v
Izhala vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . . „ 2‘— četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 7.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1912.
Leto VII.
Listnica uredništva.
Dopisnike ponovno prosimo, naj ne pišejo s takozvanim tintnim svinčnikom, ker se rokopis, pisan s tintnim svinčnikom, ne more staviti. Nadalje opozarjamo, da mora dobiti uredništvo dopise vedno zadnji čas v sredo zjutraj, ker se zdai list že vedno zaključi v sredo.
Resni časi.
Socialno demokratična strokovna organizacija se drobi v narodne kose in koščeke. Tako izginja tista velika moč delavstva, o kateri je sanjal in verjel vsak pravoverni socialni demokrat. Vsa modrost in zgovornost nemških prvakov ni mogla ustaviti tega procesa. Nemci in Čehi so se razdvojili ne tol.ko iz nai-odnost-nih kakor iz vladajočih in prvakujočih razlogov. Drugi posnemajo njih zgled. Zlata reka delavskih prispevkov je zelo vabljiva, vsled česar se rje vse, kar želi živeti udobno brez posebnega dela, k njej. Vsled teh razmer ni več misliti na kak resen delavski odpor v socialni demokraciji nasproti kapitalizmu, ki se je jel z vso silo organizirati. Razpad soc. dem. strokovne organizacije v razne narodnostne drobce in organizacija velekapitalizma sta dva za delavstvo najresnejša pojava. Stranka, ki je vpila in še vpije: »Trdnjava delavstva sem, kdor hoče napredek delavstva, mora priti v moj krog,« je sedaj v razsulu. Politično se druži s pomočjo kapitalističnih podpor. Toraj tudi tu nezanesljivost.
Kapitalizem pa se organizira v razne zveze in kartele v namenu, zagospodovati neomejeno delavstvu in si podjarmiti s karteli kupujoče občinstvo. Prvi in drugi poskusi so se gospodi posrečili. Zapiranje tovarn celih okrožij v slučajih stavk so je z uspehom izvršilo. Ako stopi v boj delavstvo enega podjetja, zapro iz solidarnosti vsa istovrstna podjetja svoje delovršbe ter vržejo na enkrat na cesto tisoče in tisoče delavstva, ki navadno ne more in tudi dostikrat noče biti soLdarno z bojujočimi se tovariši. Tako delavstvo samo neprostovoljno pomaga uničiti lastne uspehe. Drugače v razmerah, kakoršne vladajo, tudi skoro mogoče ni. Take razmere morajo pa delavstvu odpreti oči, da vidi, v kaki nevarnosti se nahaja. Treba je resno misliti in
delati na obrambo, ki obstoji v resni delavski strokovni organizaciji. Nasproti kapitalizmu inore delavstvo postaviti le eno in to je: Samo sebe v tesni organizaciji. Organizacija mora imeti pa tudi sredstev, da more vsestransko vršiti svojo nalogo. Zato je treba primernih denarnih žrtev, ki naj pridejo v dobro ob času sile. Organizirano delavstvo mora skrbeti pred^vsem za to, da dobi sredstev za mogoči odpor. Le tedaj bo moglo gledati dovolj brezskrbno priliodnjo-sti v obraz.	*-
Resne razmere in resni časi nam kličejo morda še pravočasno v spomin: Delavci, spreglejte, podpirajte organizatorično delo Jugoslovanske strokovne zveze. Ne stojte ob strani kot neme priče velikega in resnega prevrata, ki se vrši pred vašimi očmi. Vstopite v vrste bojevnikov za pravdo in veljavo delavskega stanu. Pustite socialne demokrate, ki vrše sedaj po naši domovini, v kolikor jim je to mogoče, izdajstva nad sodelavci. Skrbite, da si zgradite trdnjavo, ki vas bode ščitila ob vsakem času! Resni časi zahtevajo resno delo, naj ne bode nikogar, ki bi se odtegoval!	J. G r.
Kapitalistična zloba.
Da je vodstvo papirnice vevške družbe skrajno sovražno vsakemu delavskemu gibanju, je znana stvar. Gospodje hočejo, da jim delavec brezpogojno služi, se proti krivicam ne pritoži in prenaša vsakovrstne š.kane in' surovosti predstojnikov brez ugovora mirno in »udano«. Toda kar pa počne sedaj znana Tausikova kom-panija, pa presega vse dosedaj nakopičeno: Delavci so namreč svojedobno sklenili prositi vodstvo za draginjske doklade in so v resnici vložili prošnjo, na katero jim je vodstvo odgovorilo naravnost provokatorično. Delavstvo je na odgovor dalo pojasnila, ki seveda gospodi niso bila po volji — in posledica je, da so tovariša Antona Jeriho vrgli iz tovarne. Ta nesramni čin ima jasen namen, razbiti delavsko organizacijo v D. M. v Polju, kar pa se gotovo ne bode zgodilo. Delavstvo vidi sedaj jasno, kam bi prišlo brez organizacije.
Nekaj o nezgodnem zavarovanju.
Delavska nezgodna zavarovalnica je ustanova, ki ima namen delavcem, ki se ponesrečijo pri delu, zagotoviti primerne rente, ob ka-
terih morejo živeti. Dalje je zavarovalnice naloga podpirati vdove in sirote, ako je oče ponesrečil smrtno. Delavstvo pa za razne slučaje nezgod ni na jasnem, kedaj more zahtevati rento. Zakon določa podporo le vsled poškodovanj, ki so se pripetile v zavarovanju podvrženi delo-vršbi. Ako torej ponesreči delavec zunaj podjetja na potu ali kjerkoli, nima pravice do zavarovalnine, ako ni bil po naročilu podjetnika ali poslovodje službeno zunaj podjetja. Ali je delavec opravičen zahtevati zavarovalnino, ako se mu pripeti nezgoda na potu v delo in z dela, nam pojasnjuje razsodba graškega razsodišča z dne 20. maja leta 1911. Slučaj je sledeč: Neki drvar je šel opoldne z dela proti približno 13 kilometrov oddaljenemu domu. Med potjo pa je šel v gostilno ter je prišel med pol 3. in 3. uro domu. Pri hišnih vratih je padel in si s sekiro zadal na palcu poškodbo. Zavarovalnica proti nezgodam je odklonila odškodnino, ker se nezgoda ni pripetila v podjetju.
Razsodišče pa je pritožbo zavrnilo s sledečim utemeljevanjem:
»Postava z dne 28. decembra 1887., drž. zak. št. 1, leta 1888, je vporabljati le na posledice onih nezgod, ki so se pripetile v zavarovanju podvrženi delovršbi.
Razsodišče se je postavilo na stališče, da se nezgoda ni pripetila v delovršbi in da se more dati odškodnina za nezgode na potu v delo in z dela, ako so se pripetile na naravrtostni poti V predstoječem slučaju pa je pretrgan značaj, oziroma zveza s podjetjem, ker je dotičnik šel spotoma samovoljno v gostilno.«
Iz te razsodbe je razvidno, da se za slučaj nezgode more vnoštevati tudi naravnostna pot v delo in z dela do doma. Pot se ne sme prekiniti, bodisi da se gre v gostilno in tudi po samosvojih1 opravkih.
Možje pa taki!
S. L. S. je vložila priziv proti mestnemu proračunu idrijskemu za leto 1912 in čakali smo cel teden, kdaj prinese »napredno« časopisje do-sloven ponatis našega rekurza s primernimi, pristno liberalnimi pripombami na naslov vseh tistih, ki si ga drznejo podpisati, kakor so to storili lani in prejšnja leta. Pa čakali smo zaman! Mesto tega sta se peljala v Ljubljano naš župan Štravs in tajnik Novak ter lazila okoli deželne palače, pa ne z »zahtevami«, kakor je v
sti.
Strah v La Villette.
Poročilo detektiva Franka.
»Na pomoč Na «
Kričanje se je izgubilo ponoči na temni ce-
. Policijski stražnik, ki je stal na vogalu ceste, je čul krič. Prisluškovaje je gledal na Elza-ško cesto, ki je bila zavita v meglo. A videl ni nič drugega, kakor rdeče žarnice raznih zabavišč, katerih svetloba je komaj, komaj prodirala megleno noč.
Kol.kor daleč je seglo oko, nisi videl človeka, nobene sence, povsod le siva megla. A zmotil se ni in se ni mogel zmotiti, ker je bilo klicanje na pomoč močno.
Po Friderikovi cesti je drdral nočni omnibus. Stražnik še vedno strmi v neprodirno me-glo, ki zagrinja noč v svoj siv plašč. Njegove oči iščejo kakega pomočnika, a proti tretji uri zjutraj utihne polagoma tudi tu vrvenje milijonskega mesta.
Z Rorsigove ceste je začul kričanje. Hitro je stekel v dani mu smeri.
Kakor poseda veliki, tolikrat psovani in nič manj slavljeni Pariz svoj La Villette, ga ima tudi Berolin. Na las je podoben pariškemu La \ illettu. Zabavišče meji na zabavišče in kričeči
letaki te vabijo na plesišča. Tu se zbirajo in zabavajo po svoje razne propalice, moški in ženske in drugi lahkoživci, razkošni ljudje.
Tako izgleda berolinski La Villette.
Pred plesiščem La Villette gori obločnica, ki razsvetljuje hodnik in osebo, ki leži na tleh.
To jasno vidi stražnik, zato pospeši korake. Ležala je ženska.
Mlado, lepo lice, ki je kazalo strast; rdeča lica, rdeči ustnici, beli zobje, temne oči, kostanjasti lasje z vpletenimi cvetlicami, podoba hlepeča življenja, nasprotje so tvor.le kakor v strahu izbuljene oči. Na tleh leži gledal.ški plašč iz modre svile, na šumeči svili pa lesketa rdeča kri liki rdeči mak v solnčnem žarku.
Blesketanje električne žarnice pada na rdečo kri, ki se zato sveti in blesketa.
Mlada žena leži s hrbtom na plašču. Roke oblečeno v dolge plesne rokovice, so trdno stisnjene, kakor da hočejo nekaj prijeti in stisniti. Plesna obleka iz rumene sv.le ni zaškropljena s krvjo, ki še vedno teče iz hrbta mrtve, mlade žene.
To vse vidi stražnik, ki stoji sklonjen nad mrtvo žensko in ne zna, kaj da bi storil.
Velike duri iz stekla ples.šča La Villette so zaprta. Vidi se skozi, da vrvi še življenje v dvo-
rani. Sence se premikajo po plesišču, godba igra valček.
V dvorani razkošno življenje, zunaj pa smrt. Stražn.k se kmalu prepriča, da je vbeg-nilo življenje iz trupla, ki leži na tleh in da ni ničesar več rešiti.
Izvršil se je umor pred svitlorazsvetljeniini duri La Villetta.
Kdo li je morilec?
To takoj misli stražnik. Ni li v temni noči že pobegnil?
Stražnik potegne piščalko in zabrlizga.
Takoj se pokaže, kako je včmkovalo piskanje.
Duri plesišča se odpro in ljudje hite na cesto, da vidijo, kaj da pomenja piščalkino brliz-ganje.
Bili so to zadnji gosti.
Ženske s pobarvanimi obrazi, iz oči jim žari greli, mladiči še brez mahu pod nosom, a ki so se že valjali v blatu milijonskega mesta, nekaj izžetih, propadlih starcev, ki so že tako propadli, da so zbijali neslane umazane šale, a so hitro izginili, ker so to bili taki možje, ki so se bali, da bi morali pr.čati. Pojavile so se tudi tiste osebe, ki tvorijo strah severnega Berolina: surovi obrazi, drznih oči in robate poteze, ki značijo hudodelca. Tudi ti so izginili v temni noči. Niso
Idriji navada, temveč s ponižnimi prošnjami, da bi se rekurz ne ugodil. Toda žal.bog, dobila s+a bunko, kakor se jo da kolednikom, ako pridejo v hišo kričati mesto peti. Tudi Štravsovo in Novakovo petje je bjo tako, da sta dobila od dr. Lampeta bunko, k referentu dr. Peganu pa še šla nista! Kje so ponosni časi, ko je napredna (?) Idrija pod zaščito liberalnega urad-ništva pisala najnesramnejše članke proti »kruljavemu« dež. odboru in je znani Kristan na svojih šJrokoustnih shodih vezal mokraške otrobe! Proti našim gostilnam, posebno proti hotelu Didič, so narekali denarne globe; dandanes pa liberalci ne hodijo samo v naše gostilne, temveč delajo celo poklone »kruljavemu« dež. odboru, ki je nad Idrijo že tol.ko »persekucij« izvršil, da ga je »napredna« Idrija na dnu pekla proklela. Zato pa gori omenjena moža tudi nič dosegla nista, odšla sta z dolgimi nosovi, in prav je tako! S. L. S. naj te ljudi tol.ko časa biča, dokler se ne iztreznijo; pokazati jim je treba, da liberalec in socialni demokrat na Slovenskem ni drugega kakor debela ničla in ako se ga prezira, naj se zahvali tistim svojim kričačem, ki so s svojo svojeglavnostjo obe stranki v Idriji tako globoko ponižali, da sedaj okoli naših mož klečeplazijo, ko so jih nedavno še zasmehovali. Predlanskim smo zvedeli o liberalnem županu, ki je delal poklone našemu poslancu za razne podpore, lani smo videli socialno demokratičnega voditelja, kako je liberalno volil, letos pa liberalnega tajnika in mokra-škega župana pred deželn.m odbornikom S. L. S. Se pač gre v prvi vrsti za ljubi zaslužek, kaj ne! Pa te junake pri volitvah poglejte! K.
Povest o socialno demokraškem Jzdajalstvu v ljubljanski tobačni tvornici in druge stvari. Ljubljano v 12. krajno stopnjo!
Pred praznikom sv. Treh Kraljev so pričeli govoriti naši rdečkarji in rdečkarice, da gre njih voditelj Supan na Dunaj, kjer bo izposloval, da pride Ljubljana v II. krajno stopnjo glede na plače tobačnega delavstva. Mislili so socialni demokrati pa demokraške, zdaj bo pa klečala pred nami cela tvoVnica, natihoma so se med seboj smejali in muzali, češ, dobro smo napravili in zmešali, samo v toliko so se motili, ker v ljubljanski tobačni tvornici so minuli tisti časi, da če je začivkal kak rdeči pav.an in zaskovikala kaka rdeča sova, je pa vse golčalo to, kar je izkuhal naš rdeči generalni šfab. Zdaj se je naše delavstvo rdečim prav iz srca smejalo, ker naše delavstvo dobro zna, da če gre sodrug Supan na kako socialno demokraško zborovanje na Dunaj, ostane cel Dunaj tak, kakršen je, in se živ krst ne zmeni za to, kar čveka naša preljuba rdečkarija v ljubljanski tobačni tvornici. Zakaj da je šel Supan naDunaj, nas ne zanima. Zanima nas pa, ker govore rdeči, da bo spravil Supan ljubljansko tobačno tvornico v II. krajni razred. A če je šel tudi Supan samo zato na Dunaj, danes je prepozno, da se opere rdeča stranka tistega izdajalstva, ki ga je zagrešila svoj čas na ljubljanski tobačni tvornici. Naše tobačno delavstvo dobro zna, kdo da je izdal koristi ljubljanskega tobačnega delavstva in povzročil, da se še danes nahaja Ljubljana glede na plače v III. krajnem razredu, 9. krajna stopnja. Mi smo takrat, ko so v svoji spomen.ci rdeči tako zapostavili Ljubljano in se je finančno ministrstvo sklicuje se na njih skrpucano izdajalsko spomenico, uvrst lo v tako nizko vrs+o, nahrulili rdečkarijo, kakor je zaslužila. Šli smo
ho'eli pričati a imeli so še drugo razloge, da ne bi občevali s policisti.
Strmeli so na mrtvo žensko, pehali eden druzega, kakor da se zgodi nekaj, česar nihče ne pričakuje.
Vsi so bili radovedni, a niti eden ni zinil pomilovalne besedice.
Neka še mlada ženska, ki je pa kazala vse znake greha, je sil la v ospredje.
»Kaj se je zopet zgodilo?«-vpraša stražnika.
»Ne vem. Stal sem na svojem mestu in čul klicati na pomoč. Ko sem prišel sem, je rajnica že ležala mrtva na tleli. Morilec je pa že izginil.«
Neki velik, močni mož, ki je imel globoko v obraz potisnjeno čepico, je zaklical:
»Mislim, da jo je hitro popihal! Naj li bi bil čakal in Vam še izroč.l svojo posetnico?«
Stražnik je pač čuMl, da ga zasmehujejo, a zdelo se mu je, da je zanj najboljše, da molči.
Ženska je pa izpoznala moža in rekla:
»Boljše bi bilo, da molčiš. To ni nobena šala, ker leži že druga pred La Villettom.«
Mož pa ni molčal, marveč zakl.cal:
»Čujte, kaj da skovika Sova! Tebi se nič ne pripeti.«
Sova je pa še glasnejše kričala:
dalje. Zahtevali smo na svojih shodih in v vlogah naše organizacije, da trpi naše delavstvo po izdajalstvu rdečkarije velikansko gmotno škodo, da jo trpe tudi socialno demokratični delavci in delavke. Na lanskem občnem zboru Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze so naši zastopniki izposlovali sklep, da se pomakni Ljubljana v najvišjo krajno stopnjo. Naš poslanec Gostinčar je tozadevno ponovno že ustno in pismeno posredoval pri glavnem ravnateljstvu in pri finančnem ministrstvu, a vedno so se gospodje sklicevali na rdeče izdajal-stvo. Boj za prav.ee ljubljanskega tobačnega delavstva se je bil naprej. Poslaniška zbornica je sklenila v svojem zadnjem zasedanju, da naj se pomakne Ljubljana iz sedanjega III. krajnega razreda, 9. krajna stopnja, v II. krajni razred, 12. krajna stopnja. Ko je pa sklepal podod-sek za državne uslužbence o tej zadevi, je izjavil za vlado ministerialni tajnik Fleissner, da se ne more sprijazniti s tem, da bi tvornice pomikali v višje plač.lne razrede. Čast poslaniki zbornici, ki se ni na to ozirala, marveč je dala tudi Ljubljani to, kar ji najmanj gre z ozirom na vel.kansko, neznosno draginjo v našem mestu. Mi zelo obžalujemo, ker vlada sklepa posla-niške zbornice še ni izpeljala in ji tudi nič ne diši, da ga izpelje. Po vladnih blagajnah namreč vlada strašna suša. Zato prttrgujejo, kjerkoli morejo. A to nas ne sme plašiti, da bi se ne potegovali za to, kar nam gre in za kar se je izjavila že tudi poslaniška zbornica. Če zdaj poizkušajo rdečkarji popraviti svoje izdajalstvo, zadano Ljubljani, prav, ampak precej pozno so se prebudili! Naša organizacija sklepa v sredo dne 17. t. m. na svojem shodu, ki se prične ob pol šesti uri zvečer v »Ljudskem Domu«; tudi o tej pereči zahtevi ljubljanskega tobačnega delavstva. Pričakujemo, da se delavstvo tega ve-levažnega shoda polnoštevilno udeleži.
Iz „hiralnice“ ljubljanske tobačne tvornice.
Delavci! Delavke! V kri in tjste solze, ki padajo v pripravljavnici ljubljanske tobačne tvor-nice, bi morali pomakati danes pero, da bi podali pravo sliko o razmerah v našem oddelku, ki ga je neki nadzorovalni organ, zasmehovaje delavke, nazval »Armenhaus«, »Invalidenhaus«, »hiralnico«. V tem oddelku vladajo take razmere, da je strah. Delavke se psujejo, zaničujejo, sekirajo tako, da je to kakor se postopa z delavkami, že več kakor škandal! Ali ni sramota, da če kaka revica, izgarana delavka oboli, jo psujejo tisti, ki spadajo pravzaprav v disciplin, preiskavo, ker delavstva po veljavnih predpisih nihče psovati ne sme. A to še ni vse. Najnižja temeljna plača v pripravljavnici (VI. plač.lna stopnja) znaša 17 kron 30 vin. tedensko po predpisih, a glejte, veliko delavkam se izplača teden1 sko temeljne plače samo 17 kron. Nam je to postopanje popolnoma neumljivo, kakor tudi večkratno naglašanje gospoda, ki je opetovano naglašal, da nima denarja. Znani so nam slučaji, da so bile neka'ere vsled neizogibljivih opravkov popoldne, seveda z listkom, izven tvornice, a se jim je pol dneva ni izplačal, dasi so naredile seveda z vso silo in z največjim garanjem celo tedensko delo. Pri gedingu je pravzaprav glavno, da delavka izdela tisto množino, ki ji je predpisana, če prej izdela, bi moralo biti to njej v dobro. Ojstro grajamo, ker je bila neka delavka po bolezni premeščena na slabše delo. Tako, kakor se v naši pripravljavnici postopa z delavstvom, no sme dalje. Pričakujemo, da ravnateljstvo preišče temeljito razmere v
»Tako! Ali ti to tako natančno veš? Pred desetimi dnevi je že tu ležala ena ravno tako mrtva. Popolnoma sličen slučaj! Saj se še plesati ne bomo več upali,«
Neki drugi z rdečkastmi lasmi je pokazal s prstom na rajnico in mrmral:
»Ta ne pripada nam. Kaj je iskala tu? Nihče ni poznal nje in njenega spremljevalca.«
»Kaj nam za to?« je kričala Sova. »Zakaj ne bi smela pi\ti v La Villette? Saj je plačala ples ravno tako, kakor si ga plačal ti ali kdo drugi.«
A moška nista bila zadovoljna in eden je pripomnil:
»Prav se ji je zgodilo. Nič ni s to izgubil svet.«
Iz daljave so se čuli koraki, ki so se vedno bolj približevali. V temi so se svetila pokrivala polic stov. Zdaj so izginili še tisti, ki so še stali pri mrliču.
Sova je ostala.
Prišel sem ravno po cesti in sem čul policistovo žvižganje. Mudil sem se v Berolinu, da proučujem kriminalne razmere. Poznal sem že tako dobro mesto, da sem lahko prevzel vsak, tudi težavnejši slučaj. Stvar me je zanimala in hitel sem pred La Villette.
(Dalje prih.)
pripravljavnici in da napravi red. Prepove naj šikaniranje in psovanje delavk. Če želi obširnejših poda'kov, mu je naše uredn.štvo na razpolago. Ako se razmere v pripravljavnici takoj ne izpremene, bomo zapeli tako pesmico, kakršne nekateri ne pričakujejo. »Vorrichtunga« zahteva pravico jn to mora tudi dobiti, če ne bo šlo gladko, bo pa hreščalo in ropotalo ne v tvornici, ampak nekje drugje.
Ljubljansko tobačno delavstvo pozor!
(Iz seje odborov »Podporne g a d r u š t a« i n krajne skupi n e »Avstrijske krščanske tobačne d e 1 o v s k e Zvez e«.) V ponedeljek, dne 8. t. m. se je sklenilo v skupni seji odborov »Podpornega društva« in krajne skupine »Avstrijske krščanske tobačne delovske zveze«: Izdelaj se spomenica glede na krajne zahteve in pritožbe tobačnega delavstva. Na zaupnih sestankih dne 9., 10., 11., 12. in 15. januarja se ugotovi besedilo načrta spomenici. Shod, ki sklepaj o spomenici, se skliče v sredo dne 17. januarja 1912 v »Ljudskem Domu«. Prične se ob pol 6. uri zvečer. O prošnjah posa-mezn h delavskih skupin poročajo delavci in delavke, ki se določijo na zaupnih sestankih. Odbora naprosita poslanca dr. J. Kreka in J. Gostinčarja, da govorita na omenjenem shodu. Shod skliči kakor tudi izdelaj in vloži spomenico: Krajna skupina »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. — Predpustna veselica naše tobačne strokovne organizacije se vrši meseca februarja, in sicer v soboto dne 10. februarja 1912 v »Unionu«.
Kaj se godi na Jesenicah?
Pozor, delavci, pred sodelavcem, znanim ovaduhom iz barake! V tovarni je dnevni red, ki sc mu morajo pokoriti vsi delavci. Vodstvo tovarne pazi, da delavci ne občujejo med seboj iz raznih oddelkov. To je prav, da se vsak svojega oddelka drž,'. Ali pa velja to za vse enako, da ne hodijo, kjer je vstop prepovedan. Pri nas ne. Znani mož je plačan ovaduh, on ima prost vhod še celo v oddelek za delavke. Ta izdajalska duša se hinavsko prilizuje, da kaj' izve, potem še sam polovico nalaže, da ima kaj poročat svojemu šefu. Kdor ga ne pozna, ga s tem zadržuje pri delu. On lahko to dela, ker ima vsak šilit h ure prosto za ovaduštvo. Delavc*, pozor pred njim, ko pride v drug oddelek, naženi‘e ga z mokrimi cunjami, posebno delavke ne zabite tega. On nadzoruje celo delavske ženo, ko kosilo prinesejo v tovarno, če katera kaj govori. Minuli teden jo je pa le skup.l od zavedne žene. Ovaduh ji reče: Sedaj bodemo tudi tebe morali nadzorovati. Žena ga poči z roko po nosu, da se mu kri pocedi, seveda le tista izdajalska. Tudi delavci bodo tako nared.li, ker on jim je že veliko škodoval s svojim lažnjivim obrekovanjem. To človeče ima tudi' prost izhod iz tovarne celo med šihtom, ko tega ne sme storiti n.hče, da bi ne dobil takoj obračuna. Vprašamo vodstvo tovarne, zakaj ni za vse enako? Pozor pa pred njim posebno v gostilnah, tudi tukaj nabira gradiva za svoj nepošten posel. Svetujemo delavstvu, ko on pride v gostilno, pojdite drugi vsi ven. Ko bodo krčmarji videli, da greste zaradi njega ven, ga bodo ven vrgli. Zato pozor pred njim, bati se ga je kot hudobca. Ako pa tovarna ne bo postopala z vsemi enako, smo pri-siljeni, da ga vržemo iz svoje srede. Delavskega reda se mora držati tudi izdajalec.
Strokovno društvo
je imelo dne 7. januarja popoldne ob pol četrti uri svoj redni občni zbor. Iz raznih poročil raz-vidimo, da je društvo vrlo bilo na delu v prid delavstva, posredovalo je za tržni dan na Savi, sodelovalo pri socialnem zavarovanju itd. Priredilo je eno skioptično predavanje in eno javno tombolo. Sej je bilo 15. Pristopilo je 17 članov, dva sta umrla. Tudi blagajna je polna, četudi so so bolniški š.hti povišali. Na občnem zboru je tudi govoril državni poslanec g. Jožef Gostinčar, toplo nam je priporočal stanovsko organizacijo ter razložil potrebo in namen iste. Za delavstvo je nevarna zveza kapitalistov, za*o mora b.ti delavstvo organizirano, da zamore vsak naval odbiti. Soc. demokracija je zato, da bi delavstvo branila, nesposobna, ker je razdrobljena. Jugoslovanov je nas veliko, če vsak stori kar more, imamo moč. Opažamo, da soc. demokracijo še celo veseli, če kapitalist delavstvo zatira. Ona ima posel natolcevanja, ker jo vodjo kapitalisti. Tudi bo čedalje manj sposobna voditi delavski boj. Zato se je bo vsak otresel. Njim je le za glasove pri volitvah, naj bodo tudi kapital.stiški. Vi se pa krepko oklenite svoje organizacije, katero vodite sami. — Dne 14. januarja sklicuje politično društvo svoj občni zbor v Delavskem domu ob pol deseti uri dopoldne. Delavstvo, udeleži se ga v ob.lnem številu, ker se bodo po občnem zboru vpisavali novi člani v
to prepotrebno društvo. Z novim letom v nov hoj in nove zmage. Vsak razvidi, kako potrebno je to društvo na Jesenicah in koliko je že storilo, zato upamo, da boste vsi stari raje zvesti ostali in da se bo prav mnogo novili vpisalo. Članari -ua znaša le eno krono letno, kar je vsekakor ' malo.
Sestanek železnčarjev na Savi.
Na Savi pri Jesenicah se je vršil v soboto, fine (i. t. m. dobro obiskan sestanek železničarjev. Poslanec Gostinčar je poročal o posvetovanju zboljšanja železničarskih razmer v državni zbornici. Poslanec Piber je povdarjal potrebo or-ganizac.je. Razni železničarji so naglašali nezadovoljstvo na sedanjem zboljšanju, osobito, delavstvo bo slabo odrezalo. To pa nikakor ne sme biti. Cela akcija je nekaka draginjska akcija, ki ko mora ozirati predvsem na one, ki najbolj trpe vsled draginje.
Rdeči v Črni na Koroškem.
Zadnji dan so zopet napravili naši sodrugi svoje zborovanje. Povabili so zopet kot govornika rudarskega tajnika Tokana iz Trbovelj. Videlo se mu je iz njegovega govora, da je od zadnjega tukajšnjega nastopa jako napredoval — v soc. demokraškem evangeliju. Zadnjič je še zmerno govoril in ni napadla naših načel. Sedaj -pa se je preveč naučil iz »Zarje« in sličnih »dobrih listov«. Pa še drugo stvar smo na njem zapazili: zadnjič je bil še precej pohleven, danes pa je že svetila njegova vseobsegajoča luč. Po-dal je najprej neko poroč.lo iz državnega zbora kot kak državni poslanec. Seveda tako visoko še ni zlezel. Svojo modrost je torej črpal iz rdečih listov. Ni se potem čuditi, da je potem tudi vse rdeče videl. Po njegovem edino soc. demo-kra+ična stranka skrbi za ljudski blagor, druge pa delajo za svoje žepe. Posebno je še napadel d]’. Benkoviča zaradi njegova predloga v državnem zboru in je našel, da je bil on od trboveljske premogokopne družbe »podkupljen«. Okrcal je nato pošteno nacionalce in klerikalce in rekel: Ti dve stranki se tepeta, kapitalizem se pa smeje. Ko bi bil rekel: Sociji se pa smejejo, bi bil še nekoliko zadel, tako jo je pa že nekoliko zgrešil s tem »šlogarjem«. Našel je tudi, da je marsikateri duhovnik v verskih zadevah slabši kot marsikateri soc. demokrat. Tukaj pa je bil še zmeren. Čudno ie, da še ni trdil: marsi-ka*eri župnik ali kaplan je slabši kot vsak soc. demokrat. Neverjetno se mu zdi, da bi morali hiti vsi nekatoličani pogubljeni. Oprost.ti pa mora, če ga vprašamo, kje se tak krščanski nauk učil. Mogoče v »Zarji«? V kat. knjigah stoji nekoliko drugače. Pa kaj to. Sodrug Tokan že to boljše ve. — Sodrugu Tokanu tudi niso prav m nistrske penzije — a oprostite samo penzije VVeiskirehnerja mu ne grejo v glavo. Nam to tudi ne gr e v glavo, pa mi ne delamo razločka. Nam to pri nobenem ministru ni prav. Tokan bi rekel »Ta črni«. — Ko je začel razpravljati o tukajšnjem »rdečem« konzumu, se je moral zaleteti v črnskega »kaplančka«. Seveda s tem sodrug Tokan še govori ne. Je preneumen in od nacijev in trgovcev podkupljen, da agitira proti »Krulčevem konzumu«. Ne more na noben nabili zapopasti, da se »kaplanček« zavzema za obstoječi konzum, ki baje ni delavski ampak uradniški. Od kdaj pa jo Muri uradnik postal in še nekaj drugih? Bi li ne bilo bolj pametno, tukaj spraviti toliko delavcev v odbor kot jim gre — r>a no le rdečih, kajti na svetu še živijo tudi delavci, ki ne nosijo ravno »rdečih špeglov«. Uradnikom so pa tudi da, kar jim gre po številu Članov. Pa (o socijem no gre v glavo. To je krivica. Zato tudi v svojem konzumu ne pustijo veljati tega načela. Večina odločuje. To se še da napraviti, da bode ta vedno rdeča. Kaj ne? — Njegove zadnje besede so pa veljale ženskam, ker so baje ravno to največje nasprotnice soc. dom. gibanja. Razumemo! Ali ni boljše, da vaši možje plačajo članarino v društvu, kjer imajo na razpolago dobre (?) »časopise« in »dobre knjige«, kot pa da pijejo po gostilnah. Zal bog da o drugih knjigah ne vemo, kot o onih, ki so jih po zborovanju prodajali, lo so pa »krščansko pisane knjige«! Mogoče se še kateremu oči odpro, k tori je se dosedaj pošteno mislil, da soc.ji niso Proti veri. — Če imate kaj poštenosti, povabite vsaj črnskega »kaplančka« na svoje »velike sho-(to« kadar ga mislite napadati in mu dajte Potem tudi dovoljenje da govori. Magari tudi o »rdečem konzumu«. — Le tako naprej! 200 članov za vaš konzum še dolgo ne bode. Ljudje no-:c‘jo prav verjeti rdečim obljubam. Morate mis-*1 i’ da tukajšnji sociji še ne nosijo tako dolgo 1,1 deče špegle«, da bi že bili popolnoma oslepeli.
Nečnveno postopanje vevške popirnice.
Slovensko katoliško delavsko druš4vo v Ljubljani je priredilo v petek dne 5. t. m. zvečer oi> sesti uri društven shod v Vevčah, ki se je ba-val z vprašanjem odpusta tovariša Jerihe iz to-
varniškega dela. Govorili so: Jeriha, poslanec Gostinčar, župan Dimnik in domači g. župnik. Vsi govorniki so obsojali nečuveno postopanje vodstva vevških pop.rnic napram Jerihu, ki ni zakrivil ničesar in je bil nenadoma odpuščen iz službe. Delavstvo, ki je do skrajnosti ogorčeno nad brutalnim dejstvom odpus*a je hotelo pričeti s stavko. Toda v očigled namena tovarne, odpustiti še več kršč. soc. organiziranih delavcev, so vsi govorniki povdarjali previdnost in mirno kri. Dobila se bodo sredstva pokazati Tavsiku in raznim njegovim trabantom, da niso neomejeni gospodarji v deželi in da se morajo tudi oni ravnati po zakonitih določbah. Gospod Tittel igra tudi sedaj kakor ob času zadnjega š+rajka vloga tiča noja, toda ne bo nikogar, ki ga pozna, preveril o svojem »prijateljstvu« do delavstva.
Soc. demokraški ovaduhi.
Soc. demokrati so zadnje čase začeli opravljati službo denuncijantov z zelo veliko vnemo. Na Jesen.cah, v Vevčah, v Idriji, kakor tudi v mnogih podjetjih v deželi, so vedno za petami krščanskih delavcev in nosijo krt ponižni kužki razne novico in laži o njih svoj in predstojnikom. Posebno na Jesenicah, delajo v tem oziru res vso čast propalicam. Vodstvo tovarne jih seveda pusti pri miru, tudi ako se pregreše proti delovnemu redu, mod tem ko meče iz dela ljudi naše organizacije brez vsakih resnejših vzrokov. Se pač vidi, da umiva roka roko. Kedo bo še verjel svojati hinavskih denuncijantov?
Avstrijske državne železnice.
so imele v letu 1909, 10 240 km dolžine. V letu
1910 se je pa zvišala dolžina na 13 009 km. Železnice, ki jih ima država le v prometu so znašale v dolžini 094 km. Vsa dolžina železnic v državnem prometu znaša koncem leta 1910, 13.703 km. V teli železnicah je naloženega kap.tala 5 578,984 437 K in sicer v državnih železnicah 5 402,908.789 K, v železnicah pa, ki so le v državnem prometu 17G015G48 K. En kilometer dolžino stane torej povprečno 407.115 K. — Vseh vslužbencev, ki so podvrženi zavarovanju proti nezgodam, je bilo pri državn.h železnicah leta 1910. 268 527. Vsi delavci so skupno izvršili 36 699.191 delovnih dni. Plačilna vsota zaraču-njena v zavarovanje proti nezgodam je znašala 340,011.315 K 93 v.
Naše „Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo1*
jo dogotovilo lotni zaključek za pretečeno leto
1911 in nam vpošilja sledeče podatke: V pretečenem letu je druš*vu pristopilo 124 novih članov, kojih število je znašalo koncem leta 857. Na Zaloški cesti št. 15 je društvo ovorilo novo prodajalno, ki lepo prospeva. Promet lanskega leta znaša 704 962 K 4G vin. Kosmati dobiček na blagu znaša 35 226 K 90 h, čisti dobiček pa 22 tisoč 8C5 K 55 h. Rezervni zaklad je narasel na 28 403 K 99 1». Somišljenikom priporočamo pristop k društvu, posebno še onim, ki stanujejo v bližini Zalotke ceste, kjer je pričakova+i, da se bo prodajalna z ozirom na lepe prostore lepo razvila. Korist imajo člani sami. Lansko leto je hi la samo petodsto*na dividenda članom izplačana, ogromna vsota 12.700 K 37 h.
Iz Idrije.
Dne 29. decembra 1911 je francoska zbornica v Parizu s 312 glasovi proti 140 zavrgla predlog, da bi se stavkajoči železničarji zopet sprejeli v službo. Minister za javna dela je izrekel, da se ne sme trpeti, da bi državni vslužbenci kar delo vstavili. Tb se je zgodilo pred 14 dnevi in sicer na Francoskem, kjer imajo absolutno večino v zbornici liberalci in soc. demokra+i, enako tudi ministre iz svoje srede. Zakaj to omenjamo? — Pred enajstimi loti so hoteli ravno ob tem času idrijski rudarji štrajkati. Znano je, da so naši rekli naravnost svojim tovarišem drugih strank, da ne bodo stavkah. Vzroki so bili ravno navedeni, da država bi bila pač slaba uprava, ako bi uslužbenci kar jej grozili, osobito še takrat, ko je bila nizka cena in živega srebra v skladiščih nakopičenega, ter bi bili prej vstregli, ko bi bili za par mesecev z delom prenehali. Socialni demokrati so pa gonili v štrajk do zadnjega moža, da so se njih voditelji prestrašili sklepa in poldrugo uro pred začetkom domenjenega štrajka izreki i, da m pravi čas za to, da ni nič denarja v blagajni. Ponoči so hodili klicat rudarje da naj gredo na delo in drugi dan prosili direkcijo, naj ne kaznuje one, ki so ostah doma in na Dunaj tekli prosit odpuščanja. In kljub temu se naši socialni demokrati vedno ponašajo, da so opi pridobili v zadnjem času zboljšanje, njih možatega nastopa se zboje na višjem mes4u in pred nj h poslanci ministri kar trepetajo. Naši poslanci, posebno še Gostinčar, so pa duševne reve, piše zadnja »Zarja«. In vendar bi vedela tedajna deputacija na Dunaju leta 1910. pove-
dati, da je pred njo vse vravnal dr. Šušteršič, katerega je naprosila naša stranka naj posreduje. A socialni demokrati prepevajo v svojih glasilih, da šele oni, pa nihče drugi, so vse dosegli. Ko bi tudi pri nas prišlo kedaj do tega, kot je sedaj na Francoskem, da bi ravno socialni demokrati vladali, bi se delavcem pač dobro godilo. Saj je znano, kako so pred leti zagroz.li učiteljstvu, ako se organizira, pri kakih uporih delavcev so pa kar streljali na nje in §edaj jih je najhujša kazen zadela, da celo stalno službe zgube, ako se vprejo svojim višjim. Razume se, da kaj takega soc.alno demokratično časopisje ne bo obelodanilo, ker bi se kterim razboritim sodrugom prehitro oči odprle.
Od Prometne zvez3.
V ponedeljek zvečer se je zbralo v Rokodelskem domu nekaj zavednejših članov Prometne zveze k rednemu mesečnemu sestanku. Po povabilih je bil na dnevnem redu razgovor o neznosnih draginjskih razmerah v Ljubljani, in napovedano, da so k ses‘anku povabljeni gg. občinski svetovalci. Nobenega ni bilo. S ponosom pa bi-Ijožimo, da je sestanek posetil g. državni poslanec Gostinčar. V razgovoru o drag.nji je gospod poslanec podal navzočim jasna navodila, kako postopati proti draginji živil in stanovanj. Potom resolucij je treba pritisniti na občinski svet, da 011 poseže radikalno v to zadevo. Zgledov imamo obilo po drugih mestih kakor Zagreb, Gradec, Dunaj itd. koder mestna zastopstva z lepim vspehom delujejo zoper draginjo, bodisi, da zabranjujejo oderuško prekupovanje ali pa ustanavljajo mesnice in pekarne v lastni režiji in tako uplivajo na tržne cene, ali pa skr-be za cena stanovanja. Kar se drugod obnese, bode kor.s*no tudi za Ljubljano; samo mož je treba, ki boelo hoteli to umeti in udejstviti, no pa takih,. kakor so sedeli v rajnem občinskem svetu prežalostnega spomina, ki so skrbeli le samo za svoje bogate liberalne izkoriščevalce, za ubogega delavca pa niso imeli nič. Najboljši dokaz: Iver so mestni delavci najslabše plačani, drugi podjetniki, domači m tuji, ako bi morali svojim delavcem zboljšati plače, vzamejo mestno občino s*olne Ljubljane za zgled in pravijo, da itak predobro plačujejo delavstvo. Ako liočo novi občinski svet za nižje sloje kaj stor.ti, po staviti mora najpoprej svoje trpine na isto gmotno stopnjo, da lahko vsoloj in povsod svoje lastno delo s*avi 'drugim za zgled. Tržne razmere je treba modernizirati. Okoličana, ki do-naša živila v mesto, se naj ne začne že pri mitnici sekirati, ampak tržni organi morali bi iti tem ljudem na roko, ker če si okoličanka vsled raznih sekatur ne upa v mesto, proda kar ima zunaj mesta branjevki, ki dela pri tem najlepši dobiček ter povzroča draginjo. Preurediti je treba stavbni red, da se ne bodo zidali samo palače za gospode, ampak tudi hiše z delavskimi stanovanji. Gospodu poslancu Gost.nčarju iskrena, hvala za njegove poučne nasvete. Bog daj, da bi bilo tudi kaj vspeha!
J. S. z.
Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Gorici ima svoj I. letni občni zbor v nedeljo, dne 14. t. 111. ob deseti uri predpoldne v prostorih Slovenske krščansko - soc.alne zveze v Gorici, Gosposka ulica št. 6, II. dvorišče. Dnovni red: l. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti in morebitni predlogi. Cenjeni člani in članice, vdeležite sc v polnem številu tega zborovanja. Upamo, da ob tej priliki pristopi vel ko novih članov k tako potrebni delavski organizaciji. Zato kličemo: Vsak dobrodošel! — Odbor.
# %
/ Splošna \
/ priljubljenost \ ® *
preizkušenega : Francko-	•
•	vega: kavinega pridatka*	•
•	pripisati je njegovi nedo-	•
• sežni izdatnosti v jedru, t
• •
•	okusu in barvi.	t
•	9
®	*	s	kavinim	mlinčkom	0
• v
. ., najsi prilika za šiedenje!
Denarni promet
1.1910 čez 83 milijonov K.
n
Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■
registr. zadruga z aeomjeno zavezo
Miklošičeva cestaS
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop. ter jih	j. fl /	O/,	, b1rez
obrestuje	/2	/n	kakega
po	“	/	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4B50 na leto.
Hran lne hniiž!ce se sprejemajo M nntov depr, nn da bi se niih obrestovanie kaj nreknilo. Za nalapnie po nošti so pošino-hranilnične položnice na razpo apo.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip šiška,
stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn. -, Karol Kauschegg,veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.11; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
(jfici/jii/rč -tv c/hrru?riJco "Materi kalijo Avbrv. po ceni in jnvnes//uxrpotovali na/ se obm^/e
cSunonJ^Mrietete*
v Sjubijuni Moloči>onske uJice20. '2&a/axjrstnaOftyasnilu Ai/oselre^dačnc.
mo z
♦
♦
♦
X
♦
♦
♦
Maček sKomp. š
Franca Josipa cesta št. 3.	♦
Založniki c. kr. priv. Južne železnice. ♦ Solidna postrežba!
Znižane cene! ♦
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
I
I
FMorčfll LJUBLJANA
■ lilCI iJUl) Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroška obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca ild.
Predtlskanje In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
cvetliični salon p.Trančo z, vrtnarili Iržašha c.34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. To* varniska zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljic.
Zunanja naročila i obratno pošlo. Brzojavi: Bajec, Liljana
Gričar <& Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
Popravila se izvršujejo točno in ceno. c □a^^cscs^cscsacs^cstacsaca^ancscs^ncsaaaaacsnnac
Iv. BUSM,
.
Ljubljana
Pred škofijo 19
Lekarno „Pri Kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti 2 lodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, Krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč. steklenica 50 v
Posioa ni prašek, proti ognjivanju otrok m proti potenju nog, škatljlca 50 v.
Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih oCes in trde kože, ste-i lemca 70 v.
,,Sladin“ za otroke Skatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 Kroni (iO v, in 4 krone 80 v.
II. Zibert. Liubliana
Prešernova'ulica
priporoča 'svojo
□ veliko zalogo čevljev □
jj ::	domačega izdelka :: jj
aauuaannuaauuanaaaD
|+| Pozor slovenska delavska drnštval
I. UECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-_ skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
----:—[===]'	._Ul
•snnanaannaaaaaaannnn
Dežnike in § solnčnike |
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, pri- § poroča po najnižji ceni Q   slavnemu občinstvu g
ir Jmnn tovarna dežnikov. Ljubi ana Prod Škof jo St.19. n
JOSIP V omar, — Stari trn Jt i - ProSer. nva ulica St. 4. n
Kupujte svoje potrebščine pii znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pr! čeSnlku) LJUBLJHHH Lingarjeua ulica - Stritarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina In najkrajša črta v Ameriko!
Samo 6 dni!
Havre
New-York
francoska prek morska družbo
Veliavne vožne liste (Slfkarte) za francosko hnijo Havre, ter ‘liste zapovratek iz Rrrerike v domovino m brezplačna
d$asSanmo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovulra pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St 18 v novi hISl «Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri .Figovcu«.
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
Priporoča svojo veliko cntfflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih oUUUV. nlegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Solidno delo. Točna postrežba.
K©RN
priporoča se za izvrševanje vsakršnih kleparskih^ ,etp°bk,'™l' streh z angleSk «1.francosk „ ‘n tuzernsklnr ^rllj^ Jn
mentnlm sknljem (E prilit)	.	Vsu	stavblnska	In	galan-
opeko, lesno-cemenlno in streSno opeko, vsu izv[«itvi terijska kleparska dela v priznano solidni zvrsitvi.
Ivan lax in sin '.»S
priporočata sooio bogato zalogo raznoorstnih
uoznih koles in šiualnih strofeu
za rodbino in obrt. w
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliško Tiskarne