kako drugo državo, pred vsem pa se zavezuje, da ne bo sklenila nobene vojne konvencije ali carinske zveze s Srbijo ali Rusijo. Avstrija pa se zavezuje priznati knezu Ferdinanda carski naslov in skr-
ma. Čas je hitro potekal in ko je kaplan pogledal slučajno na svojo uro, je opazil, da bode vsak trenotek ura polnoč.
S težkim srcem je nato to naznanil svoji družbi, da morajo zaključiti svojo nocojšnjo prelepo zabavo, ker kot katoliški duhovnik po polnoči ne sme vzeti nobene stvari več v usta. Srebrot se je na to vzdignil precej težkih nog in se napotil proti I svojemu domu. Ko sta hoteli oditi tudi obe prodajalki, se je pa mladi kaplan naenkrat spomnil na svoje uradne posle, da mora namreč pregledati še večji račun neke dunajske tvrdke, ki se mu ni zdel pravilen. Rekel je torej prodajalki Reziki, da naj mu ta račun predloži, da ga bode pregledal; tudi naj za par minut počaka, da mu bode po potrebi dala kaka pojasnila, nasprotno pa lahko gre druga prodajalka Anica takoj domov.
Prodajalki Anici, ki je nato od-šlaje dala prodajalka Rezika ključ od hišnih vrat in ji rekla, da naj pusti vrata kar odprta, ker pride takoj za njo.
Nato je pa Rezika šla po zaže-Ijeni račun in ga prinesla mlademu kaplanu.  Ta račun je pa moral biti zelo zamotan in zverižen,  ker sta ga proučevala kaplan in Rezika sko-t ro 2 uri. Udarila je namreč   ura v I cerkvenem zvoniku dve, ko sta bila ; j kaplan in Rezika šele gotova s pre- j i gledovanjem tega   zamotanega ra- i
čuna; na to sta tiho zaklenila konsum no društvo in odšla vsak na svoj dom, da po napornem delovanju za občni blagor privoščita počitek svojim trudnim udom.
XXVII.
Novega ni nič, moj Ah-met.
Vse je staro! Stara pesem!
Aškerc: Akropolis in piramide.
Mladi kaplan Urh Čuk je drugi dan zjutraj kaj težko vstal, ker je snočnja dolga zabava v posebni sobici konsumnega društva provzroči-la, da so ga prav pošteno boleli lasje. Temno se je tudi spominjal dolgega pregledovanja zamotanega računa dunajske tvrdke v družbi dražestne prodajalke Rezike, pri čemur so ga navdajala neka neprijetna in kesu zelo podobna čutila... Ta neprijetna Čutila je pa nagnal iz srca s tem, da je obdolžil premočno butiljsko vino kot provzročitelja vsega, kar se je snoči zgodilo v konsumnem društvu ... Nato se je opravil in podal v cerkev, da daruje jutranjo sveto mašo. Po maši je zavžil svoj zajtrk in potem odšel v šolo, v kateri je imel isto dopoldne dve uri opravila kot katehet. Bolezen v laseh je nedvomno provzročila, da je bil mladi kaplan pri šolskem pouku zelo siten in da je njegova roka opetovano posegla po glavah mladih šolskih deč-
kov, pri čemur je bil pa toliko nepristranski, da je vsem otrokom brez razlike političnega prepričanja njihovih staršev delil z enako pravico enako krepke zaušnice.
Ko je bil gotov s poukom v šoli, se je podal mladi kaplan takoj k svojemu župniku, da se posvetujeta, ali naj se vlože ugovori proti razgrnjenim volilnim imenikom in kako naj se sestavijo ti ugovori.
Mladi župnik dr. Jurij Podpeč-nik je došlega kaplana prav prijazno sprejel in ga še enkrat pohvalil radi njegove izredne požrtvovalnosti za sveto in dobro stvar ter potem nadaljeval :
»Razgrnjeni volilni imeniki so kaj premeteno sestavljeni in utegnejo biti največje škode za našo stranko, ako se s pravočasnimi ugovori ne poskrbi, da se uniči od sedaj gospodujoče liberalne klike nameravani smoter z izdatno pomočjo mladega Ivana Novaka sleparsko sestavljenih volilnih imenikov. Poudarjam besedo sleparsko, ker sem se iz proučevanja teh volilnih imenikov uveril, da so sestavitelji s pomočjo Ivana Novaka in z zlobnim namenom vrinili med volilne upravičence take svoje ljudi, ki sploh nimajo volilne pravice in ker v imenike namenoma niso sprejeli takih naših volilcev in volilk, ki imajo volilno pravico za te občinske volitve. Zgledoma naj navedem, da so sedanji liberalni gospodarji v orehovelj-
gostilničarja Andreja Korena v Zg. Moči.
Koroško.
Zveza koroških učiteljev proti šolski   reformi   dr. Steinwenderja.
Šolski odsek koroškega deželnega zbora je sprejel razne predloge glede reforme koroškega šolstva in te predloge je objavil poslanec dr. Oto Steinwender, nemški agrarec, v gra-ški »Tagespošti«. Po objavi teh člankov je završalo med nemškim uči-teljstvom. Dne 7. novembra pa se je oglasila v istem listu Zveza koroških učiteljev in je objavila oster protest proti predlogom šolskega odseka deželnega zbora. V tem precej obsežnem protestu se navaja med drugim tudi sledeče: Splošna določitev šoloobveznosti se izpremeni lahko tako, da bodo otroci še le s sedmim letom šoloobvezni, toda ta izpre-memba bo odgovarjala samo teoretičnemu pedagogu, ne da pa se izvršiti dejansko. Tudi uvedba poldnev-nega šolskega pouka je na Koroškem absolutno neizvedljiva. Od-vzetje prostega dneva četrtka bi vzbudilo po deželi velikansko nejevoljo in starši bi otroke še bolj neredno pošiljali v šolo kot dosedaj. Tudi bi bila s tem onemogočena ustanovitev nadaljevalnega pouka, ki je namenjen na četrtek. Naravnost nesmisel pa je, da bi se prestavilo učiteljišče iz mesta na deželo. Meščani in tržani, ki plačajo največ davka ne bodo nikdar trpeli, da bi padlo učiteljišče na nivo poljedelske šole, kjer naj se gojenci pred vsem urijo vihteti sekiro in kramp. čolnoma nepravilna je trditev, d oje meščanske šole le pisarniš. proletarijat. Uradne preiskave so nale, da se je večina absolvento meščanskih šol posvetila obrti ali jvini ali pa je vstopila v zavode, ..i zahtevajo absolvirano meščansko šolo. Končno je princip teh reform v resnici sledeči: Kar so otroci boljših posestnikov v reformiranih pomankljivih šolah zamudili, to se bodo naučili v poljedelskih ali gozdarskih šolah, otrokom manjših posestnikov in revnejših slojev, pa zadostuje tudi manjša izobrazba, kakor so jo uživali do sedaj. Slovani skrbe z vsemi močmi za izobrazbo svojega ljudstva tudi za najnižje sloje, da bodo lažje zavoje-vali nad manj izobraženimi Nemci. Nemški učitelji smo mnenja, da ta reforma ni nemška, pač pa reakcionarna in neizvedljiva.
Očeta okradel. V okolici boro-veljski je ukradel neznan tat posestniku Marku Orlicu hranilno knjižico, vredno 2039 kron. Dvignil je tat iz knjižice 750 kron in položil nato knjižico zopet na svoje mesto. Kot tatu so začeli sumiti Orličevega sina, ker je razmetaval denar. Aretirali so ga ravno, ko je hotel pobegniti v Ameriko. Pri njem so našli še 568 kron denarja.
Samomor topničarja. V topni-čarski vojašnici v Celovcu si je pre-rezal z britvijo žile na levi roki top-rjičar 4. bat. Ivan Krišan, doma na Štajerskem. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Mož bo bržkotne ranam podlegel. Kot vzrok samomora navajajo nekateri domotožje, drugi pa mržnjo do vojaštva.
Primorko.
Trčenje. Na cesti Dreosi v Gorici je trčil avtomobil proge Gorica-
ski občini vpisali med volilce tudi mojega prednika župnika Matijo Korena, čeprav se je ta že pred več meseci stalno izselil iz Orehovelj. Prepričan sem, da so vpisali Matijo Korena v volilni imenik edino radi tega, ker mislijo, da se bode Matija Koren tako daleč spozabil, tako strašno pregrešil, da kot duhovnik svete cerkve ne bode volil onih mož, katere priporoča zato edino pristojna domača duhovščina, temveč da bode kot duhovnik svete cerkve volil s sovražniki svete cerkve, to je z liberalno stranko. Ravnotako najdem v imeniku še starega Hrastarja, dasi je prodal svoje posestvo Urbanu Raku, oziroma njegovi hčeri Frančiški, sedaj omoženi Srebrotovi in čeprav se je za stalno preselil v mesto k svoji hčeri. O Hrastarju mi je znano, da je bil debel prijatelj s pokojnim županom Novakom in z nadučiteljem Kovačem, vsled česar ni dvomiti, da bode, če se bode udeležil volitev, volil zoper našo stranko. Takih neupravičenih vpisov v volilni imenik najdem še več.«
Nato je mladi župnik navedel svojemu kaplanu še več takih mož, katere so sestavitelji volilnih imenikov po njegovem mnenju krivično, torej sleparsko vtihotapili kot volilce v imenike. Imena vseh teh oseb si je Urh Čuk pridno biležil, da jih porabi pri sestavi morebitnih ugovorov.
Postojna v neki voz, v katerem sta bili dve osebi. Sunek k sreči ni bil zelo močan, vendar pa se je voz prekucnil in sta padla oba potnika v jarek. Dobila sta lahke poškodbe.
Zaradi družinskih razmer se je ustrelil v Baji v Rihemberški občini Ivan Birsa. Zadel se je v desna prsa. Prepeljali so težko ranjenega v gori-šo bolnišnico.
Odpust regnikolov iz ladjedelnice v Tržiču. Končno so vendar uvidile avstrijske oblasti, kako nevarno ]e nastavljati v javnih službah in poseo-no na zaupnih mestih inozemce, na. Primorskem, predvsem Italijane. Tako je tudi v tržaški ladjedelnici, lu se grade avstrijske trgovske in tudi vojne ladje. In koliko je v ti ladjedelnici zaposlenih regnikolov, ki imajo najlepšo priliko vohuniti, bodisi za Italijo, bodisi za kako drugo državo. To je uvidelo končno tudi ravnateljstvo in je sklenilo odpustiti vse inozemske delavce. V soboto je odpustilo ravnateljstvo en del laških delavcev, ostale pa odpusti v najkrajšem času. Kot vzrok odpustitve navaja ravnateljstvo, da se bode gradilo v ladjedelnici več avstrijskih vojnih ladij.
Umrla je mati vrle slovenske narodne rodbine »pri Jurju« v Barkov-Ijah, gospa Antonija Martelanc. N. v m. p.!
Umrl je v nekem sanatoriju v Trstu J. de Gandisio, lekarnar in župan v Poreču, star 61 let. Prepeljali ga bedo v Po;cč in ga tam pokopaii na občinske stroške.
Tržaška porota. Zadnje letošnje zasedanje tržaške porote se prične v ponedeljek dne 17. t. m. Na vrsto pridejo sledeče razprave: Jusuf Zahi-rović, uboj; Muhamed Ceben, težKa telesna poškodba, in Viktor Cuttra (zasebna tožnlca »Banca friulana« v likvidaciji).
Cerkveni tatovi. V Cavenfanu v Furlaniji so vlomili neznani tatovi v cerkev in odnesli velik nabiralnik. V nabiralniku, katerega so našli na bližnjem polju razbitega, je bilo precej denarja. Bržkotne isti tatovi so vdrli tudi v cerkev v Campolongo. Toda niso imeli sreče. Nabiralnik je bil tako pritrjen, da ga niso mogli ne odpreti, ne odtrgati.
Nasilje proti Sokolstvu. V Kninu v Dalmaciji je pristopil na cesti k nekemu učitelju orožnik. Strgal mu je brez nagovora s suknje sokolski znak, češ, da so taki znaki po zakonu zabranjeni. Učitelj je ostal miren in je prosil samo, da bi oblasti objavile tisti zakon, ki prepoveduje javno nositi sokolske znake.
Reško vprašanje v ogrski zbornici. — Italijani kapitulirajo pred \la-do in prosijo pomoči. Blamaže in neuspehi laškega gospodarstva, strah pred bodočnostjo in spoznanje svoje onemoglosti v boju proti vladi in pluti vsem, ki se zgražajo na 1 njihovim početjem, so dovedle reške Italijane do Kanose. Bivši puntarji, stavkarji, najhujši sovražniki vlade, ki so kakor vse kaže in kar so listi konstatirali, povzročili celo bombni atentat na palačo guvernerja grofa Wicken-burga, so si nadeli zopet ovčje kožuhe, sklonili so vratove in potrkali na vrata ogrske vlade. Pri tem so seveda prezrli, da še ni uravnano vprašanje glede malverzacij na reškem magistratu, s katerim se že delj časa peča državna komisija, ki je dognala že veliko nerednosti. Tudi teh odkritij se seveda Italijani strašno boje. Da se rešijo z enim mahljajem iz obupnega položaja, so sklenili, da se podvržejo vladi. — V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora se je' dvignil reški poslanec Anton Vio in je skromno vprašal vlado, če bi ne bila pri volji, odpraviti protizakonito stanje na Reki, to je, preklicati suspendiranje avtonomije mesta, odvzeti guvernerju popolno oblast m uvesti zopet normalne (?) razmere. Govornik je poudarjal, da prevladuje na Reki želja, da bi se dosegla poštena poravnava (?). Vlada bi morala uvideti, da odgovarja tudi ogrskim interesom, če se ohrani na Reki tudi laški element. (Namen je prozoren, skupno uničiti Slovane.) Ce pogine na Reki laški element, potem Reka ne bo ogrsko, marveč hrvatsKo mesto. Na to vprašanje je odgovoril grof Tisza, da želi tudi vlada, da bi se dosegla na Reki harmonija (?). Ogrska vlada je vedno želela, kolikor mogoče ojačiti laški element. Če so nastale sedaj take razmere, so temu vzrok edino le Italijani, ki so pokazali premalo simpatij do vlade. (Brigali so se tudi premalo za splošno javno gospodarstvo.) Vlada bi bila razpisala tudi že volitve, toda zakaj to ni mogoče? Ker ni bilo volilnih imenikov. Pred vsem se morajo torej sestaviti volilni imeniki in to delo bo kmalu končano. — Tu se torej zopet pod lepo krinko bratijo Italijani m Ogri, kaj pa bo rekla na to vlada, kaj bo rekel guverner \Vickenburg, ki dobro pozna Italijane, kaj bodo rekli davkoplačevalci, je pa seveda drugo vprašanje. To so taki faktorji, preko i
katerih se ne more iti k rešitvi reškega vprašanja.
Ogrska vlada in  Cunard Line.
Ogrska vlada je sklenila s parobrod-no družbo Cunard Line novo pogodbo glede izseljevanja preko Reke. Po določbah te nove pogodbe se zviSa število voženj Reka-Novi Jork od 26 na leto na 36 na leto. Cunard Line si bo zgradila za to novo progo popolnoma nov parnik, ki se bo imenoval »Transsvlvania«.
Dnevne vesti.
-r Napredni deželnozborski kandidati. Včerajšni shod zaupnikov na-rodno-napredne stranke je postavil za kandidate za deželni zbor gg. župana dr. Ivana Tavčarja, odvetnika dr. Frana Novaka, tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja, profesorja Josipa Reisnerja in posestnika Josipa Turka. Shod zaupnikov je soglasno sklenil podžupanu dr. Karlu Triller-ju, ki je bil prvotno soglasno in z velikim navdušenjem postavljen za kandidata, iskreno zahvalo za njegovo delovanje v prid Ljubljani, ker se je prostovoljno odpovedal ljubljanskemu mandatu, da zavzame drugo, vsled klerikalne interpretacije ogroženo postojanko. Zbrani zaupniki so njegovo odpoved vzeli z obžalovanjem na znanje in so prirejali poslavljajo-čemu se poslancu in podžupanu prisrčne ovacije.
+ Ubožni zakladi. Piše se nam: Lahko bi vam navedel dolgo vrsto slučajev kako so duhovniki do leta 1870.polnili žepe z denarjem iz ubo2-nih zakladov. Vsi starejši ljudje na Kranjskem bi vam o tem vedeli povedati take stvari, da bi se vam lasje ježili. Država je ravno zato vzela duhovnikom upravljanje ubožnih zakladov, ker je toliko duhovnikov kradlo. Kako mnenje je vladalo takrat v vladnih krogih, priča slučaj, ki mi ga je svoj čas povedal že davno umrli svetnik in dež. poslanec Potočnik. Ta je imel nekaj opraviti pri likvidaciji klerikalne banke »Slovenije« in je v tej stvari šel k takratnemu deželnemu predsedniku Wid-mannu. Tekom pogovora mu je Wid-mann povedal, kako mnenje ima o sokrivdi duhovnikov na bankerotu banke »Slovenije« in je potem rekel: duhovnika bi se ne smelo nikjer pripustiti k denarnim poslom; ubožni zakladi bi lahko imeli milijone, če bi jih ne bili duhovniki izpraznili in cerkve bi lahko imele ogromna premoženja, če bi se duhovniki ne odtegovali vsaki kontroli. — To je bilo mnenje, katero je imel dež. predsednik Widmann o duhovnikih.
+ Volilno gibanje v novomeški okolici je prav živahno in zanimivo. V nedeljo je profesor Jarc pripeljal v Prečino dva — ženina. Možem, ki stoje na katoliški podlagi, pristoja sicer slabo, če se takorekoč že v ad-ventnem času kažejo naokrog kot ženini, a kaj bi nas druge vznemirjalo, če naši lkerikalci na pragu adventa uganjajo predpustne burke. Torej oče Štembur in njegov tovariš M i h e I č i č sta se predstavila kot ženina in snubila volilni okraj. Pa ta nevesta ima svoje muhe in se nekam hudo zaljubljeno ozira na drugega moža. To je profesor Skrlj, posestnik v Gotni vasi. Ljudje so si ga sami izbrali za kandidata, ker ga imajo radi. Gospod Škrlj je bil član občin-kega odbora in tudi klerikalni občinski odborniki ga ne morejo prehva-Iiti, kako dobrega in razumnega gospodarja se je izkazal.
-f »Slovencu« v odgovor. V »Slovencu« z dne 6. novembra štev. 255. se nahaja pod naslovom »Liberalni kandidat za Belo Krajino« izzivanje moje osebe, da se namreč propadli kandidat, ki sem pri sestanku zaupnikov v Črnomlju pozdravil in predlagal v kmečki skupini kandidata Dakota Makarja iz Metlike. Izjavljam, da je dotični dopis v »Slovencu« popolnoma zlagan in da ni v njem niti besede resnice. Res pa je, da je Lončarič hotel zagovarjati klerikalnega kandidata in je rekel, da je treba držati s tistimi, kjer se kaj dobi. Tudi je Lončarič izjavil, da on ne hodi nikoli v cerkev, da bi svetcem pete lizal in da ni bil že dvajset let pri spovedi, da je takih več, ampak da je on iz prepričanja pristaš S. L. S. Dobil je na to od mene odgovor: Ker mi je poznan iz Skrada, koder je doma, lahko rečem, da bi bil gotovo iz prepričanja liberalec, če bi imel pri napredni stranki tako korito in bi zaslužil toliko tisočakov, kakor pri S. L. S. Vprašal sem ga tudi, kako more s takim govorom stopiti pred poštene ljudi, ko je vendar svoj čas, ko je bil še doma v Skradu, nastopil kot kandidat proti popovski stranki, ter da je svoje premoženje z robcem prinesel v Ljubljano, zdaj pa ima pol milijona. Lončarič ni na to ničesar odgovoril, nego je le prosil, naj se o stvari molči!! To sem omenil z ozi-rom na očitanje,  da  sem propadli
kandidat. Ako bi se za kandidata klerikalne stranke toliko agitiralo in toliko shodov priredilo, kakor zame, ki še enega koraka nisem naredil izpod strehe, bi gotovo ne dosegel toliko glasov, kakor sem jih jaz. — Predgrad, 12. novembra 1913. — P. Majerle.
+ Važnost vsakega glasu pri deželnozborskih volitvah. »Domoljub« roti klerikalne volilce tako-le: »Noben somišljenik S. L. S. naj ne ostane doma, vsak naj odda svoj glas za stranko! Vsak naj pomisli, da šteje vsak glas. Večkrat se zgodi, da propade kak kandidat samo vsled enega samega glasu, ker je volilec doma ostal in si mislil, da je vseeno, če gre volit ali ne. Čim več glasov, tem slavnejša je zmaga! Vsak naj pomisli, da javnost ne bo gledala samo na število poslancev, ki bodo pri 'prihodnjih volitvah zmagali, ampak tudi na število glasov, katere bodo posamezni poslanci in stranka dobila.« --To so besede, ki naj si jih
vzamejo k srcu tudi vsi naprednjaki.
-h Volitev o obrtno sodišče. Z ozirom na »Izjavi« v »Zarji« dne 12. t. m. odgovarjam sledeče: Za letošnje volitve v obrtno sodišče se je zopet narodno delavstvo odločilo, da postavi kandidate ter se volitev ude-ieži, kakor je bilo to žc pri volitvah leta 1909. in 1911. Vse potrebno /a te volitve je prevzela »Narodna socijalna zveza« sporazumno z ostalimi strokovnimi narodnimi organizacijami. V ta namen se je vrsii sestanek dne 7. t. m., na katerem se je spreje-Ja tudi kandidatna lista. Sklenilo se je tudi postaviti na kandicatno listo nekaj nečlanov N. S. Z., to pa vsled tega, ker imajo pravico voliti splon delavci, ne pa samo člani raznih strukovnih organizacij. Tako sta prišia med kandidate tudi gg Medved in Križaj. To pa je dalo po/od, da smo čitah v »Zarji« dve »Izjavi«, gospoda Medveda in g. Križaja, katera izjavljala, da odklanjata kandiGaturi na listi narodnih delavcev. Na »Izjavu* g. Medveda poudarjamo, da se ga je predlagalo na narodno listo od njegove najbližnje strani, poleg tega se ga je smatralo za narodu) zavednega ter je bil tudi član N. S. Z, v katero je vstopil dne 10. novembra !. * in sicer v I. razred. Ni li res, g. Medved? Ako pa ni svojih dolžnosti vršU kot član N. S. Z. do danes, pa ne moremo za to, in to vkljub raznim opu-minom. Da se pa g. Medved spreminja kot mavrica, žal nismo vedeli. Res škoda. Na »Izjavo« g. Križaja pa poudarjam, da ga je doslej pri obeh volitvah v obrtno sodišče kandidiralo ravno narodno delavstvo, ker ga poznamo kot zavednega narodnjaka. Tudi letos, predno se ga je postavilo na kandidatno listo, sem ga podpisani sam vprašal, ako sprejme zopetno kandidaturo na narodni listi, in on ]e temu pritrdil in obemen zatrjeval svoje odločno narodno stališče. Bilo je to dne 1. novembra ob 3. popoldne. Ker se torej v »Izjavi« glasi, da tudi on »odklanja« kandidaturo za obrtno sodišče, se mi vsiljuje vprašanje, Ce je to res in ako so te izjave pristne. Ako je torej g. Križaj omenjeno izjavo res podpisal, je podpisal neresnico, kar pa o njem dvomim, sicer pa je lahko in zelo verjetno, da sta bili »Izjavi« izfabricirani v uredništvu »Zarje« ali pri odboru kovinske organizacije. Ker znan je terorizem,s katerim »delujejo« socijalni demokrati med delavstvom in bi bilo o tem pač odveč pisati. Sicer pa naj si gospodje enkrat za vselej zapomnijo, da, ako je kdo član kovinske ali podobne organizacije, da s tem še ni primoram biti to, kar vi tako želite, ker na srečo je še veliko večina delavstva narodno zavedna. — Kar se tiče nadalj-ne notice, ostajamo povsem hladni. Rečem le to, članov, in to zavednih članov ima N. S. Z. jako častno število in čestitali bi si lahko socijalni demokrati, ko bi bile njihove organizacije tako na zdravi in solidni podlagi kot je N. S. Z. Velika razlika je le v tem, da se pri N. S. Z. vplačujejo veliko manjši članski prispevki ter dobivajo člani veliko večje podpore kot pri vas. Upam, do to zadostuje. Glede »štaba« v mestni zastavljalnici je pa stvar okusa. Ako vas nič drugega bolj ne boli kot to, vam prepuščamo to nedolžno veselje še vnaprej. Sicer vem, kakšen namen ima dotični odstavek, a dvomim, da bi bilo kaj uspeha.
R. Juvan. + Monopol na izkoriščanje Izseljencev bi radi dobili klerikalci v Avstriji, tako, da bi se jim pri kupčiji s človeškim mesom ne bilo bati nobene konkurence. Zadnjič so v Dalmaciji sklenili pozvati vlado, naj izroči vse izseljeniŠke posle klerikalnim zadrugam. To bi potem živeli ti poštenjaki, kakor tisti neapolski duhovnik, ki je v treh letih prodal 1372 deklet v bordele v Tunisu in v Egiptu in zaslužil okroglo 30.000 frankov. Država ima gotovo dolžnost, da ščiti izseljence pred goljufi in izkoriščevalci — a to nalogo naj sama izvršuje po svojih organih, ne pa, da sc
veže s klerikalci, o katerih vendar ves svet ve, da nimajo nikdar in nikjer poštenih namenov. Tako na pr. je gotovo velik škandal, da vlada še subvencijonira slaboglasno Rafaelovo družbo za Kranjsko? Ta družba sicer zasleduje in nadleguje izseljence, da je je že ves svet sit, a da bi bila komu kaj koristnega storila, tega ni še nihče slišal. Namesto da bi vlada kaj storila za izseljence, pa podpira klerikalno strankarsko organizacijo, pri kateri so hudo navdušeni za tistega novojorškega frančiškana, ki so ga ameriške oblast same spodile z izšeljeniškega otoka, ker ni bilo dovolj dokazov, da bi ga spravili v kriminal.
-f- Advokatski računi. »Domoljubu« se nekaj sanja o advokatskih računih. Naj nam pove,^kake račune je delal advokat dr. Š u s t e r š i č . da je postal gotovo najbogatejši advokat na Kranjskem in kake račune dela advokat dr. P e g a n. Stvar je prav hvaležna in bo tudi širše kroge zanimala.
+ Uradniške plače. Klerikalci pišejo, da so se uradniške plače neprimerno zvišale. Tako pisanje je več kot abotno, kajti dejansko so uradniki v jako težkem položaju in so drž. uradniki tako slabo plačani, da ne morejo izhajati. Vsako pošteno delo na svetu mora biti vendar tako plačano, da more dotičnik živeti. Svojemu delu neprimerne dohodke imajo samo duhovniki, namreč dosti prevelike. A ravno duhovniki silijo zopet na to, da bi se jim plače zvišale in sploh skrbe za svoje dohodke, kakor da je nebeško kraljestvo v njihovih žepih.
+ Protestna brzojavka »Osve-toveho Svazu« švedski akademiji v Štokholmu proti podelitvi Nobelove nagrade Roseggerju se glasi sledeče: »Ne vemo, je-li slavni akademiji znano, da štajerski pesnik Rosegger, če-gar literarne zasluge popolnoma priznavamo, vporablja svojo drugače zasluženo popularnost ljudskega avtorja k germinizačni propagandi s tem, da energično z velikimi zbirkami vzdržuje šole, ki ne služijo izobraževalnim in kulturnim namenom. Te šole se vporabljajo za germanizacijo čeških in jugosjovanskih otrok, vsled česar nastaja Čehom in Jugoslovanom velika kulturna škoda. V inten-cijah plemenitega ustanovitelja Nobelove nagrade je bilo, s podelitvijo nagrade širiti prosveto. Z njo naj se nagradujejo in podpirajo ideje, ki so v korist vsemu človeštvu. Če bode podeljena nagrada Roseggerju, ne bo s tem samo sankcijonirano njegovo delovanje kot svežega romanopisca iz štajerskih gor, marveč bo nagrajeno tudi njegovo protikulturno agita-torično delovanje, ki je vede v škodo ostalih narodov in tudi takih, ki nimajo dovolj sredstev za Širjenje prosvete. Gospod Rosegger bi najbrže vporabil denar Nobelove nagrade za nadaljno raznarodovanje slovanskih otrok in to gotovo ni želja onih korporacij, ki podeljujeo nagrado. Smatramo za svojo dolžnost opozoriti slavno akademijo na to okolšči-no. S podelitvijo Nobelove nagrade gospodu Roseggerju bili bi češki in jugoslovanski narodi razžaljeni in prizadeti v svojih prosvetnih stremljenjih.«
+ Da zatro škodljivi vpliv na mladino, so ravnatelji srednjih šol v Dalmaciji na ukaz dunajske vlade sklenili, da se vsi rednješolci v Dalmaciji uniformirajo, da se osnuje poseben list za mladino, pisan v avstrijsko - patrijotskem duhu, in da se mora z vsemi sredstvi delovati na to. da se odstranijo vsi škodljivi vplivi na šolsko mladino. A zakaj vse to, vprašuje splitska »Sloboda« in odgovarja na to vprašanje t?»ko - le: Zato, ker mladina neče kreniti na pota, kamor bi jo radi spraviii gotovi ljudje, zato, ker ne razume, da so ji Arnavti bližji kakor Srbi, zato, ker nikakor ne veruje v božje poslanstvo dr. Šu-steršiča in dobro srce Dunaja, z eno besedo zato, ker je poštena. Morda pretirana, morda tudi lahkomiselna, toda poštena! Drugega greha nima na sebi razen patrijotizma in značaja. Nihče ni proti redu v šoli in če dijak prisostvuje kaki demonstraciji, naj se ga očetovsko kaznuje, a naj se ga ne rani v njegovo srce, zakaj to je barbarsko in nečloveško. Vsako upropaščeno srce, vsako izgubljeno dušo naj imajo na duši upropastite-lji! ... V Dalmaciji je toliko poštenih očetov in mater, da bodo lahko s svojim delom utopili, otrovne strele te c. kr. vzgoje in da bodo lahko dali svojim sinovom takšno vzgojo, kakršno morajo imeti kot Hrvati in Srbf, kot pošteni ljudje in bodoča inteligenca !«
-f- Iz vojaške službe. Poročnik pri pehotnem polku št. 79 Stanislav Si r ca je bil imenovan za nadporoč-nika pri žel. in brzojavnem polku.
-f- Inženirski izpit je napravil na dunajski zemljedelski visoki šoli j?, tehnik Ivan G o s a r.
— Zadnji sledovi burne potresne noči leta 1895. se bližajo svojemu koncu. Kakor znano, je Čevljarska ulica zaprta vsled demoliranja sedanje Lillekove, ob času potresa Czer-nvjeve hiše v ti ulici št. 3. Moža je katastrofa takrat tako v živo zadela, da je bila vsa podrtija prodana, sedaj oc bilo pa v nji skladišče za silo, po razvalinah pa so gnezdili netopirji in se skrival po razpokah razni mrčes. V Čevljarski ulici so bila vsa okna razbita, zid razpokan in videlo se je takoj, da tu ni mesta za človeško stanovanje, proti Ljubljanici pa je podrtija izgledala, kakor razvaline kakega zakletega gradu. Da ta spomin na grozno noč sedaj v kratkem izgr-ne, je dala povod regulacija Ljubljanice. Ko bo izginila še podrtija starega lontovža in ko bodo nekoliko renovirali nič kaj simpatični hrbet Frohlichove hiše v Gajevi ulici, pa izginejo zadnji sledovi usodne noči 15. aprila 1895.
— Maline. Iz Planine, Štajersko, nam je poslala Amca Niefergall, tamošnja poštarica krasen šopek popolnoma dozorelih, malin.
Na Prežganju pri Litiji se je vročinska bolezen tako razhudila, da se je vpeljalo epidemično postopanje. — Fant, ki je to bolezen zanesel, je umrl.
»In hoc signo vinces«, velikanski zgodovinski film se predvaja samo še danes pri vseh predstavah v kino »Idealu«. — Jutri specialni večer z dramo »V oblasti strasti« s Psvlan-drom v glavni vlogi. — V soboto drama »Zlati križec« in pa veseloigra »Gorje, če se izpuste!« — Za prihodnji torek je pripravljen kriminalni roman »Živ in mrtev.«
Našel je dijak Karel Bitenc denarnico z manjšo vsoto denarja.
Dotični gospod, ki je na vseh svetnikov dan zamenjal ali pomotoma vzel palico v gostilni pri Kanker-tu v Spodnji Šiški, se vljudno prosi, da jo prinese nazaj, za kar dobi svojo.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je blagajničarka podružnice za Litijo in okolico gospa Josipa Steiner iz nabiralnika gostilne gospe Alojzije Haslinger v Litiji zopet poslala lep dohodek 53 K 20 v. To je delo nje stalnih gostov, vrlih slovenskih mož, ki znajo ceniti uspešno delo Ciril-Metodove družbe.
Prosveta.
Iz pisarne slov. gledališča. Na
Uprizoritev poslal je vodstvu slov. gledališča gosp. E. Gangel svoja dva najnovejša dramska umotvora: Trilogijo »Dolina solz«. (I. Dva svetova. II. Dedščina. III. Trpini) in dramo »Katka Poljakova«. Ker igralno osobje slov. gledališča do sedaj še ni kompletirano, drami pa stavljati na interprete velike tehniške in duševne zahteve, vprizore se ta dela takoj, ko bode razpolagalo vodstvo s potrebnimi umetniškimi silami.
Književnost.
— Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1914. Naša prekoristna družba sv. Cirila in Metoda je izdala-tudi za letošnje leto koledar oziroma vestnik. Razen vestnika prinaša koledar še naslednje spise: Ivan Fab-jančič. — Za rodno grudo 1 — Dr. Fran Košmelj (s podobo). — O važnosti narodnoobrambnega slovstva. — Sredi izgubljenih. Dolžnost vsakega Slovenca, vsake Slovenke je, da kupi ta koledar. Cena samo 1 K 20 v.
Bazne stvari.
* Kolera. Iz Zagreba poročajo: Deželnemu sanitetnemu uradu so predvčerajšnjim naznanili tri nove slučaje kolere.
* Samomor duhovnika. Iz Mona-kovega poročajo: V Vierkirchnu se je ustrelil katoliški župnik Z\viesels-berger, ki je bil v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva proti nravnosti.
* Potres. »Newyork Times« poroča iz Lime, da je pretekli petek potres popolnoma razrušil mesto Aban-cay ob Apurimacu. Dvesto oseb je mrtvih, več tisoč ljudi brez strehe.
* Tovarna zgorela. Iz Nyiregy-haze poročajo: Predvčerajšnjim ponoči je zgorela velika tovarna za peči tvrdke Lorenz. Škoda znaša več sto tisoč kron. Več nego sto delavcev je vsled tega brez kruha.
* Ker niso hoteli biti vojaki. Iz Petrograda poročajo: V okolici Lod-za so zasledili organizacijo, ki je po-habljala mlade fante, podvržene vojaški dolžnosti. Več nego sto takih slučajev so dobili. Več pohabljencev so aretirali.
* Roparski napadi na ruskem Poljskem. Iz Petrograda poročajo: Pri Kieicih so roparji napadli poštni
voz, ustrej !i enega potnika ter tri težko rani! . Oropali so potnike ter pobegnili, t aki napadi se v tem kraju pogosto la vrže. Meseca oktobra je bilo ena >t potnikov umorjenih.
* Tri ilijone poneveril. Iz Pariza poročaj/1: Agenta Giriniona iz Lvona so na Malti prijeli. Dobil je tri milijone fq i kov od lvonske zavarovalnice Mu ruelle de France et des colonies, č i nakupi državno rento. Gorinion p i je poneveril denar ter pobegnil.
* GrO;i?n umor. Iz Berolina poročajo: V I redkraju Neu - K61n je predvčeraj' njim 371etni kočijaž Bag-gon zadavil 40Ietno Ivano Prusseil, ki je pri njem stanovala, in njeno triletno hčer. Na to je pobil na tla desetletno hčerPrusseilove ter jo težko ranil. Morilca še niso dobili.
Teiefonskn in brzojavna
Požar na Dolenjskem. Novo mesto, 13. novembra. Vas Brod gori. Do sedaj so pogorela poslopja sedmim gospodarjem.
Državni zbor. — Pranje Hochenbur-gerja. — Notranji minister. — Ho-chenburgerjevo opravičenje.
Dunaj, 13. novembra. Začetkom današnje seje se je dvignil notranji minister Heinold ter v ostrih besedah nastopil proti včerajšnjim očitanjem na naslov avstrijskemu pravosodju. Zlasti poslanec Lodgman je bil izrekel obžalovanje, da postaja avstrijsko pravosodje vedno bolj politična vlačuga. Minister Heinold je izjavil, da so avstrijska najvišja sodišča vzvišena nad takimi napadi.
Kot prvi govornik se je oglasil nato socijalnodemokratični poslanec S e 1 i g e r, ki je ostro protestiral proti ministrovi izjavi in obžaloval, da se je notranji minister
ponižal
k vlogi, ki pristoja edino le justične-mu ministru Hochenburgerju. Ho-chenburger je svoj urad diskreditira! na najnižjo stopnjo. Avstrijski narodi bi slišali z ministrske klopi rajši obžalovanje, da je naše pravosodje že tako silno korumpirano. (Predsednik ga pokliče zaradi teh besed k redu.)
Seliger nadaljuje: Žalostno je, da je notranji minister prevzel vlogo zagovarjati tako justico, kakršna je nastala pod Hochenburgerjem. Karakteristično je, da se justični minister že ne upa več v zbornici vstati in sam braniti svoje zadeve.
Nadalje je naglašal principijalen pomen ustavolomstva, ki se je izvršilo z uvedbo upravne komisije na Češkem. Za vlado ne obstojajo sedaj nobene meje več. Jutri lahko uvede komisarijat v Galiciji in pojutrišnjem v vseh ostalih kronovinah.
Ostro je napadal tudi politiko nemških meščanskih strank. Pri tem predmetu je prišlo do spopadov med socijalnimi demokrati in Nemci in le s težavo je napravil podpredsednik Pogačnik zopet mir.
Dunaj, 13. novembra. Justični odsek se je bavil danes s Hochen-burgerjevo afero. Hochenburger je branil svoje postopanje povodom sodbe nekega- dunajskega okrajnega sodnika v sporu med nekim natakarjem in nekim častnikom. Hochenburger je bil silno gostobeseden. Rekel je, da ni imel nobenega namena posegati v neodvisnost pravosodja in da se je posluževal samo v zakonitih mejah pripadajoče mu pravice. Že kazenski proces predpisuje sodnikom, da se morajo gibati v mejah dostojnosti. Utemeljitev razsodbe dotičnega okrajnega sodnika pa je bila taka, da bi se lahko čutila razžaljena cela armada. Hochenburger zanika, da bi bili vojaški krogi povzročili njegov nastop.
Odsek je sprejel Hochenburger-jevo pranje s hladnim preziranjem.
Govoril je nato poljski socijalni demokrat Liebermann ter konstati-ral, da nobeden izmed Hochenbur-gerjevih argumentov ne drži in da se Hochenburger ni opravičil. Če je sodnik krivo postopal, bi ga morali izročiti disciplinarnemu senatu ne pa roki justičnega ministra. Liebermann stavi predlog:
»Justični odsek obžaluje poseganje justičnega ministra v neodvisnost pravosodja in zahteva, da se ju-stično ministrstvo oprosti nedovoljenih vojaških vplivov.
Silno ostro je napadal Hochen-burgerja tudi Češki soc. demokrat W i 11, ki je vstrajal na tem, da
justični odsek izreče Hochenburgerju nezaupnico in grajo
zaradi njegovega protizakonitega in protiustavnega nastopanja.
Ker se je med tem pričela plenarna seja, se je debata preložila na jutri dopoldne.
Dunaj, 13. novembra. Za poslancem Selingerjem sta govorila še poslanca Zdarski in Rybar.
Delegacije. Dunaj, 13. novembra. Nemški Nationalverband bo imel letos 7 članov v delegaciji in sicer poslance Golla, dr. Langenhana, dr. Lecherja, dr. Miihhvertha, Schiirla in Wolfa. Korošci svojega delegata še niso imenovali. Dobernig odklanja izvolitev.
Dunaj, 13. novembra. Gosposka zbornica i«voli pojutrišnjem svoje delegate.
Poljski klub.
Dunaj, 13. novembra. V Poljskem klubu se je sklepalo o stališču kluba napram odgovoru grofa Sttirgkha glede češke upravne komisije. Storjen je bil sledeči sklep: Poljski klub vidi v odstranjenju deželnega odbora na Češkem in v imenovanja upravne komisije kršenje določb, ki jamčijo deželam avtonomijo. Upravni odbor mora torej resno protestirati proti temu koraku vlade, ki v ustavi ni utemeljen. Izseljeniški škandali.
Dunaj, 13. novembra. V Bilicu so pri tamošnjem izseljeniškem uradu »Olma« našli v nekem kovčegu opširno tajno korespondenco s centralami Hamburg - Amerika in Severo-nemškega Lloyda ter z drugimi ham-buškimi izseljeniškimi družbami. Iz te korespondence je razvidno, da so družbe podpirale in organizirale nezakonito izseljevanje avstrijskih vojaških obvezancev.
Dunaj, 13, novembra. V izseljeniškem odseku je poda! trgovinski minister Schuster poročilo o preiskavi zaradi družbe Canadian - Pacihc. Izjavil je, da je preiskava že danes dognala, da so se vršile velike nepravilnosti in da so izseljeniške družbe sistematično kršile zakon, tako da je sedanja izseljevalna praksa za Avstrijo postala simptomatič. Poročal je tudi o avstrijski trgovini o izvozu v Kanado. Seveda se je trudila vlada, dirigirati izseljevanje čez Trst. V tem je imela uspeh.
Stavka medicincev.
Dunaj, 13. novembra. Medicmci nameravajo pričeti s stavko zaradi raznih krivičnosti, ki jih vsebuje ri-gorozni red. Na živinozdravniški visoki šoli se je danes pričela stavka.
Češko - nemška sprava. Praga, 13. novembra. Češki listi prinašajo vest, da namerava ministrski predsednik grof Sttirgkh poskusiti koncem novembra zopet s češko - nemškimi spravnimi pogajanji.
Finance mesta Prage. Praga, 13. novembra. Zatrjuje se, da je pred enim letom zaprosil župan dr. Groš finančno ministrstvo za podporo Pragi. Pozneje so se pogajanja zaradi slabega stanja državnih financ prekinila. Sedaj pripovedujejo v krogi opozicije, da je bila dr. Groševa prošnja odklonjena in da je vlada celo zagrozila, da bo postavila mestu finančno komisijo.
Gališke zadeve. -? Dunaj, 13. novembra. Včeraj so se pričela od vlade napovedana spravna pogajanja med Poljaki in Rusini. Trajala bodo baje tri dni, ker je zaradi dela v zbornici potrebno, da se hitro doseže sporazum. V rusinskih krogih presojajo položaj zelo skeptično ter pravijo, da Rusini sploh nimajo več povoda, da bi se pogajali. Poljske stranke naj sprejmejo junijski kompromis, ali pa so pogajanja razbita. Tudi poljska ljudska stranka misli že delj časa na to, da bi izstopila iz Poljskega kluba, če se pogajanja zopet razbijejo. Tudi frakcija Stapinskega hoče baje Rusinom v tem slučaju pomagati pri obstruk-ciji.
Dunaj, 13. novembra. Razne konference so se že pričete. Včeraj so se pričela tudi že pogajanja.
Lvov, 13. novembra. V Krako-vu kroži vest, da je določen, če odstopi namestnik Korytowski, za njegovega naslednika admiral Ripper. Vest ni zelo verjetna.
Dunaj, 13. novembra. Včeraj ob 5. popoldne so prišli na poziv ministrskega predsednika grofa Stiirgkha \ ministrsko predsedstvo vodje treh deželnozborskih klubov, ki so proti volilni reformi, in sicer avtonomisti, nacijonalni demokrati in centruma. Posvetovanje je trajalo do 10. zvečer in se nadaljuje danes dopoldne. Nacijonalni demokrati poljskega kluba so izjavili, da so odločno za kompromis glede vprašanja volilne reforme. Vsled tega sklepa nacijonal-nih demokratov nastane lahko razkol v antibloku, kar bi imelo za posledico, da sprejme gališki deželni zbor kljub abstinenci avtonomistov in centruma volilno reformo.
Dunaj, 13. novembra. Načelniki poljskih strank, nasprotnih volilne reforme, so imeli danes konferenco z gališkim namestnikom, popoldne bodo konferirali z ministrskim predsed-
nikom. Dosedanja pogajanja niso imela še nobenega uspeha.
Dvojni samomor. Dunaj, 13. novembra. Na Seme-ringu, na takozvani Weinzettelwand sta skočila včeraj dva mlada zaljubljenca v prepad. Bil je to 191etni sin vlad. svetnika Fleischterja in 16-letna hčerka trgovca Reichmanna, Oba sta bila strašno razmesarjena.
Igralnica v Opatiji. Opatija, 13. novembra. Igralnico, ki jo je dala pred tedni oblast zapreti, so zoper otvorili. Največjo zaslugo za to ima »velik hrvaški rodoljub« dr. Džuro Č e r v a r, klerikalec najčistejšega kova. V javnosti se začudeno vprašujejo, kako je mogla oblast dati zopet dovoljenje, da se je v Opatiji zopet smela otvoriti ta roparska jama! Ali so tudi tu kakor v Pešti igrale veliko vlogo — provizije?
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 13. novembra. Danes so razširjene tu vesti, da namerava vlada razpustiti ogrsko poslansko zbornico in razpisati nove volitve.
Ogrski škandal. Budimpešta, 13. novembra. Prometna delniška družba je včeraj vnovič pozvala vlado, da naj do 17. t m. vrne 1,400.000 K, ki iih je vplačala v dispozicijski fond. Če se to ne zgodi, vloži družba civilno tožbo proti erarju. Razen tega bi v tem slučaju tožila tudi Lukacsa in Jeszen-szkega zaradi goljufije.
Kossuth. Budimpešta,   13. novembra. Zdravstveno stanje Kossutha   se je zopet močno poslabšalo. Vsako uro pričakujejo zdravniki njegovo smrt.
Hrvaška.
Budimešta, 13. novembra. Kraljevski komisar baron Skerlecz je izjavil v nekem intervivu, da je mnogo upanja, da se reši nagodba med Ogrsko in Hrvaško. Sedaj se vrše še pogajanja, vsled Česar še ne more govoriti o detajlih.
Bosanska vprašanja.
Dunaj, 13. novembra. »Reichs-post« izve, da se vrne bosanski deželni šef flzm. Potiorek danes v Sarajevo. Tekom tega meseca se bodo vršila tam pogajanja zaradi sklicanja sabora, ki naj se sestane sredi decembra. Hrvaško - srbski jezik naj se določi kot poslovni in uradni jezik.
Bosna.
Sarajevo, 13. novembra. Deželni šef Potiorek razglaša cesarjevo naznanilo, v katerem cesar z zado-voljnostjo konstatira, da je nastopalo prebivalstvo v Bosni in Hercegovini za časa vpoklicanja rezervistov in drugih o izjemnih naredbah potrebnih odredbah, vzorno in požrtvovalno.
Ruska duma.
Petrograd, 13. novembra. V ruski dumi je prišlo danes do velikih nemirov. Socijalni demokrati so vložili interpelacijo glede delovanja pe-trogradske politične policije ob priliki obtožbe proti socijalno - demokratičnim poslancem druge dume. — Predsednik ni dovolil prečitanja interpelacije. Ko je nato napadel poslanec Puriškijević socijalne demokrate in jih imenoval tatove, je prišlo do hudih nemirov. Predsednik je vzel Puriškijeviču besedo.
Zedinjene države in Mehika.
London, 13. novembra. Predsednik Zedinjenih držav \Vilson se je odločil k ostremu nastopu proti Mehiki. Kot prvo sredstvo bodo Zedinjene države blokirale celo mehi-kansko obal.
* *
9
Dogodki na Balkanu.
Nov albanski vpad.
Belgrad, 13. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urw-da »Slovenskemu Narodu».) »Tribuna« poroča iz Ohride, da se zbirajo privrženci Esad paše okrog Tirane, ter se dogovarjajo zaradi novega vpada na srbsko ozemlje. Poglavai-jem v Ljumi je naročeno, da se pripravijo za sprejem čet, ki so že oborožene s puškami. Tja so dospeli tudi že bolgarski častniki.
Belgrad, 13. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Včeraj je prijela belgradska policija 90 Bolgarov, ki so hoteli potovati na Reko ter so pravili, da potujejo v Ameriko. Sumi se, da so hoteli potovati v Albanijo, da bi pripravili arnavtsko vstajo proti Srbom. Bolgare so poslali preko Pirota nazaj na Bolgarsko.
Mir na Balkanu. Dunaj, 13. novembra. Tukajšnji krogi smatrajo grško - turški sporazum za definitiven. Zasluga gre tudi pri tem sporazumu Romunski. Romunska je izjavila tudi napram Bolgarski, da bi smatrala  kot kršenje
nevtralitete, Če bi dovolila Bolgarska turškim četam prehod skozi zahodno Trakijo. V tem slučaju bi morala Romunska nastopiti proti Bolgarski. Tudi Nemčija je v Carigradu energično svetovala, da naj turška vlada ne tira zadeve do skrajnosti.
Carigrad, 13. novembra. Včerajšnji ministrski svet je odobril sporazum med grškimi in turškimi delegati. Kakor se zatrjuje, bo mir še danes podpisan.
Carigrad, 13. novembra. Ministrski svet se je sestal včeraj popoldne pri velikem vezirju, da pregleda tekst grško - turške mirovne pogodbe. Skoro gotovo je, da bodo dobili turški delegati pooblastila za podpis pogodbe in da bo pogodba še danes podpisana.
Albanija.
Rim, 13. novembra. Grški poslanik je imel te dni večkrat razgovore s San Giulianom. Pri zadnjem razgovoru je bil navzoč tudi angleški veleposlanik. Zatrjuje se, da je šlo za južnoalbansko mejo.
Dunaj, 13. novembra. Zene iz Argvrokastra so poslale angleški kraljici brzojavko, v kateri jo prosijo, da naj posreduje, da izpuste Grki ujete moške, ki niso ničesar zakrivili.
London, 13. novembra. Avstro-ogrski član mejne komisije je težko zbolel na ledicah. Najbrže se ne bo mogel več udeležiti del komisije.
London, 13. novembra. Reuter-jev urad potrjuje, da je angleški član albanske mejne komisije predlagal, da naj se pač vzdrži mejna črta Sty-los - Korica, v pokrajinah pa, ki leže vmes, naj dobi Grška kolikor mogoče koncesij.
London, 13. novembra. Reuter-jev urad izve, tvori diference med velesilami glede grško - albanske meje kompromisni predlog angleškega člana obmejne komisije. Ta predlog bo tvoril tudi bržkone podlago končni rešitvi te zadeve.
Frankobrod, 13. novembra. Iz Aten so prišla poročila, da je Grška pripravljena podvreči se londonskim sklepom velesil.
Rim, 13. novembra. Vest, da je Angleška posredovala pri Italiji zaradi albanskega vprašanja v obliki, kakor jo prinašajo listi, ne odgovarja resnici. Res pa je, da se Avstrija in Italija dogovarjata glede sporazuma v stališču napram angleškemu predlogu.
Srbija in Črna gora.
Belgrad, 13. novembra. Pogodba glede razdelitve zavzetega ozemlja med Srbijo in Črno goro je bila predložena že v podpis. V zadnjem trenutku je ni hotel podpisati črnogorski delegat Miuškovič. Vsled tega je stavila Srbija druge pogoje. Srbija zahteva, da jo podpira Črna gora v slučaju konflikta s kako silo tudi z vojaštvom. Ker črnogorski delegat ni bil pooblaščen, da bi podpisal tak pogoj, se je sklep pogodbe za negotov čas zavlekel.
Belgrad, 13. novembra. Včeraj je bila podpisana srbsko - črnogoi-ska razdelilna pogodba.
Železnica Skoplje - Bitolj.
Dunaj, 13. novembra. Srbska vlada se pogaja z neko nemško firmo zaradi gradbe železnice Skoplje - Bitolj.
Karagjorgev zvon. Belgrad, 13. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) V soboto pride sem romunski profesor akademije Nikola Jorga s historičnim Karagjorgjevim zvonom. V nedeljo izroči zvon kralju.
Volitve na Bolgarskem.
Sofija, 13. novembra. Občinske volitve, ki so merodajne za volitve v sobranje, ki se vrše 24. t. m. potekajo na celem Bolgarskem popolnoma mirno. Vlada je s potekom volitev zadovoljna. Izvoljenih je 75' liberalcev.
Bolgarske finance.
Dunaj, 13. novembra. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Sofije, da sta se ravnatelj bolgarske uprave državnega dolga dr. Stoja-nov in finančni minister Tončev po desetdnevni odsotnosti na Dunaju in Parizu vrnila v Sofijo. Stojanov izjavlja, da sta popolnoma zadovoljna z izidom svojega potovanja.
Bolgarski vojaki in Grki. Sofija, 13. novembra. Dognalo se je, da so Grki 80 bolgarskih vojakov, ki so jih ujeli, vklenjene pripeljali v Solun na grško ladjo »Pelops« in jih pometali v morje. Dvanajst drugih bolgarskih vojakov so mučili na smrt. Vse to se je zgodilo v prisotnosti nekaterih potnikov, med njimi tudi ravnatelja družbe »Sin-ger«.
Bolgarska in Turčija. Sofija, 13. novembra. General Savov dementira, da bi se bila sklenila med Turčijo in Bolgarsko kaka zveza, priznava pa, da obstopajo na obeh straneh ugodne dispozicije. Savov hvali turško vojsko.
Društvena naznanila.
Zabavni večer društva slov. trg. i otrudnikov v Ljubljani, ki naj bi se
vršil 15. t. m. v mali dvorani Narodnega doma se vsled nastalih težkoč radi prostorov preloži na soboto, dne 22. t. m. v isti, t. j. mali dvorani ter stranskih prostorih. Na sporedu je poleg godbe, šaljivih predmetov ter glasbenokomičnih nastopov g. pl. Sladoviča tudi »Johanca iz Vodic« v vsej svoji svetosti. Po sporedu ples. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina SO v za osebo. Ker je vsako leto priredba tega društva nudila toliko vžitka in zabave, naj nihče ne izpusti tudi letošnje priredbe, ki bo v zabavnem oziru nadkriljevala vse dosedanje. Vabimo gg. kolege, njih rodbine in znance na mnogobrojni poset! Odbor.
»Gledališko društvo« na Jesenicah ponovi v nedeljo, 16. t. m. popoldne dramo v treh dejanjih »Golgota«, ki je pri prvi predstavi tako ugajala. >Golgota« je delo talentiranega hr-vatkega pisatelja Sergjana pl. Tuči-ča. Igra se je vprizorila z velikim uspehom tudi v slovenskem gledališču v Trstu. Boljšega dela si nismo mogli izbrati za 50 predstavo društvenega obstanka. Ker se s to predstavo obhaja nekako tiho slavje 50. predstave v kratkem društvenem postanku — sedaj je začetek četrte društvene sezije — se upa, da bodo i domačini i okoličani vedeli upoštevati delovanje »Gledališkega društva« in se zavedali svoje narodne dolžnosti ter to v obilnem številu pokazali s svojim posetom. Začetek točno ob 3. popoldne.
Izpred sodišča.
Obravnava proti zavarovalni zadrugi »Balkan«. — Aretacija v sodni dvorani. Obravnava postaja vedno bolj zanimiva. Ko je bil zaslišan priča Feller, mu je državni pravdnik ugovarjal, češ da stoje njegove izpovedi v nasprotju z izpo-vedbami povodom predpreiskave. Ker je Feller vstrajal pri svoji izpovedi, je bil v sodni dvorani aretiran in odvedli so ga v preiskovalni Zapor zaradi krivega pričevanja. Nato je bilo zaslišanih več prič, ki niso vedele nič bistvenega. Izpraševanje je napravilo po dvorani zelo mučen vtisk. Obtežilno za dr. Horvata je izpovedal bivši uradnik »Balkana« Zabukovšek. On je vodil manipulacijo z deponiranimi menicami. Nekega dne je dobil nalog, da naj izroči te menice dr. Horvatu. On je dal te menice dr. Horvatu v zaprti torbici, ključ od torbice pa mu je izročil še le ko je bil napovedan konkurz. Menice v torbici takrat niso bile izpolnjene. Kdo je menice izpolnil in kdo jih je eskomptiral, njemu ni znano. To zadevo bo pojasnil dr. Horvat. Jako živahno je postalo v dvorani, ko je povedal priča Gasparides, da je bil 1. 1894. s kronsko pričo Rakičem skupaj v zaporu v Mitrovici. Rakič je skočil po konci in odločno zatrdil, da to ni res in da ni bil še nikdar kaznovan. Zastopniki so zahtevali, da naj nastopi proti Rakiču državni pravdnik ali predsednik senata zaradi krivega pričevanja, ker je trdil v preiskavi, da ni bil še nikdar kaznovan. Državni pravdnik in predsednik sta odgovorila, da se bodeta o tej zadevi natančno informirala. Popoldne je izjavil državni pravdnik, da je Rakič res identičen z nekim ka-znencem, ki je bil 1894. v zaporu v Mitrovici. Rakiča popoldne ni bilo k obravnavi. — Dr. Budisavljevič, ki je bil tri mesece član ravnateljstva »Balkana« ne ve nič posebnega. Kolikor se je on brigal za delo »Balkana«, da se vrši vse v najlepšem redu. L. 1911. je prišel k njemu Albini in mu je rekel, da je govoril z neko zelo vplivno osebo, ki mu je povedala, da je »Balkan« razpuščen, če ne plača 25.000 kron. Zadeva se je zdela dr. Budisavljeviču sumljiva in odstopil je od zadruge. Albini je to potrdil z dostavkom, da se ne spominja več, kdo je bil oni gospod, pač pa ve, da je šlo takrat za visok honorar. Nadaljne priče zopet niso izpovedale nič bistvenega in tudi nič obtežilnega. Danes bo zaslišan kot priča dr. Horvat. Njegovo pričevanje bo zelo važno.
Pazite na gostilniške pogovore!
V Triebenu je govoril v tamošnji rudarski kantini 29Ietni delavec Kari G o s t i š a, doma na Kranjskem o balkanskih zapletljajih. Bil je nepreviden in se je baje izrazil tako, da je zakrivil pregrešek zoper javni red in mir. Tovariši so ga ovadili in Go-stiŠa je bil obsojen minoli petek v Ljubnem na štiri mesece težke ječe.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. novembra: Ciril Zupan, sin trg. sluge, 3 mesece, Streliška ulica 15. — Angela Kolar, delavka tobačne tovarne, 28 let, Rimska cesta 5. — Helena Frelih, kramarica, 63 let, Poljanska cesta 5.
/5
Redilnost in zdravilnost
ribjega olja je splošno znana, prav kakor dejstvo, da se malokateri človek premaga, uživati to težko prebavno olje neprijetne slati. Kdor torej poseže po Sco-ttovi emulziji za ribje olje, ne pride nikdar več nazaj na navadno ribje olje, saj je ta izdelek tako blagoslasten in lahko prebaven, da dela njega uživanje veselje starim in mladim. Zraven pa je še omeniti, da Scottova emulzija iz ribjega olja s sestavinami prekaša navadno ribje olje na redilnosti in izrabnosti in je torej pri odraslih in otrokih povsod na mestu, kjer je treba čvrsto okrepiti: po preblajenja, oslabelostih, otežkočenem dobivanju zob,__pri prenežni rasti kosti pri otrokih, po bolezni, shnjšanju itd.
Toda samo
Mina
in nobena druga!
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Doniva sepo vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah dobite od tvrcke SC0TT & BOWNE d. z o. z. na Dunaju VII. sklicevaje se na naš list enkratno Tpošfljate? poiz-knšnje od kake lekarne.
Nihče ne misli, dokler je zdrav, na to, da pride kdaj lahko v prepih, ki mu lahko povzroči bolestno skrni-no na rokah, nogah in trd vrat. Misliti pa bi morali na to od časa do časa in za take slučaje imeti doma, kakor tudi za opekline, obtiske, otekline itd. Fellerjev bolečine lajšajoči zeliščni esenc-fluid z znamko »Elza-fluid«. Iz lastne izkušnje to čitateljem najtopleje priporočamo. Naročiti je od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica, Elza trg št. 238, Hrvatsko. 12 steklenic za poizkušnjo za 5 kron franko. Ravnotako naj bi imeli Felerjeve od- j vajalne »Elza-krogljice« 6 škatljic za 4 krone franko vedno doma.
P se kot na-
namizna voda prve vrsie in kot zdravilna voda
zoper težRoče organskega dihanja in r. zoper bolesti želodca in mehurja najtopleje priaorora. z
Glavna zaloga uljfliani: WM iiasteer.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
jf Izdeluje S Stritarjeva ulica 7.
.■S
L*
Kemik dr. ing. Hirsck, Glomuc. Ke-
mično-tehnična preiskava ie izpričala, da je „Sevdlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Nuisol"
od
Bergraanna & Co. Dečin o/L.
697
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2*50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
■OH
1
Mnenje gosp. prof. dr. E. de Hibler,
Inomost. Gosp. J. Serravallo
Trst.
V odgovor vašemu pismu, vam javljam, da sem vaše železnato vino Serravallo pri samem sebi poskusil, in konstatira! sem po 14 dnevih porabe veliko zboljšanje splošnega zdravja in posebno pa prebavljenja.
Inomost, 16. junija 1911.
Prof. E. de Hibler.
Vse ženstvo naših dežela ima od narave lepo polt, ki je pa zelo občutna za upliv hudega mraza in vročega solnca. Da se preprečijo sa-gorelost, razpoke, rdečine ali celo solnčne pege, je rabiti za vsakodnevno toaleto Creme Simon, rižev puder in milo Simon; ne zamenjati z drugimi mazili. T. SIMON, Pariz in v vseh lekarnah, parfumerijah in mirodilnicah. 1
Meieorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 730 mm
nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera- j tura v C° 1	Vetrovi	Nebo
12. ,*	2. pop. 9. zv.	7353 7336	15'0 14*1	si. jzah. si. svzh.	oblačno
13.	7. zj.	729-4	15-0	si. jjzah.	oblačno
Sveže prav dobre
4022
letne is ta"
vsak torek in petek«
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča
Jan Shalupaik, prekajaiec, Stari trg štev. 19, LJubljana.
Dobro vpeljana
402
se odda pod ugodnimi pogoji za mesec februar v Šiški. Vprašanja
na upr. »Slov. Naroda«, pod nSiŠka(f.
Iščem službo
4027
iz hrastovega lesa, prav močne,
od 400—700 litrov
pf*©da po siizki ceni. Frass £as©Io, vinslsl trg.
Lingerjeva ulica št. 1. za Škofijo^
zie
Srednja včerajšnja temperatura 13-9", | norm. 4*4°   Padavina v 24 urah mm 0 4. i
Osmrtnica in zahvala.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena hčerka
dne 10. t m. po kratki mučni bolezni umrla ter da je bila danes na pokopališču pri sv. Križu položena k večnemu počitku. 4057 Obenem se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, za darovane vence ter za prijazno spremstvo na njeni zadnji poti.
Priporočamo jo v blag spomin. V Ljubljani, dne 12. nov. 1913.
Rodbina Mihael Srakarjeva.
skrbno zastreljeno in opremljeno z avstr. zastrelnim   pečatom,   najboljše kakovosti, razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most štev. 443 (Češko).
Samokres K 6'80, Flobert žepna pištola K 3-£0, Tercerola K 3-20, Flobert Teschingov K 11 20, lovske puške K 48'— in več v bogati izbiri.
Glavni katalog na zahtevo vsakomur gratis in franko,
ali ka] temu primernega
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
jiostilna
se išče za v najin ali na ročoo
v prometnem kraju na deželi, pripravnem za kotarsko obrt. Prednost imajo kraji na S p. Štajerskem. 4009 Ponudbe s pogoji je poslati na upravništvo »Si. Naroda« pod ,Gostilničar',
V delo   sprejme   takoj več izurjenih, mladih in krepkih
tesarjev
Ivan Zakofnik, tesarski mojster, Dunajska cesta v Ljubi] ani.
Prostovoljno se proda
na Turjaškem trgu št. 8
se ofertnim potom odda.
Pismene ponudbe naj se dopošljejo do 16. t. m. na naslov : 4020
Ffaac Jsmke, Gradišče štev. 3.
vina
NA IZBIRO
Krasne
pošilja tudi na deželo:
krila, kostume) nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstna opravi, ss
in rezine drugo oprava
se prav ugodno proda.
Več se poizve v trgovini A. Šinkovic masi. Soss & Ho na glavnem trgu.
Sprejmem takoj v nct. zadevah (izroči-ziih pogodbah) izurjenega
40 m dobrih ostankov za obleke K 18*—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18-—
6 parov velikih rjuh ...» 10-—
100 kora. prima žepnih robcev „ 13*—
tucat dobrih brisač.....„ 2*90
tucat prav težkih brisač .  .  . „ 480
10 toplih zimskih rut .  .  .  . „ 5*—
AdGlf Zncbsr. M it. 1 (Češko).
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoČe vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
Plača po dgovoru.
azlmSr Bratkovič,
c. kr. eotar v Ptuju. 4014
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
HI-
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboratoire de Prodnih Chimlques a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
EmoLeta, \ii Budapesta 1». Muzeum-kosut 21.
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Dobra prilika se nudi vsakemu, kdor si želi kupiti za majhen denar trgovino, ki leži na dobrem prometnem prostoru v sredini mesta Zagreba pod ugodnimi pogoji in pismeno pogodbo za stanarino. Resni kupci naj se obrnejo pismeno ali osebno na naslov: A. S. pri Knnovlću, Medulićeva ulica štev. 14, Zagreb. 4055
V najem se odda za več let nova hiša z dvoje stanovanji, vrtom in
gostilno
z vsemi gostilniškimi prostori, vse za letno najemnino 500 K. 4054
Županstvo Zg. Šiška.
Kemična   tvornica   Traiskirchen pri Đnnaju, Liebleln & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi
neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.) 2291 Najidealncjše sredstvo za  osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Viiic S Comp., Ljubljana
?o celi €vropi % razširjena in priljubljena
Erdal
krema za čevlje.
Samo »a one kadilee, ki » ozirom na svoje zdravje radi izdajo na dan neka) vinarjev vec:
Jdodiano najdražje
pa
najboljše!/
klub
specijalitet
JPo zdravniškem nasvetu niso niti stročnice niti papir potiskani a v obeh je z vodnim tiskom ime tvorničarja
Spiejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačilu
.". - .".   vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.        - ■•■
Rezervni fondi S 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapllalije S 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
——————     Vsa  pojasnila   dajei m~m
Generalno mM v Liafelpi ^C£f^ i Emu' uliti Sel 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
75
I
Telefon štev. 16.
Telefon štev, 16. 982
Leta 1873. ustanovljena delniška družba • 1 IV
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — : Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
M lokal za trgovino
takoj ali za februar 1914.
Najraje v Šelenburgovi ulici. Imeti mora veliko izložbeno okno. — Natančne ponudbe: Poštno ležeče, glavna pošta, „Z 500" Ljubljana. 3991
^ c ^£ 8 HS Sl X X ž ž   ž ^
m Mazilo  za  lase. k
x      Varstvena znamka NETOPIR m
w  napravi g. Ana  Križaj  v Sp. w
2   Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Ko- "
K  lodvorski ul. št 200 ali v trafiki m
w  pri cerkvi. V treh tednih zrastejo naj- w
m   lepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Q
M   Pošilja se tudi po pošti, izborno M
^           sredstvo za rast las. ^
Za gotovost se Jamči.
H        Spričevala na razpolago. ™
^^^^^^^^ ^£ ^£ Ž k—*
ijTnPHlffiii1    " " ' ^ ti;
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
;: v mooZmi in športni trgovini ::
P. MAGD1Ć, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte nasproti glavne pošte
*\ Drogerija
JVtag. pharm. išče družabnika
3 kapitalom za prevzetje drogerije v Srbiji. Drogerija je urejena in dobiČka-nosna. Dopisi ca upravništvo »Slov. Naroda«   pod  „Drogerija 4003".
r
co
7" "v^"i,."TE*'v
-----—
J
priporoča vsem Ijubljar^iiin In gostom z dežele
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo.
hI
S;
Zupanec
c. kr> poštni asistent
žranefa j}edenfova
Zaročena. V }{ranju, dne 9. listop. t9t3.
Jabolčnik
iz najboljših leg Štajerske, čist, prirod-nodnopristen, od 10 litrov naprej, razpošilja po povzetju liter za 20 vin.
Jurij Jožef Stelzer, Wetzelsdorf pri Gradcu.
'roda
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Oblastveno koocesilonirana urodaja strunov.
Ustanovljena leta 1897.
eme
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg- 3.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
Modni salon Alojzija Učak
Podpisana si usojam cenj. damam naznaniti, da sem Otvorila
h h
* Ljubljana    Stritarjeva ulica št. 7 Ljubljana
n h
*
*
n b
amski salo
za napravo vsakovrstnih najmodernejših oblačil za dame in deklice. Cene zmerne.      4056   Delo solidno. Cene zmerne.
Obenem se sprejmejo učenke iz boljše hiše.
lepo izdelano: 4 sobe, kuhinja in shramba za 13000 K. Pod Rožnikom 277, T. Ceh. 4035 i
liMiii'iiNiiiiiiiii.mmiiiiiiiiiiiuimiiiiiuiimmiiiiim
Advokat 9r. 3os. fmm
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0*
0
0
0"
0
0
0
0
0
0
0
0
0"
4JR
0
S*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
fjubljana Dunajska cesta 6/1. |
=jm iini)iin m i iiriiriJiu i iitiJin Miti i ii ti if 11 iijiiiiiiiiiiMiiiii ri i r 11 l n 1111 ir jir 111 j m u i ji ; j i im i n i ui r ii t.....111 j t m 111 u i f i j 1111 j 1111 :i i j 11 r j 1111 s 11 u i m 11111
kitajte v Vašo lastno koristi
zdravniško priporočeno kri Svareče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. — Edina zaloga:
Bfi*. Novrakowić,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, ---Malage, Konjaka, žganja itd. =
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateli le S srečko! TURSKA SREĆKA je v to svrho prva in naj priporočljive jša srećka,
1
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000,   400.000, 400.000, 200.000, 200.000 in 200.000
zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov,
ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici.
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K
75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
POZOR I Prihodnje žrebanje se visi 1. dec. 19131
1 turška srečka.....\   z 10 žrebanji vsako leto na me-
1 srečka italij. rdečega križa /   sečne obroke po samo 6 kron. ^
2257 Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v l|ubijani, št. 1
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji
Damski paletoji v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodei^nejših fason od K 14 naprej.
Raglani za gospode, najboljše izdelave od JK 20'— naprej. Paletoji za deklice in dečke, najnovejših vzorcev od K 10'— naprej. Največjo zalogo konfekcije za dame in gospode po primerno nizkih cenah, pripoi*oča
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
35
K7