Leto XXV/ Naročnina za Ljubljansko [»krajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 Ur), za '■> leta 6° lir ia 'n leta 25 Ur, mesečno 8 Ur. Te TRGOVSKI LIST Številka 103. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. industrijo Mun p“,,M,nl niči v Ljubljani št. 11953. vsak torek in petek Ljubljana, petek 24. decembra 1943 Preis - cena L 0*80 Zadovoljne božične praznike želi vsem svojim naročnikom, bralcem in prijateljem »TRGOVSKI LIST« Božična dolžnost Nekdaj smo imeli božično radost, zdaj pa imamo božično dolžnost. Božič, praznik miru in ljubezni, nas je nekdaj navdajal in opajal z občutki veselja v krogu družine in prijateljev, zdaj, ko je naš narod na Golgoti, pa nam resno kaže in veleva dolžnost: žrtvuj ter pomagaj trpečim! Geslo letošnjega božiča je: Bodite usmiljeni in usmiljenje bosle dosegli. Ustanovljena je bila Zimska pomoč, ki ne sine biti za nikogar samo mučna obveznost. Vsak prispevek za naše najbed-nejšo mora biti dan v zavesti, da utegne kruta usoda, ki jih je strla, prej ali slej tudi nas doleteti. K-dor ni sam usmiljen in dober, naj ne pričakuje usmiljenja in dobrote od drugih. Šef pokrajinske uprave divizijski general Rupnik se je pred dnevi obrnil tudi s po-sebnim oklicem na naš narod, zlasti na Ljubljančane, da se v božičnih dneh spomnimo vseh svojih nesrečnih rojakov, ki so se v največji stiski in bedi zatekli v Ljubljano. Podpiranje teh revežev ni samo socialna dolžnost, temveč tudi merilo naše narodne zavednosti in naše vrednosti v narodnem občestvu. Tako imamo poleg Zimske pomoči še eno ustanovo in organizacijo, v kateri se moramo udejstviti po geslu in dolžnosti letošnjega božiča. To je Odbor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih žrtev komunizma, Ljubljana, Šelenbur-gova ul. 6/II. Potem pa je še vse polno razlogov in povodov, da se odpro roke in srca ter da zadostimo dolžnosti, ki nam jo nalaga letošnji božič. Ta dolžnost je vzvišena in za nas več vredna kakor ideali nekdanjih mirnih božičev. Ta dolžnost nas postavlja pred usodno preizkušnjo. Le z žrtvami pri lajšanju gorja in podpiranju svojih bednih rojakov, lahko dokažemo, da smo vredni boljše bodočnosti. S sebičnostjo pa izzivamo usodo ter sami sebe izročamo največje-mu zlu. Na'jvečje zablode in ponižanja Človeštva so označene s starim jzrekom: Človek človeku volk, božič v dobi naše velike preizkušnje Pa nam veleva: Človek človeku brat! Sela izvršnega Zveze delodaialtev V smislu § 2. pravil Pokrajinske /.veze delodajalcev je bila v torek, dne 21. decembra seja njenega Izvršnega odbora. Seje: so se udeležili vsi člani odbora. Dnevni red seje je bil precej obširen ter so se vse točke dnevnega reda rešilo sporazumno in v duhu koristnega sodelovanja vseli članov. Po otvoritvi seje in pozdravu navzočnih članov je podal predsednik Rudarstvo Protektorata Na zborovanju predstavnikov če-škc-moravskega rudarstva, ki je bilo nedavno v Pragi, je bilo v P°roČilih naglašeno, da se proizvodnja v premogovnikih zadovoljivo dviga. Od 1. 1941. do lani se je pri črnem premogu povečalo za 4.5%, pr, rjavem pa za 20%, kar se lahko smatra za rekordno storitev. Proizvodnja črnega premoga je bila lani na isti višini kakor .v nekdanji republiki, čeprav je od njenih ležišč črnega premoga ostala v Protektoratu samo polovica. V primerjavi s povprečjem predvojnih let se je proizvodnja črnega premoga povečala za 119%, rjavega pa za 145%. To se je doseglo predvsem z zboljšanjem tehnične opreme rudnikov ter z večjo obširno poročilo, iz katerega po- j snemamo: Uvodoma je navedel predsednik glavne politične spremembe, ki jih je po 8. septembru doživela Ljubljanska pokrajina, za katero se je začela s tem dnem nova doba ter so nastale za vse gospodarstvo nove razmere. Z izpremenjenimi razmerami je postala funkcija italijanskih ekspertov pri naših strokovnih organizacijah brez pomena in so gospodje eksperti tudi že odšli. Delo v (naših organizacijah pa se nadaljuje naprej v povečanem obsegu. Zaenkrat je v organizacijskem pogledu ostalo vse pri starem in smatramo, da danes ni čas za datekosežn-eorganizacijske spremembe, pripraviti pa moramo za to potrebno gradivo. Kot omenjeno se je delo naših strokovnih organizacij še povečalo. Nastala so številna nova vprašanja, nove razmere so zahtevale na najštevilnejših poljih ponovne intervencije itd. V začetku je bilo najvažnejše odprto vprašanje valutno, če bo lira ostala ali dobimo marko, ker nismo imeli prave slike o državno-pravnem položaju nove tvorbe, katere del tvori ozemlje naše pokrajine. To vprašanje je rešeno tako, da lira ostane, vendar pa se je poslabšal njen obračunski tečaj. V zvezi s tem je omeniti naša prizadevanja za obnovo klirinškega prometa. Glede vprašanja cen je navesti, da je po začasni zapori prve dni oktobra prišla procedura za dovoljevanje višjih cen zopet v tek, vendar je želeti, da se vprašanje cen ne odobrava ločeno od vpra šanja mezd. Vprašanje mezd je še vedno odprto kljub odredbi vrhovnega komisarja za operacijsko območje Jadranskega Primorja z dne 10. decembra 1943 ter smo zato na pristojnih mestih zaprosili za avtentična tolmačenja. Ustno smo ta tolmačenja delno že prejeli. Predvsem je iz naredbe razvidno, da je treba za vsako izpremembo mezd po veljavnih kolektivnih pogodbah in za stroke, kjer ni pogodbeno urejenih mezd, dobiti še posbbej dovoljenje vrhovnega komisarja, potem ko je že opravljena običajna procedura. Vsaka sprememba mezd in plač je odslej vezana na odobritev vrhovnega ko-mirarja. Končno je ugotoviti, da sedaj že znani 30°/oni dodatek ne velja kot občeveljavno pravilo, temveč le kot smernica za morebitno zvišanje. Upamo, da bomo v doglednem času dobili točnejša navodila glede zviševanja mezd. Zaradi preureditve sodstva na ozemlju Jadranskega Primorja je bila vpostavitev upravnega sodišča v naši pokrajini odgodena. Praktična korist naše akcije je, da so sodniki upravnega sodišča strokovno izobrazbo rudarjev. V Protektoratu spada rudarski poklic med tako zvane izučene poklice, ki imajo določeno učno dobo. dobili zaposlitev pri pokrajinski upravi. Pri pokrajinski upravi smo se zavzeli za to, da bi gospodarski sestanki bili izvzeti od splošne prepovedi zborovanj in srno tozadevno dobili pozitiven odgovor. Tudi naša akcija glede odgoditve zamenjave poslovnih knjižic je uspela. Nadalje smo dosegli že meseca septembra 1943 deblokiranje prodaje žepnih baterij v naši pokrajini, naša prizadevanja za deblokiranje žganja so uspela v toliko, da so dobili potrošniki za Božič nekaj količin na razpolago. Oblastvom smo podali večje število strokovnih mnenj, predlagali tudi za Imenovanja v razne odbore in ustanove potrebno število naših zastopnikov. Glede potnih dovoljenj za poslovne svrhe smo pojasnili včlanjenim združenjem, da ni potrebno vlagati tozadevnih prošenj na Pokrajinski gospodarski svet. Udeležili smo se jk> svojih zastopnikih raznih sej, ki so jih sklicala oblastva, med njimi tudi glede družinskih doklad. Glede tega smo se izrazili proti temu, da bi se velik del presežkov blagajne porabil za kritje delicita drugih panog socialnega zavarovanja in da bi se morali presežki porabiti predvsem v svrhe, za katere so bili zbrani. Ponovno smo intervenirali glede ukinitve dodatnega davka po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih, vendar smo dobili negativen odgovor. Zveza namerava začeti tudi akcijo za vnovčcnjei italijanskih državnih bonov, katerih je v naši posesti in posesti naših združenj za imenskih L. 60.000.—. Zaradi dogodkov 8. septembra je tudi kolektivno-pogodbena delavnost za nekaj časa zastala. Kasneje pa je ponovni razvoj delavnosti preprečila odredba generala Raapkeja z dne 26. septembra, ki je blokirala vse mezde in cene po stanju 8. septembra 1943. Kakor hitro pa so pristojna oblastva ponovno začela 'izdajati pooblastila za sklepanje novih kolektivnih pogodb, se je kolektivno-pogodbena delavnost zopet, široko razmahnila. Šef pokrajinske uprave je izdal po tem času tri pooblastila za sklepanje novih kolektivnih pogodb in sicer: 1. za pivovarno »Union«, 2. za nameščence trgovinskih podjetij in 3. za faktorje. Za sklenitev kolektivne pogodbe za rudarje v premogovnikih je bilo že dano pooblastilo, naknadno pa je šef pokrajinske uprave izdal pooblastilo tudi za sklenitev mezdnega ,dela, ki bi v smislu prvotnega pooblastila moral ostati neizpremenjen. Od kolektivnih pogodb so dokončno sklenjene, odobrene od šefa pokrajinske uprave v smislu določb naredbe o zapori plač in tudi že registrirane pri Inšpekciji dela kolektivne pogodbe za Kemično tovarno »Mosie«, prevozna podjetja, industrijo bonbonov, čo- kolade in peciva, industrijo kavi-nih nadomestkov, Mestno hranilnico v Novem mestu, opekarniško stroko, žaga reko industrijo, tekstilno stroko, strežno osebje, mestna podjetja, grafičpo industrijo (mezdni sporazum). Poleg teh kolektivnih pogodb je bil sklenjen in podpisan sindikalni dogovor, s katerim je bil zaključen dolgotrajni spor in s katerim je bi! slovenskim uslužbencem zavarovalnice Istituto Nazionale delle Assicura-zioni priznan 15%»ni povišek mezd. Dokončno je sklenjena kolektivna pogodba za poljedelske delavce. Nadalje je bil že sklenjen sporazum o božičnici nameščencev v i industrijskih in obrtnih podjetjih, V času od zadnje seje izvršilnega odbora se je pojavilo več kolektivnih delovnih sporov. Spor pri »Rižarni« se je zaključil z odločbo razsodniškega odbora, medtem ko spori za sklenitev kolektivnih delovnih pogodb za tramvajske uslužbence, knjigoveze in izdelovalce perila še trajajo. Važno! Obveščamo vse darovalce zn Zimsko pomoč, da se po uredbi št. 22, izdani v Službenem listu št. 15 z dne 20. februarja 1943, odbijajo od davčne osnova dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu [(odpornemu zavodu in vsem morebitnim drugim uradno osnovanim — akcijam — torej tudi Zimski pomoči! — Opozarjamo darovalce, da hranijo dokazila o vplačilih za Zimsko pomoč! Druge točke dnevnega reda Po odobritvi predsednikovega poročila in zapisnika je izvršni odbor razpravljal o ostalih točkah dnevnega reda. Vsako združenje je poročalo o svoji akciji za Zimsko pomoč. Vsa združenja brez razlike so z vsem razumevanjem delala za uspeh te akcijei ter so nekatera združenja svoje akcije tudi že popolnoma zaključila. Iz podanih poročil je razvidno, da so se zbrala zelo velika sredstva in da so vsi delodajalci storili svojo dolžnost do celote. Vsi proračuni združenj za leto 1944. so bili odobreni in tudi bili določeni im deloma zvišani prispevki delodajalcev. Pri sindikatih trgovcev se bodo- prispevki na novo določili po sindikatih. Razprave proti -pritožbam glede predpisanih prispevkov dejansko ni bilo, ker je bila vložena le ena pritožba zaradi prispevka v višini 42 'lir in se je ta pritožba brez debate zavrnila. Izvršni odbor iz tehtnih organizacijskih razlogov ni mogel pristati na zopetno obnovo Društva hišnih posestnikov. Pač pa se bo povečala avtonomija sindikata hišnih posestnikov. Izvršni odbor je po- daljši debali odklonil predlog Pokojninskega zavoda, da se uvedeta dva nova višja razreda, ker bi to pomenilo preveliko obremenitev delodajalcev, a je sedaj za tako spremembo tudi čas neprimeren. V komisijo za revizijo najemnin je imenoval odbor kot zastopnika hišnih posestnikov g. Josipa Tri-buča. Pri slučajnostih je odbor zlasti razpravljal o davčnih zadevah, nakar je predsednik dr. Slokar zaključil sejo. Preskrba Evrope s sladkorjem Mednarodna zveza za sladkorno gospodarstvo in statistiko, v kateri je včlanjena večina evropskih držav, je zbrala pri največjih obratih sladkorne industrije v L v ropi naslednje podatke o pridelovanju in proizvodnji -sladkorja letos in lani. Podatki za lansko leto so v oklepajih. Obseg sladkornih nasadov: Slo vaška 15.500 (16.500), Francija 190.750 (143.000), Belgija 44.265 (50.395), Danska 45.114 (46.431). Švedska 50.329 (53.288), Finska 3.100 (2.535), Srbija 18.050 (13.250), Romunija 79.087 (41.343), Švica 4.167 (3.835), Latiška 20.339 (20 tisoč), Litva 13.253 (12.309), Turčija 45.976 (29.481) hektarjev. Predelana sladkorna pesa: Slovaška 310.000 (364.637), Francija 4.600.000 (4,800.000), Belgija .1 milijon 482.750 (1,470.000), Danska 1.286.000 (1,393.635), Švedska 1 milijon 823.000 (1,707.171), Finska 50.000 (47.491), Srbija 160.000 (87.062), Romunija 1,000.000 (540 tisoč 407), Švica 155.000 (151.084). Latiška 190.000 (180.880), Litva 90.000 (103.347), Turčija 680.000 (376.386) ton. Proizvodnja sladkorja: Slovaška 51.700 (68.603), Francija 550.000 (617.000), Belgija 230.904 (207.356), Danska 194.000 (216.264), Švedska 284.500 (263.121), Finska 5.500 (6.015), Srbija 22.000 (13.988), Romunija 155.566 (60.044), Švica 22.000 (20.670), Latiška 28.500 (28.209), Litva 14,000 (17.112). Turčija 120.000 (63.674) ton. Iz teh številk je razvidno, da je obseg sladkornih nasadov letos v osmih navedenih deželah večji, kakor je bil lani, in da so samo štiri dežele svoje nasade skrčile. Predelava sladkorne pese se je tudi v osmih deželah povečala, zmanjšala pa samo v štirih. Proizvodnja sladkorja -se bo povečala v sedmih, zmanjšala pa v petih deželah. Pri povečanju proizvodnje so na -prvem mestu Romunija 159»/», Turčija 88»/» in Srbija 57 »/o, najbolj pa se bo proizvodnja zmanjšala na Slovaškem za 25»/». V Romuniji je racioni ranje sladkorja že odpravljeno, v Turčiji pa se je sladkor znatno pocenil. Čeprav pridelek sladkorne pese letos ne ustreza vsemi} pričakovanju, se vendar lahko reče, da je Evropa s sladkorjem za eno leto dovolj preskrbljena. NAJVREDNEJŠE IN NAJTRAJNEJŠE BOŽIČNO DARILO DOBITE NA VELIKI BOŽIČNI RAZSTAVI V OBERSNELOVI GALERIJI GOSPOSVETSKA 3 A f Karl Prelog Umrl je v Ljubljani ugledni veletrgovec in posestnik g. Karl Prelog, ki je bil znan in čislan kot dobor podjetnik in strokovnjak ne samo v vsej svoji domovini, temveč tudi na tujem. V trgovskih organizacijah sicer ni aktivno deloval, mnogo pa jim je koristil s svojimi nasveti, ki so bili vselej dobri kot plod njegovih bogatih izkustev v gospodarskem življenju ter velikih uspehov, ki jih je dosegel v poklicu in stroki. G. Karlu Prelogu blag spomin, njegovi rodbini pa iskreno sožalje! Pridelovanje tobaka na Hrvatskem V južnih hrvatskih pokrajinah je pridelovanje tobaka najvažnejša gospodarska panoga. Tobačno gospodarstvo pa dolga leta ni bilo urejeno, zaradi česar so se vsako lelo ponavljali spori med pridelovalci in oblastjo. Hrvatska vlada je vsa vprašanja rešila tako, da so pridelovalci zadovoljni. Od leta 1941. do letos je bilo za letni nasad dovoljenih okrog 320 milijonov tobačnih rastlin in odkupna cena za pridelek tobaka je bila najprej zvišana za 115%, potem pa še za 40%, pridelovalci pa so dobivali od države tudi koruzo. Za letos določena količina tobačnih rastlin ni bila vsa izkoriščena, ker so v nekaterih krajih pridelovalci površino tobačnih nasadov skrčili, da so inogli pridelati več žita. Naredita o pobiranju za „Zimskopomoč" Madžarska krznarska industrija Od začetka vojne se mora krznarska industrija na Madžarskem boriti z raznimi težavami, ker ni na razpolago dovolj surovin. Krznarsko industrijo predstavlja osem velikih obratov, ki imajo nad 3000 delavcev. Ker iz inozemstva ni mogoče dobiti krzna, morajo krznarski obrati uporabljati kože domače divjačine. Pri tem je velika težava, ker zbiranje in nakupovanje teh kož v deželi še ni urejeno. V zadnjem času se dogaja, da premožni ljudje, ki nimajo nobenega opravka s krznarsko industrijo in trgovino, iz gole špekulacije na veliko kupujejo domača krzna ter tako industriji jemljejo prepotrebne surovine. Zaradi tega pričakuje krznarska industrija, da ji bo vlada dala monopol za nakupovanje surovih kož v deželi. Na podlagi člena I. narcdbe o j upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4,! Službeni list št. 273/86 iz 1943 in smatrajoč za potrebno, da doseže pokrajinska socialna ustanova »Zimska pomoč«: čim večji uspeh, je izdal prezident pokrajinske uprave divizijski general Rupnik j naslednjo naredbo: Clen 1. — V času od vštetega 25. dec. 1943 do vštetega 2. jan. 1944 se bo pobirala na vstopnice k vsem predstavam državnega gledališča in vseh kino-podjetij v Ljubljani ]>osel>na davščina, ki znaša 1 liro za vsako prodano vstopnico. Ta davščina se steka v blagajno »Zimske pomoči«. Clen 2. — Kino-predstave, ki se lx>do vršile izključno v korist »Zimske pomoči« v kinu »Unionu«, v »Matici«, v »Slogi«, na Kodeljevem in v Mostah v dneh, ki jih bo določila »Zimska pomoč«, so proste kakršnih koli davščin. Clen 3. — Dne 31. decembra 1943 in dne 1. januarja 1944 se bo [►obiral k vozovnicam mestne cestne električne železnice poseben pribitek v višini 0.50 lire kot prispevek za »Zimsko pomoč«. Clen 4. — Dne 31. decembra 1.943 in dne 1. januarja 1944 se bo pobiral od vsakega obiskovalca gostinskih obratov vseh vrst o priliki vsakega plačila znesek ene lire, namenjen za »Zimsko pomoč«. Clen 5. — Vsi imetniki radijskih sprejemnih aparatov plačajo poleg radijske naročnine za mesec januar 1944 še enkratni prispevek 10 lir v korist »Zimske pomoči«. Clen 6. — Vsi imetniki stano- vanj (stanovalci v lastnih zgradbah, stanovanjski najemniki, stanovalci v servitutnih stanovanjih ipd.), v katerih prebiva manj oseb kakor je sob, plačajo ob novem letu 1944 v korist »Zimske pomoči« enkratni prispevek v višini 2% celoletne kosmate najemnine, oziroma po davčnem oblastvu ugotovljene najemne vrednosti. Za sobe se štejejo tudi kabineti in poselske sobe, izvzete pa so sobe, kabineti in poselske sobe, ki služijo imetniku stanovanja v poslovne namene, kakor n. pr.: ateljeji, krojaške in šiviljske delavnice itd. Hišni lastniki ali njihovi zastopniki in pooblaščenci so dolžni zbrati od prizadetih koristnikov stanovanj prispevke in jih do 15. januarja 1944 s seznamom plačnikov oddati ustanovi »Zimska pomoč«. Clen 7. — Po gornjih določbah predpisani [»osebni prispevki in pribitki, ki ne bi bili o pravem času vplačani, se bodo izterjali z izvršbo po II. poglavju zakona o občem upravnem postopku. Poleg tega se kaznujejo kršilci te nared-be z globo do L. 1000.— v korist sklada »Zimske pomoči«. Clen 8. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana, 14. decembra 1943. Denarništvo in zavarovalstvo O bančni tajnosti na Madžarskem Na Madžarskem se še varuje bančna tajnost tudi proti uradom ter ni treba dajati denarnim zavodom o vlogah svojih klientov ui-kakih podatkov. Časopis »Neue Wirtschaft« pa sedaj naglaša, da so s priznavanjem bančne tajnosti lastniki nepremičnin na slabšem proti lastnikom bančnih dobro-imetij. Po vojni bo stopilo to vprašanje v ospredje. Skleniti bi se moralo, da niso dolžni denarni zavodi dajati [todalkov o vlogah svojih klientov zasebnikom, da pa bi jih morali dajati uradom. * Obtok bankovcev Madžarske narodne banke se je ob koncu prvega decembrskega tedna zvišal za 63 milijonov na 4.23 milijarde P, zato pa je bila vsota povrnjenih menic za 99 milijonov P večja kakor nova posojila. Zlata podloga banke se je zvišala za 0.1 milijona pengo. švedski državni dolg se bo po računih švedskega najvišjega računskega dvora dvignil ob koncu letošnjega leta od 2.6 milijarde kron v 1. 1939 na 10.5 milijarde švedskih kron. Francoski državni dohodki so dali v prvih desetih mesecih letos 94 milijard frankov. Pričakovanih 10 milijard mesečno sicer niso dali, vendar pa so bili za 20.2 milijarde frankov večji ko 1. 1942 Gospodarske vesti Daruiteza Zimsko pomoč.’ Maksimalne cene za zdravilne rastline in za začimbe so bile v Nemčiji zvišane, zlasti veljajo zvišane cene za baldrian, sladki j anež, kamilice, navadni meseček, navadni slez, timijan, medicinsko rabarbaro in druge. Cene za te rastline se zvišajo znatno. Tudi Hrvati si mislijo nabaviti za delavce parnik, kakršne ima v Nemčiji organizacija Kraft durch Freude. Hrvati, ki so nameščeni v Nemčiji, so že začeli zbirati prispevke za tak parnik. Nemško-bolgarska pogajanja zaradi sklenitve nove pogodbe o blagovnem in plačilnem prometu so bila prejšnjo soboto ugodno zaklju čena. Nova pogodba velja do 30. septembra 1944. Holgarska rižna žetev je po poročilih iz Sofije končana. Riž se je pridobival na 16.500 ha, po načrtu pa bi se moral na 18.000 ha. Površina z rižem obdelane zemlje je bila manjša zaradi pomanjkanja delovnih sil in živine. Prihodnje leto se riževa površina poveča na 17 tisoč 800 ha. Tudi za gospodarsko leto 1943/44 se je na Madžarskem predpisala obvezna gojitev industrijskih rastlin. Kmetovalci, ki imajo več ko 15 katastralnih johov zemlje, morajo vsaj 7 odstotkov svoje kmetijsko izkoriščane zemlje obdelati z industrijskimi rastlinami. Na kmetijskih posestvih, ki imajo nad 300 johov, morata biti vsaj 2 odstotka orne zemlje posejana s sladkorno peso. Romunski komisar za cene je predpisal maksimalne cene za nekatera kmetijska orodja. Maksimirane cene veljajo samo v detajlni trgovini. Za letošnja žetvena dela se je prijavilo prostovoljno v Protektoratu 150.000 Cehov, ki so skupno izvršili 1,285.802 delovna dneva. Pomožne delovne sile, ki delajo pri kmetovalcih, tu niso vštete. Rezerve kavčuka v Angliji bodo ob koncu tega leta izčrpane, kakor se poroča iz švedske. Anglija bo prihodnje leto navezana samo na uvoz surovega kavčuka ali pa na sintetični kavčuk. Sedaj pa more uvoziti Anglija samo 10 odstotkov količine, ki jo je uvažala v miru. Upajo, da bo mogla dobiti Anglija večje količine sintetičnega kavčuka iz Amerike, toda premagati bo morala velike prevozne težave. Potrošnja olivnega olja se je morala v Egiptu zaradi pomanjkanja omejiti na 1 kg olja mesečno za štiričlansko družino. Zaradi pomanjkanja olja se je v Egiptu zelo dvignilo povpraševanje po turškem olivnem olju. * GOSTILNA NOVI SVET GOSPOSVETSKA C. 14 DOBRA KUHINJA : * [ZBORNA VINA j ■ * CENE ZMERNE\ : Špedicija transportno : in paketno podjetje I Paketošpedj 1 Ljubljana, Kolodvorska ul. 41 \ 2 Telefon 33-03 Vesele božične praznike in veselo N-Ovo leto želi vsem svojim odjemalcem IVAN ZUPANČIČ tovarna metel • LJUBi.JANA, Kersnikova 3 ! B. Kolb6f ! športna trqovfna I \ Ljubljana, Kongresni trg \ Malina" M tovarna sadnih sokov, marmelade, vermouth vina, likerjev ♦ LJUBLJANA, Frankouanska ulica 9 j n iraznii želi vsem svojim članom Skupna nabavna in prodajna zadruga Ljubljana r. s. s o. x. Bleiweisova c. 12 : Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, : : elektroinstalacijski material, tehnične predmete j Vam najugodneje nudi tvrdka Slavo Kolar LASTNIK: MILAN KOLAR j Cjubljana, SIeiweiscva c. 25a / Tel. 24-65 j Pfote*tit*e! F. & M. ROZMAN LJUBLJANA Gosposka ul. 4 - Židovska ul. 7 Bleiweisova cesta 5 ,,Slavija << 1 i 1 ;J I^I33L1X URBANC • MARI1IN TRG 1 ! * •■■■■«aiaaaaaa PRIPOROČA SE j BIFE IN TRAFIKA ! ! UKMAR MIRKO! ■ ■ ■ • Š VEGOVA ULICA 2 j LJUBLJANA • •■■■■»••••■■ni * 1! barva, plesira in h S t H liraH kf“mično 8n»ii liG f u! Qii obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. P m « M O d O M a A t »LKnAMŠKA 14 Opozorilo! Opozarjamo p. n. konaumente, da jo g. Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«. Ljubljana-Moste stavil v promet škatlo * napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po ‘/2 kg, katere pa ne vsebujejo nagega, izdelka. Te škatle se razlikujejo od naSih originalnih Škatel samo po barvi mlinčka na »prednji strani škatle. Na naši originalni Škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova in površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je »a škatlah, ki jih je stavil v promet g. Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico. Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA l>. !>.. n- prej Umka Francka Sinovi d. (1., Zagreb. .... : Priporoča se : J J j Ljubljena * Prešernova ulita • Vesele j in I zadovoljne I božične praznike j želi vsem svojim ] cenj. odjemalcem Ant. Krisper Mesini tri 28 ffMERKUFI tovarna mila in kem. proizvodov j LJUBLJANA, STARI TRG 17 ^ -m • X & I 2 • vsem svojim cenjenim odjemalcem SREČEN BOŽIČ! ! A. KAJ DROGERIJA LJUBLJANA — ŽIDOVSKA ULICA j Jože Klanjšček | trgovina z usnjem in kožami \ : 1 LJUBU AH S, Gosposvetska c. 1 - ..Figovec, levo dvoriUe • * NA -* NA 'z^orna vina - dobra kuhinja - Se j | . iu,—_.— priporoča Karel in A. Rosenvvirth j ,••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••##*«*** Moda T. EGER Ljubljana, Sv. Patra testa j F. & /. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 0 priporoča razno manufakturno blago $ Vsem cenjenim gostom želi srečne in zadovoljne BOŽIČNE PRAZNIKE IT RESTAVRACIJA ,Figovec' LJUBLJANA [ Vesele in zadovoljne bolilne praznike želi vsem svojini cenj. odjemalcem in gostom ■ A. JANEš ■ ■ DEL TK ATES A I ■ . - » m m j Ljubljana, Ulica 3. maja t -.e. Izdelovanje lesnih galanterijskih izdelkov J. VAVPETIČ LJUBLJANA, Ciril - Metodova ulica 35 (prej Tyrševa cesla) * Vesele božične praznike in srečno Novo leto \ želi vsem svojim J til odjemalcem »PCtr©!!«!!® « A.Hsnela!i, LjuLSjanii, Ciril lHIelodova (prej1yrševa) c»55a : Vesele božične praznike j I želi j : : Matko \ Pogačnik j ■ • m m j LJUBLJANA, Kongresni trg i moda galanterija I LiibllaDii. Kongresni trgj ••••••••••••••••••••a•••••••••••••••••••••••••••#*••••••••••••••••••••••••a•••••••••••••••••••••••• Gradišče tovarna bonbonov in peciva « j Priporoča se: j | Gostilna „Pod skalo Peteline Anica * ... Ljubljana — Križevniška ulica JOS. L. ŠILIH SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA Zastopstva in koregpondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni prouict. Vesele božične praznike in srečno navo leto 1944 g g. ■ želi vsem svojim odjemalcem 3I9TIOI1CIC LOfZC, LjlIDljaiia, Karlovška c. 3 iHtMNintatiaiaiatitai Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka Fr. Brcar Ljubljana - Kolodvorska ulica št. 5 ATTO PREVOZI IN ZBIRNI VAGONI AVTO PREVOZI na progi Ljubljana—Trst in obratno dvakrat tedensko REDNI ZBIRKI VAGONI po železnici Milano direktno v Ljubljano Vse informacije pri: PAKETOSPED Kolodvorska ulica 41 LEOPOLD PflOLIČ zastopstvo ŠKODOVIH zavodov Fes elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom IVAN PEZDIR špecerija — delikatesa — vinarna Vesele božične praznike želi Philips Radio D. Zrimšek LJUBLJANA Ulica 3. maja Tel. 34-60 OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLENI SCHHEIDER & VEROVSEK Trgovina z železnino L 1 IS B L J A ti A NA DROBNO NA DEBELO SPLOSNA TRGOVSKA DRUŽBA Z z. LJUBLJANA BLEIWEISQVA (TTRŠEVA) CESTA 33 mas Vesele Sožične praznike in srečno novo leto 1944 voščita vsem svojim odjemalcem UČITELJSKA TISKARNA IM KNJIGARNA D. D. V LJUBLJANI je biti zlato srce našega srčno Snubljenega soproga, skrbnega aiteka, br«Merkur< A. G, Alle — vsi v Ljubljani. Za konzorcij »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Ple«s Za tiskar*« >M«rkur< 4. d.: Otmar Mihalek. Fttr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag