Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. SkuJ ftajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. tftCE m 1VEQ GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev r Ameriki. kJ V*f DM ( ' ■A WVKAJ VWt KOT HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POSn NARAVNOST NA SVOJ DOM Citajte, kar Vas zanima ti S Telephone: CHelse* 3-1242 IwItn* M 8ttunš CtaM Matter 15th. 194« at the PMt Office at New York. N. I„ uder Act ef Coogrtma «f March Srd, 187». No. 236 — Stev. 236^ NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 3, 1941 — SREDA, 3. DECEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. ITALIJA PRED POLOMOM ANGL. POVELJNIK V AFRIKI ITALJANI OBDOLŽILI SLOVENCE, DA NETIJO ZAROTO IN SABOTAŽO. — ARETACIJE V TRSTU SE NADALJUJEJO. — VELIKA MNOŽINA RAZSTRELJIVA NAJDENA PRI ZAROTNIKIH Sinoči je bilo v Rimu ura^ dno naznanjeno, da je bila preprečena zarota proti fašistični vladi in proti ministrskemu predsedniku Be ni tu Musso-liniju, cia, so bili preprečeni mnogi slučaji sabotaže ter da je bilo včeraj pred posebno sodišče za obranil*) države pripeljanih 60 oseb, ki so ofodolže-ne, da so povzročile razstrel-•be v treh tovarnah 'am smodnik, pri čemur je bilo ubitih 137 oseb; da so nameravale a-t en tat na Mussolinija., da ?o namera \1..4e [polastiti se vlade in postaviti sovjetsko vlado, v kateri bi bila vključena tudi stara Jugoslavija. To je največja sturota v času fašistične vtade in tem zua-t-iftiejša, ker je prišla sredi velike vojne. Poleg 60 4 4 zločincev M, ki so bili postavljeni pred sodišče v Trstu, se bo moralo za isti zločin zagovarjati še 11 drugih, ki jih pu oblasti še iščejo. Obseg velike zarote je 'bilo mogoče razvideti iz obtožnice, katero jp javni obtožkelj bral tki i" ve uri. PoHcijskk iprei-skava dognala, da se je za rotni- ko delovtatnje pričelo v Trstu ter se je v letih 1939 in 1940 razširilo na sosedne pokrajine. Obtožnica trdi, da fco 'bili vsi protidržavni čini storjeni na j ZA PREPRECENJE KRIZ Delavski voditelj zahteva najstrožje odredbe za preprečen je gospodarskih depresij. — Tudi privatna industrija more storiti svojo dolžnost. Na konvenciji "Investment H.i'iikers Association of America " v Hollywood Beach, Fla., je imel uvodni govor predsednik Ameriške delavske fede-zahteval uveljavljenje takojšnjih načrtov za zasilna dela, s i.1 'lerimi bo trefea začeti po zavrnitvi tutrodnega ani.>ne-programa, ker bo sicer milijone in milijone ameriških delavcev brez kruha in zaslužka. Tudi privatna industrija bo moral*storiti svoj delež za preprečenje takih gospodarskih depresij, kakršna je obiskala deželo leta 1929. Obstoječi gosjjodarski red bo sam ijjo sobi le težko katastrofe. preprečil take Položaj pred Moskvo je nekoliko nejasen. Na jogu (Mo a k ve so Rusiji nefrolifto" iabdtj"- šali svoje poštojanke, na severu ipa so Nemci dosegli nekaj uspehov. Blizu JStalinogorskja, kjer se nahaja južni rokav nentške ob-koljevalne armade, se morajo Wayne -L, Mo&e, načelnik posredovalne oblksti, ki^ ji je poveril predsednik Roosevelt le;) U uo nalogo uravnave s|>o-ra meti železničarji in železniškimi družbami, je »poročil, da so zastopniki nasprotujočih si strank nprejeh njegove predloge. Četudi pog<*rba doslej še ni podpisana, se da z gotovostjo trditi, da je nevarnost že-lezničarske stMvke odstranjena. Da s i podrobnosti pogodbe niso bile objavljene, se je zvedelo s precej zanesljive strani,, da bo železničarjem povišana letna plača za več kot .'{(X) milijonov doktrjev. To je kakšnih milijonov več kot jim je spočetka .ponudila posredoval na (/blast. Že 1 ezi ifiča rsloe braftnvščine •o za vse tehnične delavce (take, ki so zaposleii na progah, v dela v n ki.(h in aa vlakih) za- - ruski armadi, ki naglo prodira ££jale 30 odstafco zvijanje. , proti Obrežju » Harkova. Mo- f1^ . Predvsem je pri|>oročal delavski voditelj gipdnjo udobnih toda cenenih stanovanj po vsej deželi. Green je i>ohvalil navdušenje, s katerim vriši ameriško delavstvo narodni obrani1!»ni program. Dejal je, da se skoro sleherni delavec snlltra v »prvi vrsti za Amori kanca, v drugi vrsti pa člana ri srcu \*zdržanje osebnih svoboščin. Vroč boj za Moskvo Nemci boriti v debelem snegu pobudo tujih držav. Obtoženci lin v budem vrh ar ju. Rusi so na so označeni kot politični lju- ,tem kraju zavzeli več Masi. dje, ki se naigibljejo od pol-li-beralizma nfas komunizem, od komunizma na terorizem, vsi pa so prežeti sovraštva proti Italiji. Obtožnica till i. da imajo oblasti dokaize, dk* je Ibil prekinjen železniški promet, da so zarotniki nameravali razbiti Arnoldstein most med Nemčijo in Italijo in da so bili v zvezi z vojaškim vohunstvom. Dalje pravi obtožni^ da je bilo vse pripravljeno leta 1938, da bi bil izvršen atentat na il dueeja, ko Je obiskal Kobarid, toda naifcuvnost po čudežu je bil atentat preprečen. Obtoženi so tu«Li, da so izdajali tajni list, izdajali niagazin in razgkaise, v katerili so pozivali vojake k dezertaciji in u-poru. Na sodišču je v dokaz zarote bilo razpoloženega mnogo orožja in razstreljiva. Prvi je ibi-l pred sodiščem za-sli^am Vittorio ISossi (Sosič?), dijak inžiuirske visoke šote. Njemu pripisujejo krivdo, da je bil vodja cele zarote. To je prvič, da je bil Itak dijak zapleten v kako zaroto proti državi. Po njegovem zaslišanju so bila ostala zaslišanja preložena na jutri. Kot pavi Štefani časnikarska agent ura, je pravili kriv-cerv sabotaže proti italjunski industriji 11, ki pa so še vedno na prostosti. Obdolžem so, da so se posluževali terorističnih metod; v raznih tovarnah je bilo več razstrelb, pri katerih je bilo ubitih več srto 1 taljeno v. V Piacemzi 7. novembra, v Bo-logne 25„ avgus-tiai in v.CMani 25. februarja, 1940. Oblasti še iščejo dokaze gle- skovski il.tdio pravi, da more Kleist s svojo armado pobegniti samo na Azovsko morje, kjer bo doživel pogin. Železničarji ne bodo zastavkali Po novi pogodbi, ki je še niso odobrile niti železniške družbe, niti železničarji, bo železničarjem povišana letna plača za 300 milijonov dolarjev. GOSPODINJAM JE MLEKO PREDRAGO "Organizirane gospodinje" v Syracuse, N. Y., bodo porabljale skoro izključno le konzervirano mleko. iScverozapadno od Moskve, so bile tri nemške divizije vržene nazaj po vročem boju o-koli Klina in Voloholamska. Nemci beže proti Mariupolu Moskovska radio postaja naziunija, da ostanki nemške meha nizi itatne armade, ki je bila poražena pred Rostovom, beže v velikem neredu naravnost v svojo ipogubo. Nemci tako naglo beže proti Mariuipolu, da jih zasledujoči Rusi ne morejo dohajati. Paradi nabasanih cest so pogosto zajeti oddelki armade feldmaršala Ewalda von Klei->ta in so uničeni. V Kuibiševu je vnanji-komi-sar S. A. Lozovskv rekel, da je j>oraz pri Rostovu nfeipravil konec govoricam, da je nemška armada nepremagljiva. Kot pravi_United Press,. Rusi z veliko nasglieo zasledujejo von Kleistovo armiatio, ki beži ob obrežju Azovs'kega morja, ki pa bo najbrže ipadla v roke de razdeljevanja orožjas ki je bilo rabljeno pri napadu na ^olo v Bovcu, Cezsoči in Pluž-uah ter pri razstrelbi železniškega tira pri Trbižu. V trdnjavi na BUzovici se nahaja naslednje razstreljivo, ki je bilo najdeno pri zarotnikih: 450 lunitov tritola, 45 funtov razs^eljivne želatrne, 40 funtov dinami'tH, 149 ročnih granat, 75 razstrelivnih in vzrgaMi bomb, 2 Fiat fltrojni i, 85 revolverjev, 3 Mau&er-f*e, puške, vojaški revolverji in na tisoče izsstrelkov. Štefani agentnra pozneje Aretacija radikalnega govornika V Buenos Aires, Argentina, so aretirali Carlosa Viadu na neko municijsko tova'rno. Zeiben je bil poziteje v boju s policijo ubit v Ljubljani. i Štefani pravi, da so tuje države, netile zaroto v Italiji in da so se pri tem v prvi vrsti posluževale Slovencev. Ko so trgovci v mestu in o-kolici Syracuse, N. V., 1. nov. -poročili, da se jo kvart mleka spet j>odih;lžil za 1 cent, so sklenile gosi»odinje uvesti prove-že mleko le v skrajnem sluča- ju, Namesto svežega naj rabijo kouservirauo in evapori-rano mleko. Kvart svežega mleku stane se*laj 1.") centov, ]>a tudi smetana se je podražila za dva centa pri polovici pajnta. 4' (>rga nizi r a n ih gof«pod in j " .ie ri Al -PKKI. Organizacija je bila nvtanovijena v začetku oktobra, ko so nameravali tr-govaci vsletl stavke n.azvažak-ev zvišati cene. zaslužek $5.06 na dan). Za vse druge železničarje so zahtevale brtJtovščine od 30 do 34 centov več na uro. < Zdaj zasluži jo na uro od 35 do 85 centov.) Po novi pogodbi bodo tehnični delavci upravičeni za čas med 1. septembrom in 1. decembrom do 7 in }K>1 odstotnega zvišanja, doč;in bodo dobivali po 1. de00 angleških vojakov, med njimi trije generali, da je bilo uničenih 814 angleških tankov in oklopnih avtomobilov in 127 aeropkamov. Pri vsem tem pa je nek visok angleški častnik rekel: — 44 Danes so imeli Nemci nekaj uspoha. jutrišnji dan pa bo zo- •Morseveva oblast je prvotno ponudila tehničnim delavcem 7 in ]>ol ootr-jen k vojakom letni lx»uis J). Kaltes. V armado noče poti nobenim pogojeni, češ, tla mora skrbeti za svojo ostarelo mater. Ker mu nižje sodišče ni dalo zadoščenja, sc je pritožil pri zveznem sodišču. — Zvezni okrajni sodnik \VeMi je najprej ugotovil, da zadeva na sf^lda v njegov delokrog, nato pa stavil: — Naša dežela je v vojni, pa naj reče kdo karkoli hoče. Amerika je v vojiri, pa če je vojno napove-dalu ali ne. York, ila so rek rut i iz New York a in okolici 'bolj inteligentni kot pa iz drugih krajev. Takoj po vstopu v armado mora sleherni jKjložiti skušnjo, po čemer ča$avj»rečno 55 toškodb, ki jih je dobila v bitki z nemško roparsko ladjo Steiennark, ki je potopila 10 aaiveeiiiških ladij in ki se je prej potopila, kot j »a Sidney. Krizarka iSvdnev je več mesecev iskala mnogo večjo in boljše oboroženo nemško ladjo Steicrnm rk jpo južnem Pacifiku. Slednjič pa jo je zasledila okoli 26. novembra in med o-benfci ladjama se je vnel silovit boj, tekom katerega je bila Steiermark potopljena. Nato pa se je tudi vsled velikih po-Škorlb potopila Sydney s 645 »nož posadke brez vsakega sledu. Za obrambo Pacifika 6 delavcev ranjenih pri eksploziji V poslopju Wright Aeronautical Corporation v Lodi, New Jersey, kjer seži»| jo odpadke, je nastala eksplozija, pri kateri se je hudo poškodovalo šest delavcev. Edward L. Conrov, posebni agent zvezne tajne služjln?, je fn> temeljiti preiskavi dognal, da je ne'kdo pomotoma zaprl vt Imostui .ventil (jiri kotlu, čemur je sledila eksplozija. Produkcija AVrightove tovarne vsleostojan-ko Singiiij>ore. Na čelu dolge vrste bojnih l/Hdij je iplula oklopnica Pi i ure of-Wales, ki jo sedaj poveljniška ladja azijskega broiiovja po v 'i^vom admirala >\-ra Tom Phillipsa. Oklopnica Prince of \v'ales, ki je igrala veliko vlogo pri potopu nemške Oklopniee Bis-uiani v maju. je prva poglavitna aingiešku bojna ladja, ki je bila pot-liina na Daljni Iztok v vojne namene. Angleška radio postaja naznanja, da je Rusija razglasila vodovje okoli Vladivostoka za prepovedano zono. Angleška radio postaja tudi pravi, da so ameriške bojne ladje na Daljnem Izitoku *;iiu:ogoštt vilne, močne in pripravljene." Nujna seja avstralskega kabineta Canberro poročajo, da se je sestal v ponedeljek avstralski kabinet k nujnimi in važni seji. Ministri so razpravljali o najnovejših razvojih na Daljnem iztoku, 'ki so tudi za Avstralijo veliki' važnosti. Inteligenca newyorskih rekrutov Poročnik B. W. Saurel poroča iz Camp Upton, L. I., New l P IE F S E '1'he present that not only is appreciated by rbe one who receives it. but benefits every one in America. Naprodaj so pri Va5i lokalni pošti ali banki. ■OLA 8 NARODA" - New York Wednesday, December 3, 1941. VSTANOVLJEN L. 1 8 t 1 "GLAS NARODA __(▼PICK OF THK PIOPU) UWM« ud fubilBfeeo by SUveak 99 •orposatloL and add . f •— WEST lfttfc STREET, NEW I0BK, N. I. CBelaea I—1241 * LETO DNI CAMACHOVE VLADE Sttahote bbjhi Mornariški sekretar Knox je pred časom izjavil odboru a-moriškega senata sledeče: ''Cela..vrsta znamenj gpvori za to, da bo pri na/pad«u na Anglijo, prišlo dp uporabe bojnih stropov v velikih količinah." Knox ni sicer povedal, odkod ima te informacije, toda» če bi ee zgodilo, da 'bi imel praiv, potem bomo v prihodnjih tednih ............w ^^^^^ doživeli vojne grozote, kakn?-, iz e&edifpi postojank zasujfe-|l nih človeštvo še jie pozna. Poj mo sovražne gve z železnimi klenih steklenic. Ko je pihal primeren veter, so na dani znak istočasno odprli vse steklenice in bojni strup je začel uhajati, medtem ko ga je veter gnal kot nizko meglo proti sovraižniin strelskim jarkom Nevarnost pri takem napadu 6 plinom je v tem, da se "veter lahko ohrni. Strokovnjaki ho mnenja, da -bi Drugi način z-uietalci ali pro-*«-r- —j- '1' • '• iektorji onsogoČa. da istočasno napovedih tako eiie kakor tudi druge vojskujoče se strani si' do 15 litrov, ki mi padeu eks- onr im Ul—1* i i- 1 ... r .. . . V ponedeljek je poteklo leto dni, odkar je Avifci Cama-eho predsednik mehiške republike. Mož mora biti s svojimi dosedanjimi uspehi povsem zadovoljen. Njegov najsijajnejši uspeh je nedvomno pogodba, sklenjena pred štirinajstimi dnevi med Mehiko in Združenimi državami, ki je za jamčila tesneje sodelovanje med obema sosedama ter premostila razkol, ki ga je povzročil Camacbov prednik z razlastitvijo wmeriske petiolejske lastnine na mehiških tlerti. Cam mah ova vlada pa ne sodeluje je (Združenimi državami v samo v gospodarskem smislu, pač pa tudi v vifctojepolitičnem nihTkupin-2>ogtledu. Sporazumno z Združenimi državami je IM&iMca razvila ob obali vojaška oporišča, i^perjena proti Nemčiji in Italiji; v svojem vodovju je zapleiyLa dvanajst nemških in itaJijan-skili ladij, zaprla vse nemške konzula»te ter uveljavila trgovske omejitve napram državam osišča. cet ne moremo sklepati, da bi Evropi grozila vojna z bojnimi "trupi. Bila bi namreč strašna piu'A- za to, ker ne bi prizadela le 'borcev v sprednjih vrstah, ampak tudi žene. otroke ,in starčke v tše tako oddaljenem zaledju. 'Vojni strokovnjaki označujejo -kot bojne strupe vse kemične i$pojine„ ki so več ali manj strupene in uporabne v boju v toliko, da fiziološko učinkujejo na dihalne organe, oči ali kožo borca in ga tako onesposob-ljajo Sodobna vojaška znanost pa deli bojne strupe po njihovem! učinku na človeški organizem v sledečih šest glatv- steklenicami, ki držijo po 12 1. solzavec, (bromaceton, klo-raceton) — 2. kihavee, (modri križ, difenilarsinklorid). — 3. dušljivec, ("zeleni križ", klor klopikrin). — 4. mehurja vec. rumeni križ,) — 5. strupe iSti riinštir idesetletni predsednik Camaclio je poleg tega živčevja. — 6. krvne strupe. izvedel tudi obširne armadne in mornariške reforme. Mehiška a ima da (s častniki vred) bo kmalu štela 61,500 mož, do-čirn bo njihova Oprema odgovarjala- vsem metodam motorizirane vojne. V notranji politiki libira Camacho "srednjo pot", vsled česar si je nakopal med pristaši radikalnega prednika Oar-denatsa precej nasprotnikov. Navzlic "srednji poti" ima pa vedno ipred očmi gospodarski podvig najrevnejših slojev pre-bivalstvto in temeljite socialne reforme. Cainadiova vlada je lani ipreskrbela z zemljo poldrugi milijon obulbožanih farmer-jev ter ustanovila 15 tisoč kolektivnih farm. Njen velik uspeh je bilo tudi podržavljenje železnic. AMERIŠKI FARMERJI Vojni struspi, ki učinkujejo takoj, so primerni za napad, ker dovoljujejo na pad a j očim enotam po določenem ča«u, da same prekoračijo še pred kratkim zastrupljeno ozemlje brez nevarnosti za la-stno zdravje. Bojni strupi pa, ki učinkujejo počasi in določeno razdofoje, pa «e v glavnem uporabljajo v ob-'rainfbi. Z njimi se da zastru piti ozemlje pred sprednjimi postojankami, s čimer j« napad nasprotniku onemogočen TJiporaba bojnih strupov se, je zečela že ztlo zgodaj v prvi | svetovni vojni leta 1915. Za Časa svetovne vojne so takore Poljedelski department poroča, da laroierieki farmer že izza 1929 m imel tako dobrega leta kot je bik> letošnje. Po računih poljedelskih izvedencev tx> znašal njegov le- !5asa svetovno fojne so takore-tnšnji dohodek 11 tisoč 200 milijonov dolarjev. Prihodnje le- ko5. Preizlru8ili vse nporabne to bo še znatno bolje, kajti dohodki so preitaeunam na 13 tisoč na*ln.e vojevanja z bojnimi, milijonov dolarjev. struga. VMHHRH^H Povišam dohodek pa farmerju seveda iprav dosti ne za- . J^p^^nje bojnih strupov iz h-že, ker mora vse, česar doma ne pridelaj znatno dražje plačati. Nekateri farmski izvedenci eefo zatrjujejo, da sedanji farmerjev dohodek sploh ne zadošča z oziram nla« splošno draginjo. * Nakupna sila ameriškega farmerja ise je baš v tekočem letu presenetljivo znižala. NEKAJ ZANIMIVIH PODROBNOSTI Ameriško armadfno vodstvo je net|aviio objavilo naslednje zanimivo poročilo: Mladi mož, ki je poklican v armado, je poviprečno 5 čevlje v in 8 inčev vis*ok ter tehta* 144 funtov. Preko pasu meri .'11 inčev, čevlje nosi štv. 9Vž», pokrivalo etv. 7. Po parmesečnem vežbanju se vojak za nekaj funtov -/redi, preko prsi je za inč širji in čevlje mora imeti za pol številke večje. Vsak vojak dobi na teden: 4 funte in G unč sveže gove-<.;ne, 14 unč kuretnine, 1 funt in 12 unč sveže svinjine. 7 jajc, funtov in li unče sveže in konservirane zelenjave, 1 funt zrnate jedi, 2 funta svežega in konsei-viranega sadja, 14 unc kave, 4 funte in 6 unč krompirja ter 4 funte svežega in konden-zi ranega mleka. V nobeni drugi armadi na svetu nima vojak tako dobre iirane kot v ameriški. Usodna zmota V New Orleansu je &edel Patrick Sullivan mirno v nekem kino-gledališču. K njemu stopita dva policista in ga po> vabi tal s seboj. Na cesti ju vpraša, kaj hočeta. Povesta mu, tla ga bosta odpeljala tja, odkoder je tpobegnil, namreč v norišnico. Sullivan je začel di vjati. Naitaknila sta mu ipri--ilui jopič in ^a pdvtHlla.-Zve-čer jf začeta njegova družina poizvedovati po njem. Ztnota je bila kmalu poja njtiia, Po-liristoma je bilo naročeno a-l-etira'ti Patricka Sullivan a, toda v mestu je več Patrickov Sullivauov. V prevelikem navdušenju nista prijela (pravega. Pomanjkanje zdravnikov "Jourrfal of the American Medical Association" vsebuje članek, v katerem &e pritožuje nad pomanjkanjem zdravnikov v Združenih državah. Član kar priporoča, naj ibi pustili zaenkmrf; v deželo kakšnih 1500 zdravnikov, kar bi trenutno odpravilo splošno pomanjkanje. Inozemski adravnik mora v Ameriki še nekaj časa študirati ter j»oloži'ti potrebne, izpite, p red no mu je dovoljeno izvrševanje zdravniška prakse. XekWtere ameriške države j-ia sploh ne sprejemajo inozemskih zdravnikov. jeklenih steklenic, ki so podobne velikim jeklenim bomlbam, kakiišne potrebujejo «v mirnem času za prevoz stisnjenega zraka,, je bilo izpeljano na> ta plodil*,a jo in v n.Hh stisnjeni strup zagrne mtsto, nad katerim so eksplodirale. Zato so v take m primeru plinske bombe izstreljene iz projektorjev tako rekoč zasule sovražni strelski jarek in učinek ni izostal. Najvažnejša uporaba bojnih strupov je sweda ostala topništvu. fejm-Ščanje strupenih plinov s projektorji in streljanje plinskih boinib, je prišlo kvečjenJn za razdalje 500 do 800 metrov. Na večje razdalje se je izpuščeni plin že preveč razredčil Topništvo ipa je lahko streljalo na velike razdalje granate razmeroma velikega kalibra, napolnjene z bojnimi strupi. Poseben učinek je mo-R-lo topniško doseči, če je streljalo granate, napolnjene z ipe-ritom. Ta tekoči bojni strup, ki se je izkazal med vsemi kot najbolj nevaren, je imel š? to lastnost, da se je pri ugodnem vremenu razskropljen po ozemlju, obdržal učinkovit 14 dni ali celo tri tedne. Uporabo bojnih stropov so velesile obravnavale prvič leta 1898, ko so na splošno določile, da mora biti učinek drobcev eksplodirane granate hujši kot učinek strupa. Tudi leta 1907 so se zedinile na prav tej formuli, li naj bi najfonž povedala, da jp bolje, če drobci granat vijaka raztrgajo, kakor pa da .*a umorijo strupeni [pJinL Svetovna vojna je pokazala, da se velesile teh sklepov niso držale. Leta) 1922 je bila v Wash-ingtonu konferenca, na kateri so sodelovale Zdr. države. An. glija, Francija, Japonska in Italija. Združene držane so predlagale, naj se prepove u-poraba 'bojnih strupov v voj-skrh Zastopniki vseh omenjenih držav so pristali na to. Za-nimlivo pa je, da kasneje nobena od vlad tega dogovora ni SLOVENCI! NAJBOLJ SLOVENSKIH- F« DOBITE PBI JOHN MARSICH, Inc. 483 WEST 42nd STREET NEW iOBK, N. ¥. vojna na polju tega »vojskovanja z bojnimi strupi, ne.veano. [bito bonrfbardiranje iz zraka, žarvo in* falango; . __________„„ Ipri katerem bi letala nyetal:*!najpopoinejše harmonije.. Ka-bonjjb^ hapofnjene z bojnimi lior v Italiji bo tudi v Franco v i stnfpi mnogo manj učinkovi to, kakor pa dosedanje boni-bardir^nje. * Za uspeli mora biti ozračje mirno, saj vetrovi ne smejo strupenih plinov raz-pihati i n s tem, razrede iti. O tem pa prav letala nintajo kontrole in je zato vedno uspeh takega bomlbardiranja. ne glede n a dvomljiv os t zadetkov, negotov. Sedanja vojna tudi še ni prinesla tako imenovanih stoječih zakopanih front, ki bi bile najbolj primerne za upora.bo bojnih strupov. 'Presenečenja se-vestvo. stanov po načelu, Ua se Mora jo interesi popdinocv podrediti interesom; skupnosti. Kakor predsednik, .politične junte ali izvrševalnega odbora stranke,, tako bo tudi generalki tajnik ljifcnoyan neposredno od predsednika, nacionalnega »sveta. Dolžnost predsednika politične junte bo, da bo skrbel za povezanost med dr-v znamenju NOV 6R0B V DOMOVINI Na Rakeku je u irwla 5. no-vemjbra Marija Kolar, ki je svoje čase živela v Clevelandu. \ Clevelandu zapušča hčer Mrs. Rose Stegovec ter več drugiii sorodnikov, v New Yorlvu pa sina Johna. — Naj mirno počiva blaga žena v rojstni zemlji. preostalim pa naše iskreno sožalje. način, da so v sprednjih rovih ratificirala tega- predloga, postavili cele bate-rije takih je-1 Kaj more prinesti sedanja Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^ffej E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že '48. leto Članstvo 37,500 Premoženje $4,935,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19% Če bofefi dobro sebi in svojim dragim, zavaruj s« pri najboljši, po-Steid in nadsolventni podporni orcanizaeiji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko zavaruje« za smrt nine, razne pošltodbe, operacije, proti bolezni in onraočlestL K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do SO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše, vrsto certifikate sedanje dobe od $256.00 do SS,000.60. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če *e nisi tlan ali ilanlra te mogočne In bogate katoliške podporne orčanineije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih dm Ste v K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Pri poročilu glede velikega koncerta v Arlington Halli, je bilo izpuščeno ime slovenskega cerkvenega pevskega zbora, kateri je sodeloval na programu s svojimi pevskimi točkami. Prosimo, oprostite. NOVI STATUTI SPANSKU FALANGE. 4 Uradni list Fran cove vlade je objavil nove statute španske falange, osnovne dižavne organizacije v Španiji, ki je, precej slična nazijem v Nem- j čiji in faSstoinfv Italiji. Novi; statuti dajejo predvsem večjo i oblast generalu Francu, koti vodji %>anskega naroda. Yr- j hovna organa falange sta nacionalni 6vet in politična junta. Polorvtco članov junte določi nacionalni svet, polovico pa general Franco, ki imenuje tudi njenega predsednika. Oblast junte je delegirana ocf nacionalnega sveta. Junta pro-učunje vsa vprašanja, ki.se tičejo neposredno falangistične-ga pokreta, in je njegov stalni organ. Nacionalni svet bo sestavljalo 75 članov, po položaju pa bodo njegovi člani tudi »vsi aktivni ministri. V gospodarskem pogledu bo med drugim IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih {asih je vsakemn titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki rs pettje-■o našim naročnikom po najnffjl ceni. — Naročite ga 6e danes! IŠČEM ženo svojega brata LUDVIKA OSWALD A, doma iz Prezida, umrl v New Yorku letu 1917. Njeno dekliško ime je bilo Te-reza Laurič, doma iz Kočevske Reke. Imela sta tri hčere. Rad bi ž njimi dopisal. Naj se mi zglasijo na naslov: JOSEPH OSWALD, 13475 Moran Ave., Detroit, Mioh. (6x) Pomagajte vladi v tej narodni stiski. Zgradite o-brambno steno s tem, da kupujete DEFENSE SAVINGS BONDS Velikost »H x 14H inter 48 vellkib strani; 82 barvanlh cemljevldov tujin driav ln 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilolb držav; 45 svetovnih sUk popolnoma o ■namenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže eeU svet In tndl: RAZDELITEV POLJSKB MRU NEMČIJO IN RC8IJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-SKE K NEMČIJI . NOVA FINSKO-RDSKA MEJA Cena 35 centov PoSljite svoto v znamkah oz. po 2 centa. ~ po S Pdsebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRATLJA KUPON, ki ga dobite a, atlasom la ko ga izpolnite. In poajete. k Izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne aemlje-vfde a novimi mejami vojskujočih se driav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. •i NaroČite Atlas pri; GLAŠ NARODA " 216 WEST 18th JSTKEET NEW ^ O « K . N. T. 'Protfboljševižka zveza. Ko so začeli v Rusiji pridigo vati boJjševilti svoj novi nauk, so imeli na svetu le malo prijateljev. Posebno v kapi ta list ičiiemu svetu. Anglija, Francija in Amer&ni.' so jih gleujale po strani. Hitlerjeva Nemčija'in ilussoliiiijeva Italija sta "bila proti njim. Ter še mnogo, mnogo, drugih držav. Kar iziieniada je pa sklenil Hitler z Rusijo pogodbo. In s Hitlerjem vred seveda tuui Italija. Svet se ni mogel na-čuditi tej zhgonetki. No. prijateljstvo ni bilo dol- f)trajno. Leto£n^e ii>oletje je emčija prekršila pogodbo in udarila na Ru^e. • Hitlerju je začelo prin»auj-kovati žita in petroleja. Rusija ima oboje^jf dovolj. Pri napadn na Rusijo je pa Hitler raičunal še z neko aru-Zo možnostjo: prikupiti se je hotel Angliji in Ameriki, misleč, da bosta odobravali njegov korak. V tem se je strahovito zmotil. Svetovni nfcizori so se namreč tako <7premenili, da je vreden s-plortnih simpatij in splošne podpore vsakdo, ki ga Hitler napade. Svet se je razdelil v. dva tabora: v prvem so Nemčija, Italija in Japonska, v drugem pa vse druge države. Hitlerju se je zdelo i>otreb- -oio ustanoviti protrkomunistično zvezo. Toda kakšnega pomena bi bila 7.veza, če bi bile v nji samo tri države; Nemčija, Kalija in Ja:ponska ? To ne šteje in ne zaleže dosti. — Več /•lanov je treba, — si je mislil, irt ni mu jih bilo treba dolgo iskati. Pred nekaj dnevi je presenetil svet z naslednjo izjavo: <— Ustanovljena je bila proti-komunistična zveza v kfcvteri je trinajst držav: Nemčija, Italija, Japonska* Nankinška Kita j ska, Mančukuo, Finska, '"Španska, Madžarska, Danska, Bolgarska, Romunska, Slovaška, Hrvatska. Pa si oglejmo malo te države. Japonska /se nada nekaj dobička od zaoblačene nemške zmage, Nankinška Kitajska in Mančukuo sta slopo orodje Ja-l>onske, Italija je Hitlerjeva ponižna dekla, ostalih sedem ■držav iana ipij* Hitler v svojih icrenipljih. O kabšuem prostovoljnem naitopn proti Rusiji ni torej v tem slučaju nobenega govora. Vse te države igrajo žalostno vlogo, nadvse smetšm. vlogi i-mata pa Slovaiska in Hrvatska. Roman, ki jili ni. Star izku&en knjigarnar je opisoval naročila ter smeje zmajal z glavo, ko je prebral pismo naslednje vsebine: — Ko sem bila še dekle, »em ■naročila od vas resničen roman iz življenja, ki mi je naj-'bolj ugajal izmed vseh knjig, kar sem jih kdaj brala. Ali sem ga komu posodija? ali se je iz-gui>ilx, žal, ninvam ga več. Ne spominjam, se pa niti imena romana, nvojc vrti. jMogoee bo tukaj ali tam kakšna izjema, v splošnem se pa vse zaveda nevarnega položaja ter potrebe izrednih odrt db. Kakor rečeno, se Kanadčani v prvi vrsti vprašujejo, če ibo kontrola: nad etnami in .plačami pomagala izvojevati vojno. Ce jih bo mogoče prepričati, da bo pomagala, si je vlada lahko zvefcta vsestranske pomoči in podpore. M!ožje, >ki jim je bila poverjena ta težavna naloga, so trdno prepričani, da jo bodo u.-pels] i o rešili. Pri tent ne vprašujejo, kakšne težave se bodo pojavile. kakšni riziki in kakšna (bremena bodo naložena gotovim podjetjem. (Armada — v tem slučaju jo »predstavlja ves kanadski na-Vod — je sklenila premagati inflacijo, je dobrega razpoloženja ter prežeta b trdno vero v zmago. Spočetka se je pojavljalo nešteto predlogov glede kontrole, nad denarni. Vlada, oziroma njeni svetovalci so \\se ZEJvrnili ter napoaled sklenili podvreči isplošni kontroli vse cene. To je bil najbolj drzen, obenem, pa seveda tudi' najbolj preprost korak. Tekom tednov, ki so potekli od prvega tozadevnega naznanila. je b»Ia večina trgovccv in kupčevalccv prepričana, da> bo vlada t-u in tam nekoliko spregledala ter dovolila povišanje cen. To še vedno upajo in bas v tem slučaju se bodo pojavila prva razolčatroija. Donald Gordon. Aberdonec po rodu in pomožni governor Kanadske banke, mož, ki mu jo bila poverjena konlrola nad cenami in mezdami, je jasno in odkrito povedal, da v tem slu-ča.ni ne bo nobenega si pomiš-l.^n.p in nobenih polovicar-ski'h odredb. u*Za inflacijo ni mogoče sklepati nobenih kompromise, je poudaril, .ko je takole poja-- uspešna. Nolbena vlada se .ne more lotiti tako važ:i<» zadev** brez trdnega sklepa, da jo bo izvedla do skrajnosti." V njegovem ugotovi lu je prav posebno rvržna naslednja točka. "Prodajalci pod nobenim pogojem ne smejo prodajati za isti denar slabšega blaga ali dajati slališo mero in vago. <4V to svrho ne bo potrebno samo so-]bena ameriška država. Ka- lo in tvomiea-rjem znižati ee^nadska vlada je prepričana, da ne. Kontrola nad conami bo se bo obnese!. poveličevati uspehov kanadske mornarice. Najbrž ne 21. novembra torej ob izb rui iu stavke v Kirkland Lake- je izjavil parlamentarec Walter Little: 4 4 Moje mnenje jrlede .>traj: kov je javnosti že dobro znano. 'večkrat sem rekel, zdaj pa jjonnvljam, da delavci, ki y sedanjem ča*u štrajkajo, delajo krivičo možem, služečim v kanadski annadi. Vojaki se bore za deželo, 'bore bore *e tudi za »irajkerje ter dobe v povračilo $1.30 na dan. •""Mnogo kanadskih vojakov poznam izza dni, ko so bili še otroci. Danes bore za nas, ki smo tukaj, proti Nemcem. Te#a j?otovi ^telirvci ne vpoštevajo, kajti, če bi vpo&te-vali- bi ne pretili s ,-tavko. Sleherni bi moral imeti pred očmi da je naša dežela v vojni in da je ne *me niliče ovirati v njenih naporih. 14Ob fvsaki priliki (ponavljamo, da bomo povečali naše vojne napore in da ne bomo popustili niti za las. Nitiči- naj ne nfisli, da je nas položaj sijajen. Toda nekaterim ljudem ne gre in ne gre v jrlavo. da je dežela v vojni. Prav na nič drugega ne mislijo, kot kakor bi Zvišali svoj zaslužek. Kaj rgrear\es, Lake Shore, Teck Hughes, Kirkland Gold, Maca&sa in Bid good maju ali. V zvozi s tem je izjavil neki unijski u-radnik: "Delavski minister N. A. M'oLartv je dal zastopnikom (Očala 240. naslednjo izjavo: se zame in j" Delodajalci nočejo priznati unije in nočejo imeti opravka ž njo. F>elodajalei se nočejo niti |>oMedno. niti neposredno poigajati z zastopniki unije. Na nI sto priznanja unije imajo raje opravka z delavskimi odbori v a saki majrrf. Stališče delodajalcev ni v soglasju z vladno politiko.- *4 Mr.Lnrtyjpvo ugotovilo," je dejal unijski uradnik, 44»da delodnjalc-i umalovažujejo po lit i ko vlade, povsem opravičuje stališče local a 240. 44Zastopniki Mine and Mili Workers unije so bili vsikdar pripravljeni sesti h konferenčni mizi ter na miren in prijateljski način urediti vse sporne zadeve. Lastniki majn so bili pa vedno proti temu. Za zaprtje majn pade vsa krivda na upravitelje. J44Po mojem mnenju bi delavski minister storil prav. če bi javno obsodil lastnike majn ter jim povedal, da ne delajo soglasno z vladno politiko. 144Lastniki majn nimajo drugega izgovora, kot da se nočejo pogajati z unijo. CIO še vedno smatrajo za nekakšno strašilo, pri tem pa seveda pozalb-ljajo, da baš 'člani CIO izdelajo največ tankov, topov, ladij in drugih vojnih polrdbščin. "Če lastniki majn ne bodo javno opozorjeni. da~delajo v nasprotju z vlado, bodo navdalo to s pogumom druge delo-Jdajalce, ki 'bodo začeli unijo enostavno omalovaževati. aV tem času naj bi bilo vse kanadsko delavstvo odločno na strani stavkujočili majner-jev v Kirkland Lake." Piketiranje se v redu vrSi. Oh izbruh n stayke ni bilo nobenih drugih nerednosti kot da so neznanci razbili šipe nekaterih delavskih stanovanj. Pi-keti nosijo velike table z na>-pisi: 4V* for Victory with Bargaining!'' in "This Mine is on Strike." Po zatrdilu lastnikov, ni nobena majna popolnoma ustavila obratovanja. Večinoma vse ol>ratujejo. seveda z zmanjša^ nim (stwilom delavcev? tjoiijski uradniki zatrjujejo, da je zastavkalo vsega skupaj 3S50 majnerjev, dočlm je po zatrdilu operatorjev to število skrajno pretirano. / ' (V glavnem stanu locala 240 Smft Lapointa—hud udarec za Dominij 2 njim so posebno dosti izgubili francoski Kanadčani. — Državni pogreb je bil v Quebecu. Krsto je nosil tudi Mackenzie King. MOŽJE, ZENE NAD 40 LET. NE BODITE SLABOTNI,STfflll 4 Hodite \ «h«rli. novi. let« mlajši. Vx*mlte Ost rex. Vnel>Uje sptoAne tonlk«.. okr^paia, KJ so pojfosto potrebna nad let—ta telesa, ki jim manjka, železa, kalcija, fosforja. Joda, vitamina BI. Nek s3 let stari »travnik pl&e: "Toliko potno««, bolnikom. Tndi nam sem ga vzet Uspehi Izbornl. Posebna, vpeljevaltia množina Ostre* Tonlc Tableta velja um« 3Sc. Pripnite se počutiti vesele jfie In mlaj Se Se da -nca. .Naprodaj v vseh lekarnah. na Proj=peot Ave. v Kirkland Lake je tako vrvenje kot ob easu kakšne narodne konvencije. Xa odru je vedno kakšen organizator, ki daje strajkerjeni s pomoejo mikrofona potrebna navodila ter odreja, koliko naj jili gre tja in tja piketirat. Pivi dan stavke v Kirkland Lake je bil bolj slicen veselemu prazniku kot pa prvemu dnevu boja, čigar izida ni mogoče naprej napovedati. Mesto ima 21 tisoč prebivalcev ter že precej časa ni doživelo nobene stavke. (Piketi «o napram čajsniškim poročevalcem zelo nezaifpni ter le neradi odgovarjajo na njihova vprašanja ali pa sploh molče. Xeki časnikar je vprašal starega piketd; kdo bo po njegovem mnenjru zmagal: "Kar unijo vpraišaj," se je glasil odgovor. 1 'unija govoTi v naštni imenu.*' ' Najvočkrat se rnxira časnikar zadovoljiti t. odgovorom: "Pojdi v urad locala 240, tam ti bodo vse povedali, če bodo hoteli." Prejšnjo >redo je umrl kanadski justični minister Brnest Ijapointe ter je bil pokopan v soboto v (Quebecu. Njegova smrt je velika izguba za l\ki!na-ilo in za vojnofcasno vlado pod predsedstvOkiii W. L. Mackenzie IGnga. V soboto se je vršil v t^uebe-cu državni pogrob. Med častnim knstonošaci je bil tudi ministrski predsednik Mackenzie King, njegov dolgoletni tmta-m in 'prijatelj. Pogreba so s*e udeležili vUa-dni voditelji, -člani diplomatskega zbora in industrijalci. Angleški kralj Jurij je poslal vdovi pokojnika brzojavno so-žalje. Kralja je (pri pogrebu zastopal Sir Sliuldliatm Red-fern, tajnik generalnega go-vernerja earla Atliiona. Vlado Združenih držav je zastoj>al amei*iški posKaaiik v Kanadi, Jav Pierrepont Moffat, belgijsko in francosko vlado pa dva ministra, i Pokojni Lapointe je bil več let na glafsu kot voditelj kanadskih Francozov. V njih je po vzorcu svojega slavnega prednika AVilfreda Lauriera utrjeval zvestobo napram angleški kroni. Izaai izbruha vojne se je 7. vso dušo rn srcem posvečal stvari demokracije ter je kot voditelj manjšinske skupine v angleškem imperiju vedel, da je »poraz nacijske Nemčije in Hitlerja še prav posebno velikega pomena za francoske Keu-nadčane. Ostali člani kabineta so vedno uvaževali njegove nasvete. Predno je spregovoril kakšno besedo, je mortal biti trdno prepričan o njeni resničnosti in iskrenosti. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo .— UNltfcD STATES otirom* CANADIAN POSTAL M0NBY ORDER, ako je vam le prirofino Kanada bo njegovo izgubo v času sedanje krize zelo težko prebolela. Kdo bo njegov naslednik, zaenkrat še ni ibilo določeno. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternorac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Helltr.) Bel« noti mali junak. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gospod Fridolln Žolna in njegova družina (Fr. MUfeinski) Kaj » je Makarn sanjalo (V. Horo-lenko) Na raztižnib potih (Frane Vrl*fh} Peter Pavel Clavar (Dr. I. Pregelj) I*ravlca Kladiva (Vladimir Lenttk) Slika Doriaoe Gray (Oscar WRde) Verne duše v vicab (Prosper Mirim) Zapiski is mrtveca doma (A. \L Do* itojevBki) Po 70c zvezek Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik) Po 7 5c zvezek Belfefor (Artnr Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damir Feigel) Zlati Panter (Sinclair G Jock) rtdeča Megla (O. R. Frieh) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (K. d. BeUger) Veridicus (Pater Kaftan) Sivko (E. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjera) Prigadbe tebeUeo Maje (Waldemar Bonsels) Pfogvinski otok (Aoatol« France) Pisane zgodbe (Janko KaO Po i 1.2 5 zvezek Skrivnostni studenec (Pave) Keller) Po $1.50 zvezek Zlotin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrovi zobje (Mavrico Lablanc) Krisiof Dimae (Jack Lopdop) Misterija (Gustave le Routi) Po $2.50 zvezek ViSnjeva repatiea (VI. t«T«tIk) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Sttert, . New York. N. Y. -GLAS NARODA" — New Fork Wednesday, December 3, 194 f - OSPOD iz RONOPISTA Napisal: I. WINDER. -=141—— • • Zofija, ki se je hala, da ue bi večno razočarani soprog izgubil zaupanje v Boga in spri tudi s cerkvijo, kakor se je Lil spri >koraj z tvseini ljudmi, je videla, da tai nevarnost mi-m va. Pobožni nadvojvoda ni mogel pozabiti, da je bil pred nekaj ča>a, ko je rimska kurija podlpirala zasedbo neke škofovske stol ice na Ogrskem s kandidatom ogrske vlade, napisal j>apeMkeimi nunciju uporno pwtio. Zapisal je bil: 4'Gotovo rke bi roko zavihane kakor Frarac Ferdinand, vse ženske so imele lase preprosto počesane kakor Zofija. Nikoli se ni pripetilo, da bi koga ne bilo. Pondad je bila lepa in topla, že v prvi polovici aprila se ,to odel park v bujno krasoto blagoslovljenega leta, vrtnarji so bili ponosni na redke vitnice, ki ibodo letos prvikrat cvele. T8TAMOTIJIN L. lili Spominjajoč se velikih dni Nadaljevanje Vendar vojna ni ostala, kakor ee je pričakovala, na Dunaju. omejena samo na Avstrijo in na Šrbijo. Rusija, da bi zavarovala svoje koristi in koristi Srbije, je naznanila mobilizacijo svoje vojske, nakar je Nemčija napovedala vojno Rusiji. Ob istem času je Nemčija napovedala vojno Franciji in ker je bila francoska meja dobro utrjena ,je neii^ška »vojska hotela čee belgijsko ozemlje, da hi napadla Francijo z boka; tako je prek:šila» (belgijsko nevtralnost. Ker so to nevtralnost garantirale velike sile, je Anglija napovedala vojno Nen^čiji. V istem času je Japonska pristopila zaveznikom.. Tako sef je avstrijska* objava lo dolgo časa vse mirno. Ko pa so Nemci leta 1915 z velikim napadom odbili Ruse, sta nenv ški in avstro-ogrski generalni štabi sklenili uničiti Srbijo. Glatv ne poteze načrta za ta napad so bile povezarije s Turčijo in Bolgarijo in uničenje Srbije r? in 0S™Jal Pokrajj.no vsak ta vojna vojna- za osvoboditev!ffer T>o&bej ® neizmernimi in zedmjtnje Srbov, Hrvatov kvarni Ko je stevileno daleč in Slovencev, ki so pod tujimi^"**®1 sovražnik odbil ari>-jarmom. Sifeska vlada je dals^J0^ 8e -^morala pozimi isto izjavo pred narodno skup ačino v Nišu 7. dec. 1914. Takoj v (začetku vojne je avstroogrska vojska vpadla v severovzhodni del Srbije. Toda v veliki bitki pri Ceru je srbska vojska v štirih dnevih Hrvatov in Slovencev za osvoboditev in zedinjenje. Meseca maja 1917 sta predsednik odbora dr. Ante Trnmbič in srb-premier Nikola Pašič na Krfiu podpisala sporazumi in načrt o novi državi Srbov, Hrvatov in IStovencev. Ko je Bolgarija položila- o-rožje in ko je srbska vojska z divizijami dobrovoljjcev- Sifbov Hrvatov in Slovencev, ki so se pridružil^ srbski vojski, stopila v Avstro-Ogrsko, je to pomenilo zlom monarhije. Avstrijska, vojska, sestavljena iz enot, ki so se hotele osvoboditi, je zapustila bojišče in se vrnila domov. Povsod v Avstro-Ogrski je nastalo Ijrczvladje in razširila so se prevratna gibanja. Dlržava je bila v popolnem razsulu, ko je snbska vojska priha-jala v kraje, naseljene s S ribi, Hrvati in Slovenci. V tem času so se povsod ustanavljala narodna »veča in prevzemala oblast v svoje roke. Hrvatsko narodno tViječe je izjavilo, da prekinja vse od-noaeje z Madžarsko in razglasilo je sklep o zedinjenju Hrvatov in Slovencev s Srbi v skup ni neodvisni državi. V Vtem času so Narodna VijeČa v Sara jevu in v Novem Sadu raz-umikati čez neprehodne alban- S^18- priključenje. in zedinje-ske gore. Umik je bil tem težji n?f Bo?Tie i" Vojvodine s Sr- miMiiiiiiiiiiiiiw PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJE. slovenske pesmi Zbirka 9 narodnih penal Izdala Glasbena Matica v Clevelandu. Cena — $1-50 Bali Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH narodnih pesmi va rnoiki i bor......................... M Sest narodnih pesmi » m- tkJ zbor ............................ni nadvojvoda se je letošnjo ponflad malo udeleževal vrt-j vojsko cesarstva. I nih del. Sklenil je bil. d* bo vso pomlad in vse poletje po-j predla v Srem in Potem osvojila čival v Konopištu in Blueimbaehu, alie nepokoj ga je kmalu Srema, ko pa je Avstro-Ogrska pregnal, nič se ni odpočil, tihota v Konopišiu mu je bila ne- spet7*btala močno vojsko, preznojim in rad se je peljal kam na pot, čeprav njegova potova- šla čez T>rino in vkorakala v llja niso bila prijetna. Peljal «e je na Dunaj na pogreb ne- SHbijo, je Srem ostal osamljen koga starega generala, peljal ee je v Budimpe&to na otvoritev'in vsa srbska vojska se je zfora-delegacij, vozil ee je (pregledovat svoja posestva. Povsod,|la na zapadni meji. kjerkoli «e je pokazal, je bil istrah in trepet; samo v Budim-I <\r^n . i * i • - . pešti ni bilo strahu in treprta, ampak n Jče^e sovraštvo. Z* Xt°k\*h™> * Zace,° negibnimi obrazi so velikaši in poslanci vztrajali v demon-!^ ^ ? stiativnem mOlbu, dokler je bil prestolonaslednik med njimt,|f^! ^ -mmkatl' z negibnimi obrazi so poslušali njegov tradicionalni otvorit-jf^^^ Be^rafinTri* N em ^rovor. Takoj po *eji je zapustil ogrsko prestolni-o.1 " Beograd in pri-. Samo z nikinw nnagnatom. ki n»u je zaupal že izza mladih let ker je moralo veliko število državljanov, žena in otrok zapustiti domovino skupaj z vojsko. Srbske (begunce so pri umiku čez zasnežene albanske planine uničevali in desetkali a in napadi albanskih čet. polovice zmanjšana srbska .F | vojska se je dbralat na Krfu. del odkoder so jo poslali na solun- ta je z močnim, zaskrbljenim vprašanjem pogldbil ne razpoloženje bolno razdraženega nadvojvode. Magnat je vprašal (prestolonaslednika, ali je rc«, da se misli junija meseca peljati v Bosno na manevre. Fi a-nc Ferdinand ni maral, da so ga spominjali potovanja v Bijsno. Mislil je bil, da mora obljubiti svojo osebno na-v ""nost pri bosanskih manevrih, ker je bilo niemu prišlo na razbili a\-Htrij«iko črto pri Bud-iii!>tl, da kaže izbrati Bosno za manevrsko ozmilje Sicerjniku, tako da se je napadalec ni več natanko vedel, ali se je ta misel poiodili v njegovih naglo začel umikati iz Sn^bije. možganih, aii mu jo je morda prišepnil Conrad da bi razdra- v največjem neredu. Po nekaj šla vse do Rudnika in Kolu-bare. V sredi novenftra je za-V'ela (prihajati municija iz Francije. Kralj Peter je odšel na bojišče in se osebno udele-žerval bojev, da bi povzdignil moralq vojske, ki je bila prizadeta zaradi umika. Pod poveljstvom generala Ml<šiča so Srbi vnovič prešli v napad. «ko bojk3če, kjer so končno začele prihajati pomoči ^zaveznikov. . bijo in podgoriška narodna skupSčina je razglasila zedinjenje Č!rne gore s Srbijo. 1. decembra 1918 je prestolonaslednik Aleksander sprejel odposlanstvo Narodnega Vije-ča iz Za^rciba, ki ^a je zaprosilo. naj v imenu kralja Petra sprejme naslov kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tega dne je Regent Aleksander v in»enu " kralja Petra 1. razglasil ob enoglasnem navdu Ko je bila Srbija zavzeta, je £enju naroda zedinjenje Snbov, ferdo Java -Ji MLADIH LET, Peter Jereb—OSEM ZBOROV (molki in meftanl) .... ......... lili Srbe. Kajti o tem, du se bodo Srb? spotikal. n?d bosan-t-km.i manevri, ni mogel nihče dvomiti. V* načrtu jc sicer bilo. da manevri ne bodo neposredno ob srbski 'r eji, kar bi bilo dnevih je srbska vojska zavzela Beograd in osvobodila v^e sribske kraje. Avstro-ka v S i'bi ji je bila ist >vest 110 z odkrito grožnjo, temveč ob hercegovski, ki je bila.Ofrrska vojsk d'aleč od srbske, vendar je Zofija takoj po določitvi mfanevrske- uničena. Na "bojiščih na tej črti je 'bi- Sa nserta rekla, da se Franc Ferdinand ne udeležiti teh manevrov, kt r je potovanje prenevarno. Smej? se ie Fran.^ Ferdinand odvrnil, da je vedno cesar, ki se načelno ne boji ne-nevarnosti. kmalu po aneks i j i; v najbolj razburkanih čusih, kot osemdesettet n i k tvegal pot v Sarajeva — in se mu ni nič zgodilo, zdrav in nepoškodovan se je vrnU domov. S:cer je pa m- mnogo časa. potovanje se lahko kak'op.vk val r.iz-prsiti Zofijine pomisleke. Rekel ji je, da j« to potovanje z vidika prestiža tudi zanjo nume potrebno. Kajti na tem potovanju Zof ja prvikrat v prvikrat sprejema tudi ona, Jbodoča deželna gospodarica, ce-par^u in vsem -sovražnikom pri dunajskem dvore na kljub. To je bila vaba, ki ji častihlepnica vi mogla upirati. r^tavJjala si je osuple obraze svojih sovražnikov na du-mi.jakem dvom, ošabnih, škodoželjnih zasledovalcev in navdi-tiovnlcev vseh ponižanj, ki ^ se če vedno ns:pPla na neenako-.rodne Sofijo, kadarkoli je stopila na tla držav ne-a glavnega m prestolnega mesta. w Franc Ferdinand je hotel spored obiska v Sarajevu samo-st .]no določiti, ne meneč ^ za cesarjeve želje, brez ozira na J.rodpise habsburškega rodbinskega ki ie Z .f.ji pr-- 1lflVl»/l!4l Ho lvl 1».___1 _ ■____ ,. , . . ____ - kot pre ^-Jor.asledhikova povedal, da bi se kazala javnosti enakopravna soproga. Tj, da je hotel Franc Ferdinand zaradi n.ie stirnajst let po sklenitvi zakona izzvati cesarjev in vse-t-a avora srd, je bilo zmagoslavje, ki ga je šestinitiridesetletna, irtntronsko zajetna žena hvaležno in pobožno občutila kot dragoceno plačilo za svojo zakonsko ljubezen in pobožnost. r Vendar « odpora proti potovan.tu ni dala izbiti iz glave v ^i® ta ^P01* v histvu "^trza čuvstvu, ki tudi x "anca Frdinanda sili, da z nevoljo misli na manevre. (Nadaljevanje prihodnji S.) _ mmmmmmmmmmmmmmmrnm na solunsko boii^,e Note za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR Po 35e komad: SLOVENIAN DANCE V AND A POLKA_ PO JEZERU KOLO_ OHIO VALLEY SYLVIA POLKA tam na vrtni gredi MARIBOR WALTZ_ SPAVAJ MILKA MOJA orphan waltz_ dekle na vrtu OJ, MARINKA. PEGLJAJ Zidana marela (poikrt VESELI BRATCI (maztirlca) BARČICA mladi kapetane_ ko pticica ta mala ZVEDEL SEM NEKAJ • Po 25c komad: MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri KNJIGARNI SL0VEXIC PUBLISHING 216 West 18th St, CO. New York Avstro-Ggrska zajedla za'hod, Bolgarija pa jugovzhod. V času zasedanja je sovražnik ipod-vrgel srbs'ko prebivalstnoj strašnemu nasilju. Srbske čo-i le eo bile aaprte in odprle »o se nemške in bolgarske. V krajih, ki so jih zasedli Bolgari je bilo prepovedano izgovarjati srbsko ime, srbske knjige so bile uničene; vse, kar je imelo kakršno, četudi najma-njšo vrednost, so odnesli in ukradli. Najstračneiče pa je bilo, da se je (po načrtu uničevalo srbski živelj v teh krajih. V topliš-kem okrožju je bilo po uradnih poročilih ubitih 20.000 oseb. Ko se je srbska vojska uredila, je poleti 1916 vnovič stopila v borbo. V istem času ste se v Rusiji sestavili iz srbskih, hrvatskih in slovenskih ujetnikov dve diviziji do"bro-voljicev. Obe diviziji sta se borili z Rusi proti Nemcem in Bolgarom. ko pa je njihovo bivanje v Rusiji postalo zaradi revolucije nepotrebno, ste prešli Ko se je leta 1918. začela velika ofenziva na francoskem bojišču, je srbska vojska s pomočjo An-ghtžev in Francozov po tridnevni bitki po dpoveljetvom !'generala Bojoviča prebila bolgarsko črto. Z nepopisnim junaštvom podeč sovražnika, je srbska vojska v nekaj dnevih prodrla *v notranjost vse do Skoplja Bolgarska vojska se je predala in sprejela pogoje, ki so jih postavili zavezniki. Velik del -bolgarske vojske se je v dveh skupinah vdal Srbom. Zmagoviti Sribi so nadaljevali z osvajanjem zemlje, kjer ee je v ozadju avstro-ogr-skak vojska se nekoliko opirala. 19 oktobra je bilBeograd osvojen in v enem mesecu je tako bila osvojena vsa Srbija. Črna gora je bila osvobojena v istem času. V Avstro-Ogrski je 'b ilo javno mtaenje in prepričanje, da je vojna končana. IV istem, času je po 'vesteh o .srbskih zmasrah nastalo navdušenje med Hrvati. Kmalu so | vsi Si%i. Hrvati »in Slovenci iz jAvstro-Ogrske izrazili svoje .neomajeno zaupanje v svobodo in zedinjenje s Srbijo. Jugoslovani, ki so "bili v inozemstrcti so ustanovili odbor, ki je obvestil zaveznike o želji Srbov, Hrvatov in Slovencev v svobodno in neodvisno državo. CERKEV IZ KAMENITE DOBE. (Na zapadni obali Škotske nedaleč Glasgowa so naleteli v mestu Clydebank na presenetljivo arheološko najdbo. Od-kopali so hram, v katerem so našli mnogo pokopanih in sežganih trupel iz kamenite in bronaste dobe. Odkrili .so pet različnih vrst posod mnogo o-rodja in raznih kamnov, pa tudi različne druge ostanke. Najdišče ima obliko kroga in meri v premeru 180 m. Dobrih 60 m od središča so nedavno odkoip^li ostanke okroglega kamenitega zielu s premerom 13 m. V zid je bil vzidan velik kvader in na zunanji «tra- Moški zbori OBKAH DEV: Barflra; OJ, moj iocel ,e tov; Kam nI, Cantje, dzerv v vaa poj-depo ......................M OSKAR DEV: •8reSno. ljubca moja; Ko pti«-ca na tn}e gre; Sod; MoJ o&a ma koojlCka dra; Dnblf ko pisemce; Slovo; Je vpltanlla InC 41 EMIL ADAMIČ: Modra deToJka (belrkranj«ka.. 2« Vso noč pri potoH ............T9 Jnrjeva ......................JES Hodi Mleka dono; Kaj dragega bočem; Zdrav les .........Zf VASILIJ MIRK ln A. GROBMING: Vetrič; P« gradlni ..........Jt peni za mladine i klavir-(K. Adami«)_______ Dve >f I. CPreUvec) t bor in sala__________ Nail himni, dvoglana Gorski odmevi. (La svesek. t. O. M JSA A« EA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tainbnrice, zložil Mar ko Bajnk...............75 Slovenske narodne pešati ta tambo-raild i bor (Bajnk) _______ .7« B«n iel na planinca, (Bajnk). ZA CITRE: Poduk za d tre. — (KaidJrid) _ « SVOSfcJ - ZA KLAVIR: Bort pridejo. — Koratnlca —__Jt IM narodnih pesmi trn mo*kl ln BMžanl zbor, Emil Adami« ____1__ FANTJE NA VASI. 18 narodnih sa moSkl »bor. aril Prešel].. M Naročilo poAIJIt* aa: M Glas Naroda 99 ti« WEST lStb STREET NEW YORK. N. T. ni so natšli podrt stelber, izvirajoč najbrž iz oltarja. Ko so ste'ber očistili, so se prikazale na njem zanimive serpetinske sisbe, poslikane črno in rdeče. To je prvi primer, da so n»> šli na angleških tleh lepo klesan in pe>slikan steber iz pra- davnih časov. Almogi najdeni predmeti so edinstveni in kažejo na visoko tehniko. Nekateri so nedvomno fetiši. To so glave govedi, izklesane iz kamna. Hram ni imel strehe, iz njega se je odpiital pogled na nebo. . v Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO SKRILO. F. J. Kern. Ve*aD<- SestavD dr. Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj aarafa knjlilee — "Hew to ktnamii a ~Hi*ea of Ue United States". v tej knjigi so vsi pojasnila la aako- nl za naseljence Cena 35 centov OOMACl 2IVINOZORAVNIK. spisal Franjo Dn-lar. 278 atranL Cena trda vea Cena $1.50 Belo koristna knjlfa aa vaakeaa tlvlnorejca: opl> raBlb bolezni ln Klravljaije; slika. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atranl. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti rs stavbao, nmecno ln strojno ključavnlfisratvn tar Cela. aoltvarstva Cena $1.- GOVEDORKJA. S slikan*' Spisal R. murt 148 atranL ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAR. Trlja deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vas Poljuden ln natančen opla odkrlUa novega sveta. Spis m «ta kakor zanimiva povest tar 1« aeatavljen po najbolj« b Tirih. $1.- Cena 60o KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani MLEKARSTVO. m atranL Knjiga sa mlekarje ln Cena 50q Splsai Anton Pave. 8 slikami ljubitelj« nlckaratra -60c UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajer. 183 strani. ZDRAVILNA tELlMA «2 atranL 250 Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N.Y.