Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
ishaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K.
Posamezna številkar60R
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. ' Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 2 K. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 1'GO H
«7. štev.
Gornja Radgono, dno ZS. novombro 19Z1.	|||. leto.
wi!i«BB.niiiiinimmii)ii..ii....uimu.u.n..i..iilwn
Vsem naročnikom!
Vsjed vedno bolj naraščajoče draginje smo prisiljeni, zvišati naročnino listu na 15 dinarjev = 60 K letno, polletno 7*50 din. = 30 K, četrtletno 3*75 din. = 15 K, mesečno 1*50 din. = 6 K, vendar ostanemo še vedno cenejši kakor drugi listi. Posamezna številka stane 40 para = 1*60 K, torej ne več 2 K kakor smo prvotno določili. Obmejni Slovenci! Zbirajte naročnike za „Mursko Stražo“! Oglašujte v njej! Uspeh bo zasiguran!
....................... M,,,..,.,.,.....
Naša „velita“ politik
Že par mesecev opazujemo, kako vrednost našega denarje pada. No, zadnja poročila govorijo o zopetnem dviganju vrednosti našega denarja. Ali te ^slednje vesti so sicer uradno resnične, vendar so več ali manj pesek v oči javnosti. Kljub zadnjim vestem pa narašča draginja vedno bolj in bolj. S strahom in veliko skrbjo si belijo glave družinski očetje in matere delavskih, kmetijskih in srednjeuradniških družin, kako bodo preživeli zimo v okvirju najpotrebnejše skromnosti. Padec našega denarja je občutno zadel brezvestne špekulante, ki ne vpoštevajo pri trgpvini z inozemstvom svojega (t. j. jugoslovanskega) denarja. Zakaj? Vsled padca našega denarja so morali ti gospodje plačati svoje kupčijske obveznosti v tuji valuti (== vrednosti), t. j. v lirah, frankih, šterlingih, dolarjih. Razumljivo nam je potem, zakaj se potegujejo za moratorij (= poseben rok za poplačilo obveznosti ali dolgov). — Gospodje, ki s težavo obračajo krmilo državne ladje, so opazili, da so zašli v velike vode in da bodo morali svoja vesla odložiti ali prepustiti močnejšim, čilejšim rokam, in treznejšim glavam. Tako je nastalo vprašanje sanacije (= ozdravljenja) politične situacije (= položaja). Oni go-
M. N.
jesen...
Prišle so spet tihe, dolge, jesenske noči. To so noči ko je svet zavit v težko meglo, ko prši droben dež, pomešan s snegom in pada narahlo po šipah na oknih. To so noči, ko človek sedi v sobi, ali leži v postelji, posluša piš jesenskega vetra in se udaja spominom prijetne pomladi svoje duše.
Ne tako gospodje uradniki iz trga L. V gostilno „Pod lipo“ jo zavijejo, se usedejo k okrogli mizi pri peči v stranski sobi, naroče vsak po četrt ter povejo kako veselo. Prijetna vsàkdanja družba je to. Včasih jih je pet, šest, največkrat pa štirje. In vsak večer pride vrsta na drugega, da pove kaj zanimivega iz svojega življenja.
Najbolj redkobeseden je Valentin, že bolj prileten, prijazen gospod, uradnik iz davkarije. Malokdaj se nasmeji, največkrat molči, le tuin-tam stavi kako vprašanje, ali odgovarja s kratkim „da“ ali „ne“. Zato je bilo začudenje in zanimanje, vseh tem večje, ko jim je na željo prijatelja — kolega Zvonimira obljubil povedati doživljaje iz svoje preteklosti. Nalil je vina vsem, trčili so in pili. Nato si je zapalil smodko in pričel :
„Gotovo bo vas najbolj zanimalo zvedeti, zakaj se nisem poročil. Kakor vidite, sem že v letih. Zgubančena koža in srebrne nitke med mojimi lasmi pričajo o tern. Vsak človek ima
spod je, ki so po izpraznitvi korit prišli do spoznanja, da tako ne more iti dalje, bi radi vse zakrpali in vlekli naprej korupcijo, kakor še je dozdaj izvajala. Tako ne sme ostati. Država potrebuje železne roke, potrebuje mož kremenite volje in odkrite ljubezni do ljudstva. Sedaj vladajoči razred je sicer izšel iz ljudstva, pa ga je zatajil, ko se je šlo za njegove koristi. Polovičarska sprememba v vladi bi bila zlo za državo. Treba je korenite spremembe, ker jasno je, da se bo vsak branil prevzeti testament protiljudske demokracije. Jugoslovanski klub, zemljorad-niki, radikalci — vsi ti so tudi zastopniki ljudstva. Vlada visi v zraku in z njo važno vprašanje državnega proračuna. Isti ne bo povečal našega kredita v inozemstvu in tako bo lenoba, nerednost, površnost in nedelavnost takozvanih vladnih strank zopet kriva ponovnemu padanju vrednosti našega denarja. Ljudstvo ! Spoznaj svoje izkoriščevalce v času njih dela ! Ko pridejo volitve, boš lahko govorilo odločno besedo! Ker smo z ljudstvom, moramo ga opozoriti, kdo je z njim, kdo proti njemu!
Bratje Bolgari.
Za časa bailkanske vojne smo z velikim navdušenjem pozdravljali brate Bolgare kot svoje plemenske brate, le nesrečna balkanska politika nam je odcepila ozemlje, kjer prebiva bratsko slovansko pleme Bolgarov. Bolgarija spada danes v vrsto premaganih držav. Vsi, ki malo mislimo z možgani, bomo rekli, da to ne bo večno trpelo. Verujmo trdno v oni veliki čas, ko bodo tudi ponižani dobili besedo. — Belgrad pa, centrum naše nevolje pa vodi politiko šovinistične zagrizenosti. Žrtev te politike je Bolgarska, lepa in bogata zemlja, poklicana, da v krščanskem bratstvu deli naravne zaklade s plemenskimi brati Srbi, Hrvati in Slovenci. Bolgarija je vsled krivične razmejitve in sploh krivičnih določb takozvane versaillske mirovne pogodbe mnogo izgubila: Do-
«voj roman, a moj je tragičen. Celih dvajset let sem nosil sam to težko bol v svoji duši. Danes jo zaupam vam, ker ste moji prijatelji in ker sem globoko uverjen, da boste sočustvovali z menoj.
Pred dvajsetimi leti, ko je sipal mesec majnik duhteče cvetje, je osipal tudi name cvet ljubezni. Bila je lepa, kakor jutranja zarja, pridna in dobra, moja Marija. Bogatega veleposestnika edina hči, a jaz ubog uradnik z majhno mesečno plačo. Rada sva se imela, na drugo nisva mislila ničesar. Obljubil sem ji v svoji omotici, da bom storil vse, napel vse sile in moči za njeno srečo. Srečna mora biti, osrečiti jo moram.
Kraljevala je najlepša pomlad v najinih dušah. A ni sreče brez nesreče, posebno v ljubezni ne. Zvedeli so stariši, zvedeli ljudje. Videli so to razliko med nama, sé rogali in kazali s prstom za njo. Trpela je veliko, kakor sem trpel jaz, a vztrajala je, ker me je ljubila.
Očital sem si mnogo, zakaj sem se tako spozabil in segal po cvetki, ki mi je nedosežna. Začutil sem v "srcu težo, kakor jo začuti človek, ki je storil krivico nedolžnemu in katera se ne da več popraviti. Obljubil sem ji, da bo srečna; da jo osrečim, v resnici sem jo pa pahnil v nesrečo. — Kako naj preživim dva in mogoče še več, ko še' pa z borno mesečno plačo sam sebe ne morem in visim do vratu v dolgovih l? Ali naj jemljem miloščino od nje in zapravljam njeno doto? Ali ji mogoče celo dopustim, da dela neprimerna, težka dela in mi pomaga služiti vsakdanji kruh?
brudžo, izhod na Egejsko morje itd. Ne-odpustno je, da izvestno beograjsko časopisje zahteva še večje ponižanje bolgarskega naroda, ki ni odgovoren za pusto-lovčine kralja Ferdinanda. Zemlja, po naravi bogato obdarjena, je pod nadzorstvom tujih, neslovanskih sil. Kot Slovani tega ne smemo trpeti. Danes, ko smo dosegli veliko ujedinjenje, moramo misliti dalje kakor do nosa: V mislih moramo imeti veliko slovansko ujedinjenje. Da to dosežemo, je treba zbližanje med narodi, med plemeni. Krivično pa je, obsojati narod, ljudstvo za čine posameznih vlad. To delajo Srbi z Bolgari in naši še bolj srbski slovenski demokrati jim pomagajo s, polno paro, pa Bolgarov niti ne poznajo ! Če je na primer samostojni minister Pucelj, ki je slučajno Slovenec, streljal kot minister kozle, ali sledi iz tega, da smo vsi Slovenci njegovega kova? In potem: Ali moramo radi nespretne Pasičeve politike sovražiti Srbe? Nikakor. Isto je z Bolgari.
Bolgari spadajo po naravni legi svoje zemlje k nam. Pridružitev tega naroda v zajednico z nami bi bilo velikanskega življenskega pomena za našo državo. Se več! Brez Bolgarov je naše ujedinjenje nepopolno, sigurnost pred zunanjimi sovražniki je manjša in nepopolna. Velika Rusija, ki se more popraviti, gotovo ne bo z nami prijazna, če si bomo v Bel-gradu dali besedo, da delamo proti bolgarskemu narodu. Z Bolgarijo bi tjila naša država mogočno zavarovana, brez nje bo ostala osamljeno torišče šovinističnih velikosrbskih bojev. Tega kot pravi rodoljubi ne smemo in ne moremo trpeti. In akoravno kričijo razni demokratski listi po maščevanju, se ne smemo na to ozirati. Njih zagrizenost gre na primer tako daleč, da rajši vidijo, če bi nad Macedonijo zavladali Grki, kakor pa Bolgari ali pa avtonomni Macedonci. Ta izžernalna politika je naperjena nehote proti jugoslovanstvu in je dokument plemenske zagrizenosti. Vsakemu preprostemu človeku je jasno, da
Take in enake zapreke so se mi režale v obraz, me begale in plašile. Srce pa mi je glasno vpilo, da jene osrečim nikdar, ker sem preslab. — Začel sem misliti, kako bi se je iznebil, ne da bi bolelo, ne da bi tekle solze. Sklenil sem ji na lep način razložiti, da je najina ljubezen zgrajena brez temelja in usoda najinega življenja različna.
Zato morava narazen, morava se ločiti. Hoditi morava vsak svojo pot, vsak za svojim ciljem, kakor nama je usojeno. To je bilo le srečanje, kakor se srečata dva popotnika, ki sopihata skozi življenje in iščeta srečo. Pozdravita se, podasta si roki ter gresta narazen.
Tako sem ji mislil povedati in tudi povedal. Revica je plakala, da se je topila v solzah, verjela pa ni. Očitala mi je, da sem jo nalagal, ko "sem ji obljubil srečo, nakopal pa tako nesrečo. Imela je trdno vero v pravo ljubezen. Rotila me je, naj je ne zapustim, naj vztrajam, da bo z vsem zadovoljna in tudi stariše pripravila, da se udajo.
Nekoliko sem bil trmast, nekoliko preponosen, da bi jemal ženo in živel od njene miloščine. Zato sem vztrajal v svojem sklepu. Bil sem prepričan, da bo ona četudi trpela, vendar prebolela ta udarec ter bo mi še kdaj hvaležna, ko bo živela prijetno in udobno, kar bi pri meni ne mogla. — Naredil sem prošnjo in čez par tednov bil prestavljen.
Poslovil sem se od nje in ji želel srečo. In čudno, tokrat ni več jokala, sploh ni kazala žalosti. Ponosno je stala pred menoj .in mi
taka politika le državo razdira in nikakor ne zida. Trajni razvoj naše lepe domovine je mogoč le, če pritegnemo v našo jugoslovansko družino ponižanega in razžaljenega brata Bolgara, ki je vsak čas pripravljen, da stopi v družinsko zvezo z nami. To točko smo postavili na svoj program in z nami vsi trznomisleči Srbi in Hrvatje. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo sledilo tej programni točki, kateri se protivijo z vso silo oni, ki bi radi vedno in brez kontrole gospodarili. Če se nam posreči, priključiti državi brate Bolgare, bo država Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov mogočen branik Evrope in razne entente si bodo temeljito premislile, kdaj si bodo z nami dovoljevale igre kakor je saintgermainska, rapallska in druge. Le v tem združenju bomo očistili Balkan od turske in arnavtske sodrge. „Mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji!“
Naša moč.
V predzadnji številki smo govorili o časopisju kot velesili, danes spregovorimo par besed o časopisju, ki predstavlja našo nacijonalno moč. Krščansko časopisje je naša moč. To časopisje moramo podpirati — to je naša dolžnost. In danes, ko se dve mogočni znamenji borita za obstanek : Križ ali zlato tele, je to postalo še posebej naša sveta dolžnost. Za kaj se naj odločimo ? Pripadniki Križa smo, mi, narod trpinov in siromakov. Proti nam se je postavilo zlato tele, ki ima obilo zlata. Ono je zasnovalo svoj tisk, ker ve, da je tisk tista skrivnostna sila, ki vse premaga. In mi? Nositelji evangelija Sinu Tesarjevega? Razširjevalci besede Ribičeve nimamo denarja, a imamo krepko voljo in požrtvovalnost je v nas. Tudi mi se zavedamo, da je časopisje velesila, zato si s svojimi skromnimi sredstvi naročamo naše liste. Krščanska odločnost je v nas: Naj ne bo slovenske družine brez katoliškega, domoljubnega časopisja. Obmejni Slovenci!Vaš list je „Murska Straža“. Celo leto stane 15 din. =60 K, pol leta 7-50 din. = 30 K, četrt leta 375 din. = 15 K, mesečno P50 din. = 6 K. V posameznih številkah se prodaja po 40 par = l-60 K. Malenkost več kakor liter vina te stane, pa imaš celo leto pošten časopis.
Pošteno časopisje je naša moč, naše orožje. Agitirajmo zanj celi mesec pred Novim letom! Kjerkoli želite predavanja o pomenu krščanskega časopisja, skličite ljudstvo in sporočite našemu uredništvu! Ob vsaki priložnosti zbirajte za Obmejni
podala roko. Le bleda je bila in glas se ji je tresel. Rekla mi je, da sem jo varal in ogoljufal za vse nade in upe v prihodnjost. Vendar pa mi odpušča, ker ve, da nisem storil iz hudobije. Želela mi je siečo v življenju in ljubezni. Naj jo le iščem, a če je ne najdem, ki bi me bulj več žrtvovala in pretrpela, kot ona, naj ho me čakala, kakor čaka mati povestih.
In .	" °olz, brez
tarnanja, a ne ui
Hitro sem se privata.	u in
novi službi, zahajal sem v družbo, tuu. _;nsko, a vneti se nisem mogel za nobeno več.
Bila je jesen takrat, kakor je sedaj, mokra in meglena, ko se je vse to odigralo. Preteklo je leto in jeseni istega dobim' pismo od nje, kjer se je na tem svetu za vedno poslovila od mene. Zaklicala še mi je na veselo svidenje, ko se zopet srečava in takrat pri skupnem cilju — ker odhaja...
Ko sem prejel list, je bila že pokopana. Kaj je reklo moje srce, si lahko mislite.
In sedaj veste, zakaj nisem poročen. Od tistega časa je preteklo že dvajset let, dvajset pomladi je že krasilo naravo, a moje srce jjih ni čutilo, ker v njem je jesen, v težko meglo zavita jesen ...
Ko je Valentin končal, je bila ura dvanajst. Popili so vino, podali si roke ter se razšli po mokrih ulicah v jesensko noč.
tiskovni sklad, posebno ob priliki društvenih prireditev. Vsak naročnik naj pridobi še vsaj enega naročnika. Zavedajte se, da je časopisje Vaš branitelj, Vaš zagovornik, Vaš svetovalec. Varujte se pa slabega, brezverskega časopisja!
Na delo za pošteno, krščansko, domoljubno časopisje! Naročajte „MurskoStražo!“
Politične vesti
Jugoslavija.
Vladna kriza. Pogajanja med radikalci in demokrati še vedno niso končana. Nobena* stranka noče popustiti v vprašanju notranjega ministrstva. Večina radikalcev je na stališču, da mora Pribi-čevič na vsak način iz notranjega ministrstva. V soboto, dne 26. t. m. bo imel ministerski klub sejo, na kateri se bo odločilo o nadaljnem postopanju kluba. Kakor se vidi, hoče Pašič zavleči krizo kabineta do 11. decembra, ko se bo v Beogradu vršil kongres radikalne stranke. Na kongresu bo radikalni klub dobil nadaljne smernice za vodstvo državne politike. Takrat se bo tudi odločilo, če bo še ostala sedanja koalicija ali ne.
Muslimani za dosedanjo koalicijo. Kralj Aleksander je sprejel v avdijenci muslimanskega poslanca Kur-begoviča, ki mu je izjavil, da je za na-daljno delo nujno potrebno, da se obdrži sedanja vladna koalicija.
Bančni strokovnjaki iz cele države so se v Beogradu posvetovali pod predsedstvom fin. ministra dr. Kumanudija o potrebnih ukrepih za povzdigo naše valute.
Nemčija
plača prvi obrok vojne odškodnine. Kakor javlja „Temps“, je nemška vlada 15. t. m. plačala prvi obrok v znesku po 45 milijonov zlatih mark. Drugi garancijski obrok zapada 1. decembra t. 1. in znača 85 milijonov zlatih mark.
Francija
hoče obdržati svojo armado. V seji konference v Washingtonu 21. t. m. razloži Briand situacijo Francije glede razoroženja. Dokazati hoče, da, ker se je Francija odrekla svoje naravne meje ob Renu, je prisiljena, obdržati svojo armado, ker ima država sedaj tako mejo, ki je z geografič-nega stališča nezadostno zavarovana. Zato bo zahteval Briand na konferenci, da se formalno prizna Franciji potreba, da obdrži sedanjo armado napram sovražni Nemčiji.
Karl na Madeiri.
Kakor poroča „Daily Mail“ izFunchala, sta razkralj Karl in razkraljica Zita prispela tjakaj in se nastanila v vili „Victoria“.
Češko posojilo v Ameriki.
Ameriški Čeh Vopicka je pri ameriških bankah in tamkajšnjih Čehih izposloval državno posojilo za Čehoslovaško v znesku dve in pol milijardi čehoslovaških kron.
Tedenske novice
Oddaja tobačnih velezalog v Rogatcu, Mariboru s podzalogo Sv. Lenart, Ptuj s pod-zalogo Ormož, v Gornji Radgoni s podzalogo v Ljutomeru se bo vršila dne 26. novembra, ker zadnja licitacija, ki se je vršila dne 20. oktobra, ni bila odobrena.
Italijani so postali izbirčni. Italijanska vlada je z uredbo od 1. oktobra t. 1. prepovedala uvoz konjskega, pasjega in mačjega mesa — same Specijalitete. Torej so postali Italijani izbirčni ali pa imajo v lastni deželi dovolj teh dobrot. Mi jim jih nismo nevošljivi. Dober tek!
Visoka odlikovanja. Z visokimi redi so bili zadnji čas odlikovani razni veletrgovci in špekulanti v Ljubljani. Zakaj neki? Kake zasluge pa imajo ti ljudje za državo ? Da verizijo, špekulirajo, in bogatijo na stroške bednega ljudstva.
O ja, imajo zasluge, ker podpirajo sedanjo vlado in nje velekapitalističen režim. Ze vedo zakaj.	»
Domača umetnost. Profesor Saša Santel je izdal oz. izdelal serijo zelo okusno in pomenljivo izdelanih božičnih razglednic. Iste so ravnokar izšle in so kar se umetnosti tiče zelo lepe in nekatere naravnost ljubke. Tiskane so na finem Chromo-papirju. Serija od 6 razglednic stane din. 2.50. Opozarjamo trgovce in papirne trgovine na to slovensko posebnost. Zelo umestno bo, če naročimo letos le-te karte, da izpodrinemo židovsko robo, ki ravno v naših najlepših praznikih najde največ odjemalcev. Posamezne slike predstavljajo sledeče: 1.: Sv. Trije Kralji v okusnem okvirju s tipičnimi obrazi. Okvir je v pristno-narodni ornamentiki. 2.: Mati božja z Detetom. V okroglem okviru so angeljci. Zelo srčkano. Zibelka Kristusova in obleka Matere Božje pa je kranjsko, odn. slov. narodna. 3. : Angelji molijo Božje dete. 4.: Otrok najbrže v sanjah med igračami in v ozadju božično drevesce. 5. : Številni angeljci zvonijo z zvonovi. Gotovo najbolj srčkana in za Božič najbolj simbolična slika. 6.: Polnoč. Vaška cerkev. Razsvetljava zimske pokrajine o polnoči. Zelo lepa slika. — Serijo toplo priporočamo. Naroča se pri Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani.
Sprejem gojencev v vojaško godbeno šolo v Vršču. Ministarstvo vojne i mornarice je osnovalo v Vršcu v Banatu vojaško godbeno šolo. Za letos je praznih 30 mest. Sprejemajo se dečki v starosti 14. do 18. leta. V prvi vrsti pridejo v poštev vojne sirote in ako teh ni, tudi drugi. Gojenci imajo v šoli prosto stanovanje, hrano irt» obleko. Šola traja 3 leta. Po treh letih bodo gojenci dodeljeni vojaškim godbam, kjer morajo služiti 6 let, s plačo, ki se jim bo odmerila po njihovi sposobnosti. Dečki iz mariborskega sodnega okraja in mesta Maribor, ki reflektirajo na sprejem v to šolo, naj se zglase do 25. t. m. v dopoldanskih urah v pisarni Drž. okrožne zaščite dece in mladine v Mariboru, Strosmajerjeva ul. 26. ter naj prineso s seboj:
1.) rojstni in krstni list, 2.) šolsko izpričevalo o dovršitvi najmanj 4 razredov ljudske šole, 3.) nravstveno izpričevalo, 4.) dovoljenje od starišev ali njih namestnikov, 5.) potrdilo glasbenega strokovnjaka (kapelnika, učitelja, organista), da ima posluh za godbo, 6.) zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju. Dečki iz ostalih sodnih okrajev bivše Štajerske, Koroške in Prekmurja naj se zglase do zgoraj citiranega časa pri dotičnih Drž. krajevnih zaščitah dece in mladine.
Pametno in umestno. Pri naši pokrajinski vladi v Ljubljani obstoji oddelek, ki prelistava časopisne kritike, katere se potem pritegnejo natančni uradni preiskavi. Tako se preiskujejo tudi razkritja našega lista in prosimo naše prijatelje, naj nam o vsaki nepravilnosti ali netaktnosti v upravnem, gospodarskem ali narodnem oziru natančno in izčrpno poročajo z navedbo prič. Le tako bomo lahko očistili našo lepo domovino od raznobarvne nesnage, ako-ravno nas kot „klerikalce“ gledajo postrani, ker nimamo patenta za to, da bi kaj govorili v korist državi. Zato so priviligirani drugi. — Gornja uredba je gotovo delo pravičnega pokrajinskega namestnika gospoda Ivana Hribarja, ki bo za prizadevanja te smeri žel gotovo hvaležnost vseh pravičnih rodoljubov.
Novi volilni red za narodno skupščino. Na seji ministrskega sveta dne 14. t. m. je bil končno sprejet načrt za novi volilni red za narodno skupščino. Novi volilni zakon obsega tri važne izmene: 1. na vsakih 40.000 prebivalcev odpade po en mandat. 2. Mesto dosedanjega proporca, ki je omejen na volilna okrožja, se uvaja novi proporočni sistem, ki sklada okrožni proporc z državnim proporcem: Prva razdelitev mandatov se bo izvršila po volilnih okrožjih. Ostanki, ki ne dosežejo količnike, se ne bodo* računali. Ostanki se združijo pri drugem tajnem glasovanju na državne liste, ki jo bo smela postaviti samo ona stranka, ki je pri glavnih volitvah dobila najmanj 20 mandatov. 3. Dosedanji kvalificirani kandidati odpadejo. V Sloveniji ostanejo 3 volilna okrožja: Celje-Maribor, Ljub-ljana-Novomesto in mesto Ljubljana. Na Hrvaškem tvori vsaka županija posebno volilno okrožje, v Srbiji okrug, v Bosni-Hercegovini vsako upravno okrožje, Dalmacija bo tvorila dve volilni okrožji, Črna gora z Boko Kotorsko eno, Vojvodina tri. V parlamentu se bo vršila debata, kjer bo govoril za vsako stranko po en govornik.
Slučaji, ki niso slučaji. — „Neueste Züricher Nachrichten“ in listi iz Badna opisujejo sledeči slučaj bogoskrunstva : V Waldshutu so mladi delavci iz tovarne Lonza na poti proti domu se ustavili pred svetim Razpelom ob cesti.
Eden izmed mladeničev se približa križu, sname Kristusa med roganjem in preklinjevanjem svojih tovarišev in ga zopet pribije na križ z glavo navzdol ob krohotu navzočih. Po dveh dneh so delavci tvornic Lonza bili priča groznemu prizoru. Mladeniča, ki je dovršil bogoskrunstvo nad križem, je zagrabil stroj v delavnici, ga potegnil med dve kolesi z glavo navzdol in ga dobesedno zmečkal.
Klaverjev koledar za 1. 1921 po ceni 5 kron in za korist afriških misjonov je izšel. Segajte pridno po njem ker s tem podpirate ogromno in težavno delo krščanske kulture, katero s težavami in mukami razširjajo misijonarji Klaverjeve družbe.
O o p i s i
Gornja Radgona. Slovo. Ker miradinag-lega jfodhoda iz Gornje Radgone ni bilo mogoče, posloviti se od vsakega svojih znancev osebno, storim to tem potom in kličem vsem prisrčni : Z bogom ! Marica Ballerjeva. — Gdč. Marica Ballerjeva, ki je bila dolgo časa vestna prodajalka naše papirne trgovine, je isto zapustila, ker se poroči tekoči teden z bivšim urednikom „Murske Straže“, gospodom Božidarjem Borkotom. Bilo srečno !
Gornja Radgona. V Gornji Radgoni se je zopet vzbudilo k novem življenju tukajšno društvo za varstvo otrok, katero bo kot „Državna krajevna zaščita dece in. mladine v Gornji Radgoni“ skrbelo vsem sodnem okraju za duševno in telesno povzdigo mladine v obče in uporabi potrebnih ukrepov zaradi zaščite njenega življenja, zdravja in napredka. Sedanji odbor je sestavljen sledeče: Predsednik Dr. Franc Kovča, podpredsednik Dr. Lenart Boezio, tajnik Karel Mavrič, blagajnik J. Vengust, tajn. nam. Anton Kocbek, blag. nam. Dr. Viktor Dostal. Vse prebivalstvo celega sodnega okraja se vljudno vabi, da bi društvo v njegovem blagem namenu podpiralo ter mu šlo kolikor mogoče na roko. Predvsem se prosi, da bi vsakdo pristopil kot član. Letna članarina 1 dinar. Rodbine, katere bi bile voljne, sprejeti uboge otroke v oskrbo, se naj javijo odboru. Ob enem se odbor obrača do vsega občinstva s vljudno prošnjo, da bi mu po možnosti darovalo staro obleko in obuvalo za ubogo deco. Darila sprejme blagajnik J. Vengust na pošti v Gornji Radgoni.
Gornja Radgona. Prejeli smo: Protekcija ali kaj ? Družinski oče sem, imam nekaj drobnih, vednolačnih kljunčkov doma. Potrebni so mleka. Cel dopoldan sem hodil po okolici in prosjačil od hiše do hiše, če bi se dalo kje dobiti vsaj malo mleka za denar. Zamanj. Ne bi se čudil razmeram na kmetih, ko je letos krma slaba in je pičla količina mleka itak oddana oz. se sproti porabi. Ko pa se vračam od te svoje žalostne poti domov, vidim na mostu znano mi gospodično, ki je nesla 5 (pet) litrov mleka mirno in neovirano v — Nemško Austrijo. Stražnik na mostu je niti ni vprašal za legitimacijo, niti kaj nese. Zdi se mi, da redno hodi z isto količino mleka, — pa jo brez vsega puste. Torej za Nemce je vsega dovolj, kljub raznim „omejitvam“, katere pa čutimo le mi Slovenci. Kje je mož, ki bo enkrat pravično uredil obmejne težkoče — pa ne na škodo slovenske narodne zavesti in slovanskega ponosa ?1 — (Priobčujemo brez komentarja! Ur.)
Gornja Radgona. Okrajno glavarstvo v Ljutomeru je že meseca januarja zagrozilo onim trgovcem, kateri niso hoteli plačati davka, da jim bo odtegnilo obrtne pravice. Toda to je ostalo samo grožnja. Kakor nam j$ znano, trgovec Franc Korošec v Gornji Radgoni še do danes ni plačal davka od svojih milijonskih profitov od leta 1919 in 1920, obrt pa še vseeno nemoteno naprej izvršuje. Se več, ima celo pravico nasprotovati in odrekati obrtne pravice poštenim državljanom} kateri so svojim davčnim obveznostim popolnoma zadostili. Ampak oblasti bi vendar enkrat dobro storile, da bi vsaj na-pram takim ljudem, ki hočejo biti strah vsem ljudem in uradom, svoje grožnje tudi izvršile.
Sv. Jurij ob Sč. Iz okrilja naših polj in goric je izšel že mnogi mož-učenjak, ki jo proslavil slovensko ime, kakor se spodobi. Vse te može je rodila poštena, slovenska mati. Jugoslovanski materi in skriti boriteljici za najlepše svetinje pa dolgujemo ljubezen. Zato se ne bomo izneverili onemu, kar je njej dalo moč in pogum, živeti in trpeti, ampak bomo to podpirali in gojili naprej : To je sv. vera in njeni ideali. Kako to storimo? Potom časopisja, ki zagovarja krščanski svetovni nauk. Smrtno bi grešili nad spominom naših blagih pokojnikov, ki so vse svoje začetje in nehanje naslonili na en steber, to je na skalnat steber krščanske vere, ako bi ne podpirali krščanskega časopisja. Med slovenskim ljudstvom, ki je po svojem jedru še
dobro in pošteno, so se pojavili volkovi v ovčjih oblačilih — brezverski časopisi, ki blatijo vse, kar je Slovencu-poštenjaku od nekdaj bilo sveto. Posvetimo čas od danes pa do Novega leta izključno nabiranju novih naročnikov za naše časopisje. V prvi vrsti moramo gledati, da bo vsaka hiša imela „Mursko Stražo“, ki je naše krajevno in glavno glasilo. Okoli „Murske Straže“ se mora v bodoče sukati naša krajevna in gospodarska politika. Somišljeniki! Na delo v zavesti, da utrjujete oni temelj, na katerem so zidali Vaši očetje, Vaše krščanske matere! Naša pokrajina je dala Jugoslaviji može učenjake, katere je vse rodila zavedna, slovenska mati. Mi spoštujemo njen spomin, zato zatirajmo vse, kar žali najdragocenejšo zavest našega ljudstva, brezversko časopisje. Mladeniči in mladenke na delo ! Naše delo je težko, vinograd je velik in manjka nam delavcev. Pridite in pomagajte, da bo delo obrodilo sad za našo veliko bodočnost.
Sv. Jurij ob Šč. Rožički vrh. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo, katero je spalo od začetka svetovne vojne, se je zopet zbudilo. Ustanovil ga je bil gospod Franc Strajnšek, gostilničar v Rožičkem vrhu že leta 1913., ob enem je tudi bil izvoljen za načelnika. Kruta vojska mu je žalibog pretrgala nit mladega življenja v ruskem vjetništvu. Ker stojimo že nekaj močnejše v naši ljubi domovini, smo postavili tukajšno prostovoljno gasilno društvo zopet na noge. Izvolil se je novi odbor. Izvoljeni so hili: za načelnika g. Ivan Mir v Rožičkem vrhu, za podnačelnika g. Ivan Klemenčič, Stanetinci, za tajnika g. Martin Pelci, Rožički vrh, za blagajnika g. Lovro Vamberger, pos. in župan, Stanetinci in za odbornika gg. Matjaš Jurkovič in Ivan Klemenčič, posestnika v Stanetincih. Novo izvoljenemu odboru kličemo: Bog pomagaj! Ob enem se toplo priporočamo vsem sosednim prostovoljnim gasilnim društvom, isto tudi vsem sosedom in domačinom, da prispevajo za naše društvo ter nam pomagajo, kolikor je mogoče. Tudi mi bomo, ako boste v sili, vam v pomoč.
Križevci. Naša fara je zelo obširna. Farani so dobri ljudje in iz dna duše krščanski. Vendar pa nimajo vsi našega časopisja; nekateri celo čitajo surovo, brezversko časopisje. To ni prav. Časopisje je naše orožje. Za mali denar (letno 60 kron) lahko imamo celo leto zanimiv časopis, ki bo prinašal vedno novice iz naših krajev. Lepo je, da imamo tudi drugo krščansko časopisje v hiši, ali pozabiti ne smemo predvsem na naše krajevno glasilo „Mursko Stražo“. Pri-trga naj si vsak liter dragega vina pa še kako malenkost, pa ima pošten časopis celo leto v hiši. Vino stopi v glavo in sputiti, zrno, ki je odeto v nauk poštenega časopisa pa ostane in bo rodilo obilen sad. Zakaj nobena beseda, zapisana iz ljubezni do ljudstva, ne more ostati mrtva. Zavedajmo se Muropoljci, da je pošteno časopisje naša moč, naše orožje, naša vojska. Potom „Murske Straže“ se bomo pritoževali za krivice in zlorabe od strani raznih mogočnežev in tako dosegli, da se bo naše praslovensko Mursko polje očistilo vseh preostankov avstrijskih, nemških, posebno pa še samostojno-štajercijanskih barv. Muropoljci! Sledite našemu klicu in posvetite cel čas do Novega leta nabiranju novih in obnavljanju starih naročnikov za „Mursko Stražo“. !
Veržej. Dekliška zveza v Veržeju priredi dne 11. decembra v čast „Brezmadežne“ v Marijanišču igro:-„Večna mladost in večna lepota“ in šaloigro : „Jeza nad petelinom in kes“. Med posameznimi dejanji pevske točke in deklamacije. Vstopnina: Prvi sedeži tri dinarje. Drugi sedeži dva dinarja. Tretji sedeži eden dinar. Prijatelji mladine pridite v obilnem številu.
Ljutomer. Obmejni Slovenci se moramo začeti enkrat zavedati, da je „Murska Straža“ naše glasilo, da je glasilo obmejnih Slovencev. Mi vemo, da je „Murska Straža“ vedno nastopala za koristi ljudstva, zato je naša dolžnost, da list podpiramo: Da zbiramo do Novega leta novih naročnikov, da pospešimo prodajo istega po trgovinah in da ob prilikah kakih prireditev naklonimo kako svoto za Obmejni tiskovni sklad! Naša dolžnost je, da to naše krajevno glasilo razširimo kolikor najbolj moremo. Skoro vsaka številka je dosedaj prinesla novice iz Ljutomera, pa bo tudi odslej. Dopisujmo v svoje glasilo, ki se je postavilo v boj za obmejno slovenstvo pod geslom : Za križ, plug in svobodo !
Ptuj. Gornjeradgoncem bo še v spominu, da je bil svojčas občepriljubljeni in energični gospod Orel suspendiran od svoje polic, službe v Gornji Radgoni, ker je pojmoval službo kot službo, kakor se spodobi in se ni nikdar spuščal v kaka mešetarenja. Čast odkritemu značaju, na katerem iščejo dlakocepci upornost in ne vemo, kai vse. — Za posledico vestnega spolnjevanja službe je bil prestavljen v Ptuj, kjer je zopet suspendiran radi sledečega „prestopka“: Prišel je službeno javit polic, uro v neko ptujsko kavarno, kjer je slučajno sedel g. okr. glavar
Pirkmajer. G. Orel, ki si razlaga ustavo in zakon na priprost, demokratski način, da je pred zakonom vsak državljan jednak in da se ima torej vsakdo istemu pokoriti, je padel v nemilost g. okr. glavarja, ker je zahteval od njega, naj mu da črno na belem, da je polic, ura podaljšana. — Javnost naj na tihem odgovori na to: Kako se pravi takemu postopanju?
Murska Sobota. Od več krajev se sproža misel, da bi se „Murska Straža“ razširila tudi pri nas. Treba bo vzeti delo do novega leta v roke. Prešlo leto je pokazalo, da je list zelo stvaren in kritizira razmere in osebe, ki so v resnici v kvar državi in jedinstvu. Dolžnost vsakega rodoljuba je, da priporoča in propagira list obmejnih Slovencev, „Mursko Stražo“, v kateri bomo gotovo vsi našli zaslombe. (Op. uredn. : Pozdravljamo to idejo poštenjaka-Prek-murca in nas bi zelo veselilo, če bi se list zelo razširil vzlasti po Prekmurju, kjer se itak že mnogo čita. Vendar pa ima tam še renegatska „Domovina“ svoj delokrog. Nikakor ne mislimo s tem sprodrivati že upeljanih „Novin“ in ne nasprotujemo zares poštenemu narodnemu časopisju. Odločno pa se bomo borili proti vsakomur, ki hoče podirati krščanske temelje v ljudstvu. Ako bi bilo dovolj naročnikov, bi uredništvo od časa do časa gledalo na to, da bi prinesla „Murska Straža“ kako razpravo, pisano v tradi-cijonelni prekmurščini. Prekmurci, na noge in zganite se! Čas je že!)
mmmmmmmmammmmmmmmmmBBmmKmmmmu
Gospodarstvo
«■■■■■•■■BBBBHBianBPaaama
Slovensko vino.
Letošnji vinski pridelek v Sloveniji se ceni na najmanj 700.000 hi, hi po 2500—3000 kron, kar pomeni vrednost nad 2 milijardi kron narodnega premoženja.
Ker je bil ves razvoj trte ugoden in je bilo ob trgatvi lepo vreme, ker so vinogradniki vztrajali do popolne dozoritve grozdja, ker se je pridelek umno vkletaril, zato je letošnjo vinsko letino tako visoko ceniti, da se upravičeno trdi, da nadkriljuje sloveči pridelek iz leta 1834.
Po skušnjah soditi, je vprašanje, če nam bo v tem stoletju narava še enkrat naklonila enako dobro vinsko letino; nasprotno nam je pričakovati le slabejše in neugodne letnike.
S stališča, da se v spodbudo našemu vinogradništvu letošnji vinski pridelek po možnosti ohrani mnogo let, ter da se vsled nizke valute ne spravi v promet;
s stališča, da mnogi naši vinogradniki vsled slabega oskrbovanja, slabih kleti in vinske posode, vsled potratne domače uporabe ter slednjič vsled tega, ker jim primanjkujejo gmotna sredstva za nadaljnje oskrbovanje vinogradov v prihodnjem letu — ne bodo mogli obdržati svojega vina;
s stališča, da vsled nemogočega izvoza ne bo prišel letošnji vinski pridelek dt> pravih cen, — je z narodno-gospodarske strani želeti, da se najboljši del letošnjega vinskega pridelka ne spravi v promet, ampak se obdrži doma v krepitev naše valute.
Če računimo, da se bo od letošnjega pridelka porabilo polovico za konsum prebivalstva, četrtino za domačo uporabo in delavce, ostane še ena četrtina v vrednosti nad pol milijarde kron.
Ako bi bili v splošno naši vinogradniki gmotno trdno podprti gospodarji, ki bi mogli svoj letošnji vinski pridelek kot glavnico obdržati, bi bilo to najbolj gospodarsko.
Dejstvo je, da je primeroma malo tako dobro situiranih vinogradnikov-posestnikov, ki bi mogli razpoložljivo glavnico v tem smislu naložiti.
Letošnjemu vinskemu pridelku in njega narodno-gospodarski vrednosti preti tak žalosten konec, kakor snegu na spomladanskem solncu: našemu kmetskemu stanu ne bo zadosti gmotno pomagal.
S tem ni prizadet le kmetski stan, ampak njega posledice bomo čutili vsi stanovi (obrtništvo, delavstvo, uradništvo).
Znano je, da dandanes — žal — vsi dobro situirani sloji najraje nalagajo vsa razpoložljiva denarna sredstva v tujo, t. j. zdravo valuto, domačo pa s tem slabijo.
Koliko narodnega premoženja imamo v tem naloženega, se da le ugibati. Žalostno je, da podpiramo tujo, svojo domačo valuto pa slabimo.
Nudi se nam prilika v letošnjem vinskem pridelku naložiti del naših tujih valut s tem, da obdržimo doma najboljše vino do tedaj, da se dvigne naša valuta.
Umevno je, da so posamezniki prešibki, da bi dosegli to namero; imoviti posestniki si bodo pač ohranili del letošnjega pridelka, ven-
47. itev.
dar je množina neznatna; vsi ostali pa bodo kmalu prisiljeni, da bodo za vsako ceno spravili svoje vino v promet. Ker bo malo povpraševanja, a veliko ponudb, bodo cene nizke in kakovosti letošnjega izbornega vinskega pridelka neprimerne.
Da se ta preteča nevarnost prepreči ter se hkrati naši gmotno dobro stoječi sloji opozorijo na svojo narodno in socialno dolžnost, bi bil uvaževanja vreden ta-le predlog:
V Sloveniji naj se osnuje po krajevnih razmerah cela vrsta delniških družb, vsaka z glavnico 10—20 milijonov kron z namenom, da pokupijo najboljši del našega vinskega pridelka ter ga z umnim kletarenjem hranijo do tedaj, da se naša valuta dvigne. Namen te akcije je, da obdržimo v domovini ne le blaga, ampak da vzdržimo njega ceno. S tem krepimo naš kmetski stan, od katerega smo vsi drugi stanovi odvisni in od katerega bolj ali manj uspešnega gospodarjenja zavisi vseh drugih stanov dobro- ali slabobit. V agrarni državi živimo; skrbimo v prvi vrsti za tisti stan, ki nas vzdržuje; le na tej podlagi zamoremo napredovati ter si pomagati.
Pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru priredi „Slov. obrtno društvo“ leta 1922. Uspeh in sloves, katerega je imela letošnja „1. obrtna razstava“ v Mariboru je dal prirediteljem inicijativo, da so se odločili prihodnje leto prirediti zopet obrtno razstavo in sicer v veliko večjem obsegu kakor letos, katere se lahko vdeleže vsi obrtniki bivše Štajerske. Razentega se bodejo lahko tudi obrtni vajenci kot razstavljale! te razstave vdeležili in se pri tem gg. mojstre prosi, da dajo istim priliko, da tudi oni lahko svoje zmožnosti pokažejo. Da bo prihodnja obrtna razstava gotovo in dobro uspela, jamči že to, da se je do sedaj že precejšno število obrtnikov kot »azstavljalcev priglasilo. Razstavni odsek opozarja vse obrtnike, posebno pa one na deželi kateri imajo sedaj v zimskem času več prilike, da se na to razstavo pripravljajo. Opozarja se pa še posebej, na to, da se vsak pravočasno prijavi, kdor se misli razstave kot razstavljalec vdeležiti. Prijave se lahko že sedaj vpošljejo na naslov: Razstavni odsek „Slov. obrtnega društva“ v Mariboru, Aleksandrova cesta 22.
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Federa prijetno dišeči „Elsafluid“. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna stekleniea skupaj z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 326, Hrvaško.	aa
ima na prodaj iz lastnega čebelar-PICSQ stva večjo množino. Cena je 1 kg 60 K. Franc Horvat, Črešnjevci, Gornja Radgona.
Okrajni, zastop v Gornji Inferni
razpisuje mesto
tajnika.
Tozadevne prošnje je vlagati na okrajni zastop do 15. decembra 1921. Nastop službe 1. jan. 1922.
Pisalni
sistem „Hammond“, s 5 različnimi pisavami, se ceno proda. Kje, pove upravništvu.
Lepo posestvo,
obstoječe iz njiv, travnika, gozda, lepega sado-nosnika in vinograda, skupaj okoli 15 oralov, ter prostorno gospodarsko poslopje (hiša z opeko krita) v dobrem stanu, se po ugodni ceni zaradi preselitve proda. Vprašati je do 20. t. m. pri g. J. Njivar, gostilna v Kralovcih, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Proda se
lepo posestvo v bližini Ptuja, obstoječe iz hiše, v kateri je trgovina in gostilna, gospodarsko poslopje in 7 oralov zemlje. Poizve se v pisarni Franc Čuček v Ptuju.
Izšla je	t----**Y
Ve 1 i k a IPOIOJIINICA j
' v GORNJI 1
Pratika
Tisk in založba
J. Blaznika nasi, v Ljubljani
Velika Pratika
je najstarejše kmetsko glasilo, ki izhaja že 100 let.
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino, zato si je štela „PRATIKA“ v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K.
Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12.
RADGONI
r. z. z n. z.
sprejema
Galanterijo, drobnarijo, parfumerijo in pletarshe izdelke
priporoča
na de bel®	in	drobno
BALOH & ROSINA
Maribor, Grajski trg 4.
Drva
vsake vrste, kupi za lastno porabo po najboljši ceni
Fosojiliica 9 Sonji Radgoni.
Ga trgovce s semenjem f*
Zadruga za proizvodnju sjemenja, Zagreb, Preradovićeva ulica 20 daje trgovcem s semenjem franko vsaka postaja omarico za semenje (po vzorcu tvrdke Mauthner). Semenje je odmerjeno v vrečicah v vrednosti po 2 kroni. Vrečice imajo barvano sliko dotičnega sočivja ali cveta in navodilo za gojenje. Neprodane vrečice se v nepoškodovanem stanju vračajo v jeseni nazaj ter se denar vrne. Vse
semenje je potom „Postaje za izstraživanje (preiskovanje) semenja“ v Zagrebu preiskano, zajamčeno kaljivo in prvovrstno. — Trgovci dobé semenje s 25% popustom.
Naročila se že sedal sprejemajo!
Vi

hranilne vloge
terjih obrestuje po
4%
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu ;
daje
= posojila
na vknjižbo, na poroštvo, menice tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov;
dela prošnje za vknjižbo posojil
brezplačno;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem;
posreduje pri izmenjavi tujih
valut Ctujega denarja),
vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
!
I
e
i
I
I
t
!
!
1
B
!
!
!
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, ^ št. 10.593. - Telefon št. 3.
I	Naročila na	f|
modro galico j
I
I
I
8
sprejema f
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni in njena podružnica v Križevcih.
Ker še se cena ne more natanko določiti, se plača pri naročilu za 1 kg 20 K na račun. Vinogradniki,
preskrbite se pravočasno, ne odlagajte na pomlad, da ne boste nazadnje brez galice.
I
S
I
© •
• © © •
© © ©© © • ©© • © 9 © • © ©©
9© 9© • © • ©
9© © © 9© ©9 9©
•	9
•	© « •
© ©
©e
9 © «© # •
9 ©
©e
99
9©
©©
9 © ©© ©9
O®
TISKARNA PANONIJA GORNJA RADGONA
Moderno opremljena se priporoča za tisk časopisov, brošur, lepakov, leta« kov, kuvertov, pisemskega papirja, visižk itd. po nizki ceni in hitri postrežbi
KNJIGOVEZNICA o KNJIGARNA • TRGOVINA § PAPIRJEM m PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI

o® © ©
• ©
© © © © © © ©• o © © © e © ©o • ® ©o © © © @ • © © © ©0 © • © • © © ©® © © • © e® o © o © © • © © © © • © ©© © & O ©
o ©
© ©