àsûj .TBABMVL PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote_ (1 min tibi In opmviiilkt |»rost«H| MŠ7 8. U«n4nU A v«. Offto« of Publient»««» * MST South Uwnilnl» K**-Telephone. Hwliw*ll 4M04 Chicago, DI. pondeljek, 7. avgust» (August 7), 1933. **"gg ** Komentafj® 45nrdels vtadaj^--javksnje o svobodi u Roosevelt objav« pravilnik » dol» evP8mo mislili. J code" i minimum . mezde $12 in maksimal-lelovnikom 40 ur v tednu , u vse delsvce enako. J p» vidimo, da administra-* Johnson daje vedno več svo, pet U te- nekaj dnevi so lastnik uc dobili izjemni in aačas-ivilnik, ki jim dovoljuje, io plačujejo delavkam na j «567 minimalne tedenske a 45 ur dela v tedw1, Pet ,v in sedem inŠestdeset na teden! V drugih kra minimum za moške ii v perilnicah par dolarjev ji, nikjer pa ne doseza Roo-dtovega minimuma $12 te- Blagoslovljena Nira ima to-več ¿lic — zelo majhnih in „ večjih — s katerimi deli licem mezde in mezdice. • * * Ameriški klerikalni tisk zelo n. Na piki ima "moder-poganstvo", ki jemlje svojo sveti cerkvi. Kadarkoli razpravlja o "modernih polih", imenuje Rusijo, Mehi-n Španijo. Zadnje čase je >ta tudi Jugoslavija, a le asija. (več Ü* Kalo nuj», Mehika in Španija so mnenju klerikalnega tiska ¿udobnejše dežele, v katerih ndejstvuje "moderno pogan-**" Tam je največ krivic, hudodelstev, največ zla. Mehika in Španija so . demoni, ki danes zalaga-katoliško propagando z no-naterialom za jamranje in Étanje. ali nič jamranja pa nI "modernega poganstva" liji in Nemčiji, ki sta danes ijreakcionarnejši deželi na Tam je menda vse v redu. faau svetu je očitno, da n¿ja barbarstva v današnji (po vojni) se dogajajo baš taliji in zadnje mesece v tfiji; tega kar se zadnje ča-rdi v Nemčiji, že ni bilo izpetega srednjega vek», ko eiiifali knjige (in ljudi) na ""•ih ter mučili Žide na ;em. to to katoliški tiak komaj »i» in gre brzo mimo — »P» na Rusijo, Mehiko in Za katoličane ni vsa ^ tudi v Italiji in na Nem-Katoliške politične, eko-S, itrokovne in kulturne ■»cije so uničene. Kljub ni bučnih protestov. Za-Jjj Zato, ker sta Mussolini "*r vzela sveto cerkev v in proces pofaši-J fUMt'la sta cerkvi sVbbo- * ^hko hv nadalje pone- In izkorišča nevešče N zatfit,, fašistične vla-T'wv je zadovoljna ln ,Jni m°rajo biti tudi ka- kriv¿ePraV ** jim ñru«*t* ¿je razlika. Cerkev J * briga, ako fašiati in jjan. mučijo in ubijajo J» ,n drugoverce, aamo ^ mir in svobodo svo- ^njevalne propagande. * »» Hitler nisu "mo- *|*nski klerikalci ne-Jimjo proti "frama- ■br iuj' v m tii , ~ ne ve'"0. J?. n' " dr. Ifcro- r ,1pf7hJa * t(> "flama-^ M^rda sklene «n pojde nazaj v * » ,1' no fKM^kajo, It k [ 1 Msau jam. , r'' * »»omeni za bla-^J^nsčanega atoven-Jn krm-t«. - * /.agrebu ^ i Kratek, to-íevfr. »•^pSr- Veidim.1. > poalo- ¡T* razpoke. DELAVCI BODO MODAU UGDArt TtRST JEKLA Bitka za unijo bo morala biti iz vojevana v tovarnah, zahteva referendum med je klarskiml delavci. rata oí postaga proTfcUd fjrln »nctlon lioa, Act of Oct. t, UIT, aatkartaaš ea Jnne 14. Itlg STEV.—NUMBER 153 Sovjetêki jetniki amnestirani Sovjeti izpustili 12,484 Jetnikov drugim pa znižali kasni Waahington. — (PP) — "Pro-stovoljna" umaknitev načrt« glede kompanijskih unij v je klarski industriji pred Johnso-novlm odborom še ne pomeni, da je sedaj prosta pot za organiziranje delavcev te induetrije v pravo unijo. Prvič umaknitev načrta ni bila "prostovoljna" ampak prisilna, drugič pa je Lamont jasno povedal, da jeklarski trust ne misli opustiti odprte delavnice. Boj o tej točki pravilnika se je izvršil za kulisami dva dn pred zaslišanjem. Poteza o "prostovoljni umaknitvi" je bila in scenirana radi efekta na javnost kar se pa tudi ni obneslo. La-montu ni nikdo zaploskal in čestitala mu je le delavska tajni ca radi "lepšega". Ona je tud pokvarila južno, ker je 12 ur prej poslala vsem poročevalcem kopijo svojega govora in s tem razkrila "prostovoljni umik". Zaslišanje o pravilniku se je vršilo le en dan, nakar so se njegovi sestavljalci umaknili zopet za kulise. Kaj bodo skuhali in koliko upoštevali zahteve delav-cev, je zdaj še misterij. Green je elektrarskim baronom i administraciji vrgel rokavico, ko je po Lamontovl izjavi, da se ne mislijo podati in ne bodo spremenili svojega stališča napram unijskemu gibanju, v menu delavske federacije in jeklarskih delavcev *aht*v»l,, d* sami odloČijo, kam hočejo spadati: h kompanijskim »11 delav-skim unijam. Glasovanje mora biti tajno in brez groienj. Če delavci v vsej jeklarski industriji in rudnikih odglasujejo z večino za svojo unijo, tedaj se mora trust držati tega rezultata, če se bodo izrekli za kompanijske unije, se bo tudi federacija po-corila volji večine, je rekel Green. Lamont ni na to zahtevo ničesar rekel, niti ne Johnson. Green je seveda vedel, da bo jeklarski trust zavzel slično sta-išče kot Frick Coal kompanija ki je njegova podružnica. Glede delovnika je Green zahteval 30 ur na teden kot maksimum in minimalho plačo $18 na teden ali 00 ton tov na uro. Slično so zahtevšlt tudi drugi delavski zastopniki. John Meldon od levičarske u-nije je udaril po špijonažnem sistemu, ki je razprelen po vsej ndustriji. Zahteval Je, da vlada prisili barone, da g» odpravijo. Isto je storila tudi delavska tajnica. Meldon je zahteval tudi odpravo priganjaštva, kom-»nljsklh penzijskih sistemov, d so le goljufija, prav tako prodajanje delnic delavcem, ter kompanijske dominacije mest In njih trgovin, v katerih so delavci prisiljeni kupovati. Boj proti odprti delavnici ni bil končan na tem zaslišanju, da si je v prvem spopadu zmaga o delavstvo, ki Je poplsvilo Johnsonovo administracijo s protesti. Odločilna bitka se bo vse-kakor vršila v Jeklarskih okoliših. Rezultat "prostovoljnega umika" je vsekakor v prid de-avcem. Sedaj se laglje postavijo po robu jeklarskemu tru-stu, ker se jim nI treba več to-iko bati Intimidacij in groženj Ce bodo šli v boj kot molje, se otresli auženjakega strahu, bodo pod okriljem organizacije lahko svobodnejše dihali In živeli kot ljudje in ne kot tlačani. Moskva, 5. avg. — Sovjetska vlada je včeraj naznanila, da je mi iz-Jj2,484 političnih in navadnih ,relWetnikov, ki so gradili kanal med Belim in Baltiškim morjem, po polnoma pomiloščenih; dalje do sovjeti znižali kazni nadaljnim 59,516 jetnikom. Petsto jetni kov med izpuščenimi je dobilo nazaj vse državljanske pravice Petnajst jetnikov je bilo odlikovanih, ker so se dobro obnašali in pridno delali. Rusija do danes še ni videls amnestije v tako velikem obsegu. Ta korak sovjetske vlade se razlaga, da je sovjetski sistem tako močan, da se ne boji več notranjih odporov ali kontrarevolucije; odpor v ruskih vaseh se je polegel in kulaki nir so več nobena nevarnost, vsled česar se je razredni boj proti njim omilil; končno so boljševi-ki pokazali, da znajo biti usmi. Ijeni prav tako kakor neusmiljen ni napram svojim nasprotni» kom. Gaadhi dobil aae leto Puna. Indija. 5. avg. — Ma-hatma Gandhi Je bil včeraj ob sojen n» leto dj|l zapora zaradi obaovtjene kairfpanje sa pasiv no reeistenco prati vladi. Stratoaferal balon M |s dvignil in paM * • —■— Velike ceremonije neslavno zak« ljučene Chicago. — Dvig v stratosfero z vojaškega stadiona tik prostorov svetovne razstave, o katerem je bilo cele tedne toliko krika ln priprav, je doživel v soboto zjutraj hiter in neslaven konec. Balon s gondolo, v kateri bU častnik KRŠENJE CIVILNIH psavic HI NIC PONEHALO Nepoatavnl čini krajevnih obla. atl ae množe, le federalna vlada Je nekoliko odjenjala New York. — (FP) — Civil Liberties unija poroča v prav kar izdanem pamfletu, da je bi) od lanskega do letošnjega junija dosežen nov rekord v zatiranju civilnih pravic. Letošnjo spomlad je bila v petih državah poslana milica proti atavkarjem in rebelnim farmarjem, policija pa stalno in bolj in bolj udri-ha po demonstracijah brezposelnih. Kraji kot Loa Angeles, Chicago in mnoga druga industrijsks središča imajo še vedno rekord v brutalnosti policije. Hoover-jeva komisija, ki je lansko lete poročala o svojih dveletnih študijah in obaodila repreaivnoat policije, okrajnih in državnih o-blaati, ni s tem nič dosegla. "Postava" se pač ne zmeni za njena poročila ln priporočila. Civil Llbertlea unija pravi, da je lapsko leto posvečala največ agitacije za izvpjevanje Javnih prostorov, kjer se lahko vrše ahodi brez policljakega dovoljenja, proti pogonom in deporta-cijam, ki jih je uprizarjal delavski department pod Doakom, proti injunkcijam, poštni cenzuri, registraciji inozomcev, za osvoboditev političnih jetnikov Tom Mooneyja in Billingsa, za odpravo tretje stopnje in svobodno poučevanje v šolah. V zadnjem Času Je ponehala le represija federslne vlade. Delavski department je pre ne- Rudarska stavka končana s posredovanjem Roosevelta Rudarji ao pozvani, da ae dane« vrnejo na dalo po starih pogojih, dokler ne bo sprejet stalni pravilnik, medtem bo pa posebni posredovalni odbor skušal Uravnati sporne to&e med rudarsko unijo In baroni mehkega premoga RootmH dajt Izjama In-dnslr i Jaki m maa^natom Vedno vel podjetnikov hoče Ime-j U Izjemne pravUalke » nlšjo plate la dojgim delovnikom je bU častnik Ti G. W. Settle __________________ sam, ae je dvignil okrog 6000 hal s gonjami proti tujezemcem Čevljev, zavil dve milji sapadnalona in vaemi ceremonijami Co Je pa množica videla, da ba-on pada, je drla v širokih curkih tja in policiji ss je komaj posrečilo, da je naredila kordon okoli sesutega žaklja na tirih. Settle, ki je s Jeanom Piccar dom iz Belgije vred aranžiral dvig, se je nameraval dvigniti 1 milj visoko. Po padcu je naznanil, da bo še enkrat poskusil. Komuniatl kot talci v Nemčiji Berlin, fi. avg. — Policija v Dortmundu Je prijela štiri ko. muniste ln Jih drži kot talce, ko je bil nacljaki "šturmar" napaden in ranjen po štirih neznancih, ki so pobegnili. Fašiati so sklenili, ds bodo za vaak tak napad držali komuniste odgovor« ne. Stavkovni izgredi v Franciji Pariz, ft. avg. — V Strasbour-gu, glavnem mestu bivše nemške province Lorene, stavkajo stavbni delsvci in včersj- so bil! tamkaj krvavi izgredi, v ksterih Je bilo več policistov ranjenih. Cestni čistilci tudi stavkajo ln kupi smetjs in nesnage se nabirajo okrog hiš. Mesto Strae-bourg ima komunističnega župana. Chicago. — Število deloda-palcev v Chloagu, ki so do sobote Mer» podpisali Roossvel-tov začasni pravilnik, je narast-lo na 10,000, v čikaškem distrik-tu (Il)lnola, Iowa In Wisconsin) pa na 78300, Waahington, D. C. — V za* njih treh dneh Je predsednik Roosevelt dovolil večje število izjemnih pravilnikov, ki niso v sklad ju s njegovo splošno upo-slevalno pogodbo. Ta predaad-nikova dobrovoljnost In popustljivost je »elo ozlovolj IIa voditelje delavskih unij, še bolj pa na desettlsoče delavcev, na katere je Roosevelt pozabil. Na primer lastniki periinle so pridobili začasni l»jemni pravilnik s minimalno tedenako mezdo $5.67 sa 46 ur dela v tednu za ženska v južnih državah. Johnson je drugi dan umaknil to določbo minimalne mesde In zahteval novo postavko. Organizacija lekarnarjev hoče Imeti 66 ur za svojs nameščence. Bledeče industrije so dobile izjemne pravilnike: v Lesna trgovin» n» drobno plstenlnarSka podjetja, mlini pšenične moka, tovarne iladole» d» (48 ur v tednu), tov»rae oljnih peči, tovarne optičnih instrumentov, izdelovalci barv In 1* klrjev (48 ur), tlskaraka podjetja, tovarne sa igrača, isdelo-valnice ledu (66 ur poletu In 40 ur pozimi), papirnice (48 ur) in tovarna za gasotlnske sesalke. Vsa ta podjetja so dobila do-voijenje, da lahko drše delavce n» delu najmanj 40 ur v tednu daal RooseveKov splošni pravil-nik določa maksimum 86 ur za vse Industrijske deavoe. < Generalni št raj k na Kubi Havana, 6. avg. — Delavska unija na Kubi atopajo v generalno stavko in diktator Mach* do Je silno alarmiran. Vas pro-met na otoku Je že parallzfran, Vlada Je zagrozila z obsednim stanjem in več sto delavoev Je Že bilo aretiranih. Včeraj sta bila ubita dva stavkarja. PovodenJ v Denverju Denver, Colo. — Tri osebe so utonile, pet Jih pogrešajo in 6000 oseb Je zbežalo na hribe, ko Je 8. t. m. počil Jez v Castlewoodu in je nsrastli Cherry Creek žalil nižine v mestu, ftkodo cenijo na milijon dolarjev. nljo Upara Je" la dlvldeade. v Omaki. HtraJevodJa la kerja! popravljali pokvar jealk MmsnUv de sfcrajae stts, aamo d» prlhra- Waahtagtea, D. t\ 6. avg.— Roosevelt Je včeraj popoldne razglasil "moratorij sa štrajke in izpore." Imenoval je "narodno Industrijsko razsodišče", ki ima za časa uvajanja Nire reševati vae spore med delavci In delodajalci. V razsodišču ao trije zastopniki delodajaloev in trije organlsir»neg» delavstva, na čelu Je pa senator Wagner la New York». Dela veki zaatopniki »o: William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, John L. Lewis, predsednik rudarske u* nlje UMWÀ in dr. Leo Wolm»n. ki pradsUvU» unijo obl»čllnlh delavoev, Amalgamated Clothing Workers. — Zastopniki kapitala so pa Walter C. Teagle, predsednik Standard Oil Company v New Jersey Ju, Gerard Swope, predsednik General S-lectric Company in Louis E. Kerstein, poslovodja veletrgov-ske tvrdke v Bostonu- Unlontowa, P»., 6, avg.—Odborniki krajevnih unij rudarske orgsniaaelje United Min» Workers so Lmell sinoči Isredao konferenco, ns kateri so zaključili s 128 glasovi proti 4, d» bodo priporočili stavkajočim ru-darjem, naj se ne vrnejo a» delo 7. avgusta, temveč naj počakajo, da ea H. C. Frick Cohs Company dsflnitivno Isrsôs sa prisasajs unije. Do daass As nI storil« tsgs> Hyde Park, N. Y„ 5. svg. « Predsednik Roosevelt Ja daass zjutraj naznanil, da Je velik» sUvk» rudarjev v PennsjrlvaatJi končana In okrog 36,000 rudarjev se vrne n» delo v pondsljsk. Predsednik se J« pohv»|il, da nikd»r v zgodovini Amerike Is nI bil tako velik štrajk porov-nan tako hitro. Naznanilo Je bilo obJ*vljeao kmslu potem, ko je prišel k Roo. asveltu administrator Johnson, ki Je prispel Is Wsshingtoaa v letalu. Johnson Je dv» dneva konferirol s predstavniki rud»r> jev In premogovnih operotor-Jev in Jih silil k sprovl. V petek zvečer je bilo konferiranje končano In nato Js Johnson o-sebno pred lotil pogoje sprave Jtooseveltu, ki se mudi tu na po-¿itnicah. Pogoji so, ds se rudarji takoj vrnejo n» delo In družbe Jih mo-rajo sprejeti brn vsakih diskriminacij. RtMfcrJI smejo takoj nasUvltl svoje tehničarjs pri jamah, katers sami plačajo. Vse ostale sporne točke bo msdtem . rsševal posebni odbor treh moi, katers Je Imenoval Rooeevelt. TI odborniki so Gerold Swops, Louis K 1rs tel n In George L. Berry; ssdnjl Je predsednik tiskarska unije. Mezda In delovne ure oetanejo stare. Vse to velja toliko časa, dokler ne bo sprsjet stalni pravilnik premogovne Industrije, katerega bodo isenačlll, da bo veljal sa vse rudarje In magnate mehkega premoga pe vsej deželi. John Uwls Je aprt-jel te pogoje sa rudarsko unijo. Johnson Je kasneje naznanil, da Je s tem "settieéentom" od-vrnjena splošna rudarska stav-ka, ki bi bila morda v prihodnjih desetih dneh objela okrog 300,000 rudarjev. Johnson Je pa tudi namignil, da as pripravlja stalno industrijsko razsodišč« za veo Ameriko, ki bo v bodoč« reševalo vse spore med delodajalci In delav. c! — kajti vlada ne bo trpela, da bi stavke «11 upori ovirali njen program Nira. Vse sporne stranke se bodo vreči temu razsodišču. (Paljt sel. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (iumu) im mabodnk UfTNUIA rouroBUB iiovimi jzdnotb NafUaal BsmttU ki«*4il**< '« Mrufcw ^"J**?" *..**. m* - "»•••-r lau «I m M mtrt tau •• Hl w» » ^ m*. m« « »m um: » •7SÄ (MMf( Ckteacol M4 NMh> |Mr AU«. .U CU«. fIM T r— ■WIUW MM P*f r—r Glasovi iz naselbin Zanimive beležke k raznih krajev Cum «in» M fMfcO AivartUlM »»t» m rt (Ha »tli Ml k* nturu«» Mukn « *M. k*r im» » M*««» pb08VETA «mt-m c*. law«mu i" mkm»»» or TUE kkukrated rasas. > IM Domač drobiž Kaneaški drobiž Breezy HUI, Kan*. — Da smo Slovenci v Kanaanu le vedno ve-seirifl zabavni, je pokazala avat-ba, ki «mo Jo nedavno obhajali. Poročila »ta se namreč Joseph W. Prenk ml. in Mayme (Mary) Ktmshek in sieer civilno. Ne» vesta je članica društva it. 609 SN P J in hči ugledne drufine Johna in *ary Ktmshek. Leninovi staril, Joe in Katarina Prenk, so tudi dobro poznani darleč na okrog. Mlada poročen-ca sta bila rojena v Ameriki in oba govorita dobro slovenski. Svatba se je vršila na nevestinem domu, v naselbini Mc-Cormick, v hUi, v kateri je biU nevesta rojena in vzgojena. Na svatbi smo se dobro zabavali stari in mladi ter brusili pete do ranega jutra. Lepo petje je odmevalo v tiho noč in manjkalo Nenreča v rovu Avella, Pa- - Dna 29. JttfJ-i ............ ............ ja se je pri delu v premogovni- nam n, ni£egar prl ^^ oblo. ku težko ponesrečil Louis Mle- fenIh m[zfkh kul. Kopalni stroj mu j«iod-i N|| tem m€gtu. Izrekam naj-trgal peto in zlomil nogo v člen- tep|o hy|||o 4eninu jn ^ ter ku. Nahaja se v Waahington. -tar|em ^ tru(J Jn ilvrgtno Hospitalu Avtna nesreča Mihvaukee. — Matt Šimenc ml. se Je zadnje dni prevrnil s svojim avtom v globok Jarek in se težko pobil na glavi; poškodoval si je tudi levo roko. 81- atrežbo, ki eo Jo nudili gostom Mlademu paru želimo vse najlepše v novem stanu in da bi srečno doživela srebrno poroko kot njuni starši. Naslednji dan, 90- junija, smo se udeležili piknika v prosti mehe se je vozil z dvema pri j a- naravi, kjer smo si pod košati teljema med hudim neurjem, mi drevesi preganjali spanec hlepen po denarju, da bi komu vzel življenje za borih $15,000. To naj bo pojasnilo vsem z naše strani, da ne bo napačnega domnevanja. France» Šinkovec, 65. Pripomba uredništva. — Ce te ne motimo, je bil pokojni Ivas G rilec, oče Ivana in Vere, ki sta v zaporu zaradi umora Georgeji Karla, doma iz Vač pri LitijL Oba obsojenca sta rojena v A-meri Id. ko sta ploha in vihar zameglila vsak signal in luči na avtih rtfso nič pomagale. To je bilo vzrok, da Je avto krenil s ceste v jarek. * Požarna nesreča pivom, ki ga je tako nepričakovano prinesel v suhi Kansas "new deal". Piknik je bil še precej dobro obiskan vzlic depresiji in praznim žepom, s katerih skačejo ščurki In gojijo VVorccster N. Y. - Dne 81.! mIftde' 0 PU *»dl drugi in nedavno sta bila v tem kraju, kateremu je letos; tukaj Frank Sikole, nJ«Sfovajw-hiša zgorela. Našli mrtvega pod mostom Osage, W. Va. — Te dni so našli Jožeta Ravnikarja, starega 61 let in doma is Moravč, mrtvega pod mostom želesnice, ki vodi proti Ceplin Mine. Bil je član društva št. 888 SNPJ.I proga Mary, sin in hčerka. Prišli so sem iz Colorada, a ostali so tukaj samo teden dni, kar je vse premalo, ako hoče človek o-biskati vse prijatelje in znance. Skoraj nisem imela časa, da bi se zahvalila za lepo darilo, ki so mi ga prinesli iz Colorada. Iskrena hvala torej za darilo, ki ga Ako koga kaj veft zanima gle- feom hrftn|Ift kot ,n nft ya(j de pokojnika, naj se obrne na Ko je bn moj Ve>jinJ{ d , naslov: Tony Pogačar, Osage, objftvljen v Proaveti sem W. Va. Ponesrečen deček Jela več pisem in dopisnic od več rojakov, prijateljev in znancev, Cleveland. — Devetletni de- ki so že mislili, da sem se pre- ček iz družine Gašper Jelovšek si je zlomil levo roko. Pretakava v sovjetski premogov. nI industriji Moskva, 5. avg. — Sovjetska vlada je odredila strogo preiskavo razmer v premogovnikih v Donski dolini. Produkcija premoga je zelo padla in tisoče rudarjev je zapustilo te jame, ki so največje v Rusiji. Oblasti slutijo sistematično sabotažo in selila ali pa skočila v zakonski jarem, ker ni bilo toliko časa glasu od mene. Na tem mestu naj povem, da sem še vedno tam, kjer sem bila in tudi omoftila se Še nisem. Sem še vdovica kot pred štirimi leti, ko mi je mož umrl nagle smrti. Na Mars ali v krtovo deželo me še ne mika, kajti počutim se še vedno kot dvajset let staro dekle. Kadar mi postane dolgčas, pošenem svoj "ševi" po ravni cesti in ta- Domova prireditev West Park-Cleveland, O. — Iz raznih krajev prihajajo dopisi, v katerih pisci opisujejo razmere, toda od tukaj se malokdo oglasi, da se človeku zdi kot da ne bi bili več na svetu. Naša naselbina ni majhna in imamo več društev in klubov in tudi, dom, ki sicer ni palača, vendar pa nam zadostuje, ker nismo razvajeni. Depresija je hudo udarila tukajšnje društvo št. 572 SNPJ, kajti mnogo članov je brez dela in so morali na pasivno listo. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu vsi "broke", a upamo, da nam bo "new deal" prinesel boljšo bodočnost. Tudi pri Nar. domu nam ne gre vse gladko, kajti denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih. Direktorij se trudi na razne načine, da se prerinemo skozi krizo brez hudih posledic za dom. Pravkar je sklenil prirediti piknik, bazar in otvoritev gostilne v Nar. domu, kar se bo vršilo vse obenem in sicer v domovih prostorih na MoGowan in W- 130. st. Prireditev se vrši v nedeljo, 13. avgusta, priče-tek opoldne. Na programu so razne stvari: balincanje, metanje podkov, tombola, srečolov, metanje obročev na raco in puščic v balone, dirke in tako naprej. Da dokažemo rojakom, da se še vedno gibljemo, je najbolje, da nas posetite dne 13. avgusta in prepričani smo, da se bo vsakdo, ki nas obišče, zadovoljen vračal domov. — F. Koiak. preiskovalna komisija je dobila, ko odganjam dolgočasnost. nslog, da ostro kaznuje vsakega, ki le diši po korupciji. Včasi so hudomušni in naivni ljudje domnevali, da moj mož piše oziroma diktira dopise, ko »em se bolj pogostoma oglašala v slovenskih listih, ne vem pa, S potovanja po južnih državah Zelgler, III. — Dne 17. Julija sem se z mojo družino podal na pot na jug. Naša pot je šla «kozi države Kentucky, Tennessee In Alabama v Florido. Ustavili smo se v malem mestecu Silver Hill, kjer se je nastanilo več bivših rudarjev iz Illinoisa. Najprej smo se oglasili na farmi Filipa Križa, ki nas je prav lepo sprejel in postregel. Pri njem smo prenočili ¿tiri noči in se mu prav lepo zahvalim za njegov trud, kakor tudi Franku Križu in njegovi družini. Za to družino je precej mučno, ker je oče bolan že pet let. On ni član jed-note, pač pa Hrvatske bratske zajednice. % Potem smo obiskali rojaka Petelinčka, ki ima tudi lepo farmo. Tudi tukaj so nam izvrst- no postregli. Od tukaj smo nadaljevali našo pot proti Floridi. V Samsulo smo prišli dne 22- julija in se ustavili pri mojem starem prijatelju M. Mačku, Id nas je dobro pogostil z jestvinami in pijačo. Prenočili smo pri rojaku Platenšku, naslednji dan pa smo »i ogledali njegovo farmo, ki se nahaja na lepem prostorii in je dobro urejena. Poaneje smo obiskali še druge slovenske farmarje, katerih Je več v bližini in povsod so nas prijazno sprejeli in dobro postregli. Po obisku smo se spet vrnili k Platenšku, kjer je bila za nas že pripravljena večerja. Tuka# smo prebili še eno noč, naslednji dan pa smo se pripravili za pot proti domu. Vsem, ki so bili tako uljudni napram nam in nam nudili postrežbo, lepa hv*-la. Kolikor sem jaz opazil, gre našim farmarjem v Floridi še precej dobro, kajti vsi, katere sem obiskal, so bili zadovoljni. Počutijo se bolje nego mi industrijski delavci. Delavci, ki ni* majo nič, se seveda ne morejo naseliti na farmah, kajti za to je treba par tisočakov. Omenim naj še, da sem prevozil z avtom 2,898 milj na svoji poti tja in nazaj. To je vse moje poročilo o Floridu Matt Cankar. Seja delničarjev Slov. doma Virden, lil — Dne 30. julija se je vršila letna seja delničarjev Slov. doma v Springfieldu. Na seji se je veliko govorilo o načrtih, kako bi podprli to za Slovence in delničarje koristno ustanovo. Tajnik in blagajnik sta podala vsak svoje poročilo in račune ter omenila razne po-težkoče. Debata, kako bi se izvlekli iz teh potežkoč, je bila precej obširna. Sprejet je bil predlog, da se izvoli odbor šestih članov, ki naj bi šli na delo ter pozvali druga društva na sodelovanje pri pripravah za veselico v korist domu. Ako bomo delavci nastopali skupno, bomo veliko dosegli in potrebno je, da gremo z združenimi močmi na delo. J. K. je na seji sprožil idejo glede organiziranja gospodinjskega kluba. Ženske nam namreč lahko mnogo pomagajo, ako se organizirajo v gospodinjskem klubu. Ideja se je uresničila in klub je bil organiziran z devetimi članicami. Začasni odbor tvorijo Antonia Church, predsednica; Julija Krmelj, tajnica; Mary Ocepek, zapisnika-rlca. Drugo poročilo od začasnega odbora bo objavljeno pozneje. Frank Ilergich, zapisnikar. Čikaška razstava: MMiss Kan-(DrusciHa Morgan, Mcpherson, Kana.) Zahvala New York. — Predno se vkrcam na veliki parnik lie dTran-ce ae moram zahvaliti mr. Sak-serju, ki mi je točno preekrbel vse, kar se potrebuje za pot v staro domovino, v Berečo vas v Beli Krajini. Pri tem pa ne smem pozabiti svojih dobrih prijateljev in znancev, od katerih sem se tež- ko ločila. Najprej se moram za-hvalfti J. Mavcu in njegovi družini, ki so mi veliko dobrega storili v zadnjih štirih letih, ko sem bila pri njih. Posloviti ae moram ob tej priliki tudi od družin iz Butta, Mont., ki so me obiskale na večer odhoda- To 'so bile mr. in mm Marko Gornik, mr. in mrs- J.. Gornik, mr. in mrs. Valetadovič, mr. in mrs. J. Ver-banac, mr. in mrs. T. Molek, mr. Pugl, J. Rebič, mrs. Mary Stefa-nič, mr, in mrs. J. Žugel in mr-in mrs. Mike RAič ml. Prav veselo je bilo na večer slovesa. Mnoge zabave nam je dal J. Gornik s svojo harmoniko in žejo nam je tešila kapljica, ki nam je bila vrnjena po toliko letih, Pri slovesu nismo imeli mnogo besed, tem bolj pa so govorile oči o našem prijateljstvu- Na postaji, kamor sta me pripeljala J. Mautz in njegova hčerka v avtu, sem srečala svojo prijateljico mrs. M. Plut in «pet so bile solzne oči. Svojemu bratu, ki živi v Pueblu, In njegovi družini, kličem srečno. , • Rozi Sturm. Pozdrav Iz New Yorka New York. — Predno se vkrcava % Seno na parnik, v ki nas odpelje proti zelenemu Stajer-ju, pozdravljava vse znance v državah New York in Iowa, posebno pa družino Mihaela Omer-za v Fly Creeku, N. Y„ ker nam je dala pomoč za časa najine odsotnosti. Dalje se zahvaljujem družini Sterle, Eaton, N. Y-, ki nas je spremila do postaje. Na svidenje! Frank in Mary Omeraa. Mnto iz Clevelanda Ntra slavi svoje orgije, drugo je pa vae po starem. Ime ne pomeni nič. Barbič ae je dobro izlizal Sovjeti znižali ceno mandžurakl »desnici Tokio, 5. Rvg. — Pogajanja koifl1 «umljo sedaj, kajti 15. av- med zastopniki sovjetske Rusije *u,,ta preteklo štiri leta, od- in Japonske vsialke Mandtukuo k»r pokojnega krije hladna glede vzhodne kitajske železni- ««nnlja. Kak dopis s mojim ime- ce, ki so bila v zastoju «lest ted nom ** vedno zagleda beli dan nov. so danes oživela, ko so v Javnosti, zlasti v Proaveti, ksr »ovjetl znižali ceno na 200 mi- J* dokaz, da Je bilo sumnlčenje lijonov zlatih rubljev za omenjeno železnico. Mandžukuo ponuja M milijonov Jenov Vojaki v Nemčiji s» smejo ženiti le » "čistimi ArIJkami" Berlin, 5. avg. — Hitlerjeva **J» Karla v Chicafu tsr potek brez vsake podlage Predno zaključim, ne smem poasbiti nekaj valnega v prid mojih sorodnikom in sebi. V listih sem namreč parno zasledovala afero umorjenega Oeor- vtada je odredila, da možje v nemški armadi In mornarW. kl «e hočejo «enltl, morajo predložiti svojim predstojnikom do-k umen t srne doksM, ds so nji hnve nevest potomke "tistih obravnave proti njegovi leni Veri, njenemu bratu Ivanu GrilJ cu in drugim pajdaiem, ki so ubili Karla. Da sam se SS to zanimala, ja bil vzrok to» ds ja bi-»o Vere Karlove dektflfco Ime nemških Arijeev" in obenem Grilc (Grilec) In ker me je ne-morajo biti naklonjene fašizmu, kaj rojakov vprašalo, Se aem --jaz v sorodu a temi ljudmi, ker Polet na luno M stal sto milijo je bilo tudi moje aamrico Ime nov . Grilc kakor tudi mojih treh se- Annapolls, Md «— W. A Con- «tor in brata, ki val bivamo v rad, profesor matematike na Kanaaau. Kolikor ja masi zna-tukafšnft mornariški akademiji, no, ni nobanag« somlstra med )e reke' te dni, da bi polet na tu» člkaškiml Orild la »aiftl. Naš na v raketi tja fn nazaj stal t* oče ni namreč imel ftobenega Hko ko dve bojni ladji, to je ste brata in samo enega stna. ki ti-' mHIfonnv iač. Stavksrji sahtevajo aw mezdo 46 centov ns uro K in IČ centov u soglasju z R nlkojp ZS to M»'1™0 J je pWJetJe mezdo 40 centov si ar« In SO centov Im«*»» . varne v tej mignile. šl tWo^i te^P m^t J t^ ^S sicer že minil, gradnja še ni kon čsna, pač pa sta oba hangars že dozidana. Za kraj «o izbrali okolico Device Marije v Polju. I meli pa so sprvs težave s kmeti ¿1He*egg poldneva ■ °Pazi!i, kako nmi -- r- ---------BBBip valovih f J^Sl 0(1 katerih so hoteli kupiti zem-. " 1 j išče. Ponudili so jim prenizke cene, kmetje so se uprli taki ___. ,,,«.«. n»vi ku|*W * • n»01**11 * -^itire trunlii! m«nda kmete razlastiti ter so Jim E*4 k ifH „. Plačali toliko, kolikor Je odredi- la ursdna komisija. Zaradi teh prepirov s kmeti se je zidanje zavleklo. Zdaj sta hsngarjs goto-«ŠJur» d , va' v njih je prostora v vsakem - kak m * iV,lla' kl 6 vojaških aH 4o 14 športnih ^ 10 dnevi ob* letal. Kredit Je bil sicer formalna aodišča v no nskatan ljubljanskemu Aero- toviška gospoda z Bleda nagel ^ohod k morju) In tudi iftucem-^ake linije bodo podaljšane do l«jubljane. Za vojaško letalstvo Je to gotovo pridobitev. Tudi be tu pilotska šola, v kateri se bo-dp vežbali rezervni letalci na vojaških letalih. Strela ga Je ubila V okolici Jesenic na Dolenjskem je pred tednom razsajala huda nevihta. Strela je zašgala gospodarsko poslopje ter nekoga ubila. V hlev potnika Josipa Semeniča Je treščilo in se je poslopje vnelo, fcivino so rešili, drugo je zgorela V Veliki Jazbini pri Bregani pa je strela zahtevala človeško Žrtev. Posestnik Ignac Kaplan je z drugimi delavci o-kopaval na njivi krompir. Ko je prišla nevihta, so zbežali nekateri pod streho, Kaplan pa je še nekaj pospravljal na njivi. Ko pa se je vliv močan dež, je zsdel Kaplan dve motiki na rame ter hitel pod streho. Spotoma p« je udarila vanj strela ter je obležal na mestu mrtev. Dva požara. — V Braclovcih v ptujski okelici je nastal pred tednom požar v viničariji posestnik* Lojza Raušla iz Slomov. Viničarijo je imela v najemu Terezija Kmetčeva. Hiša Je bila lesena ter je bilo pod eno streho «tanovanje, klet in hlev. Ker v bližini ni zadostne vode niti nI v bližini ljudi, je vse poslopje pogorelo. Viničarka je rešila samo premičnine. Ogenj je opazi-la še dosti zgodsj, ker je nekdo potrkal na okno. Ko je stopila viničarka ven, je videla, da hlsv gori. Sumi, da js nekdo iz zlobe zanetil. — Drugi požar je bil i-ste dni pri kajžarici Elizabeti Fttrbaaovi v Strmcu. Kočarica je bila tisti popoldan pri sosedu na delu, edina hčerka pa je gnala na pašo. Kmalu nato so opazili, da kočaričina koča gori in da je o-genj zajel tudi gospodarako poslopje. Obe poslopji je ogenj u-ničil do tal. Mogoče je nastal o-genj zaradi kake hčerkine neprevidnosti. V ptujski okolici sploh dostikrat gorijo domačije, kjer je precej hiš lesenih, in vsaka neprevidnost fma lahko za posledico požar. Nov proees proti Itškim veta-Šem.—Pred držsvnim sodiščem v Beogradu se je zsčel že tretji proces proti skupinam vstašev z Like. Topot sedi na obtofni klopi 8 obtošencev, ki so kakor prejšnji obtoieni, da so tlhota* pili čez mejo is Zadra orožje in municijo ter razdeljevali med ljudL Pripravljali so tudi aten-tate na okrajne glavarje ter sodelovali pri napadu na žandsr-merijo v Bruianlh. Proces se je pričel 14. julija in bo trajal kakih deset dni. Prvi dan sta bila aaslišana prva dva obtoženca, Josip Japunčlč in Borislav Be-denkovič. Utonil v Dravi. — V Msribo-ru se Je kopal v Dravi 22-letni krojalki pomočnik Franc Kocbek !z Loške ulice. Ker ni znal plavati, je samo bredel po strugi ter se držal čolna. Nenadoma pa mu je zmanjkalo tal in Je izginil v valovih, ki so ga nesli proti železniškemu mostu. Njegovega trupla še niso našli. Gledališki igralci in kriza. — Bsnovinsko gledališče v Banji Luki je razpisalo 80 službenih mest. Iščemo 80 igralcev ... V nekaj dneh se je priglasilo 300 brezposelnih gledaliških igralcev, ki bi radi dobili tistih 30 mest, vsekakor slabo plačanih ker je to provlncijaino mestece in provincijalno gledališče. Minm zabav« zarjavt-k dtviet Zanimiva zgodba o histerični ženski in njenih anonimnih pismih Gospo Septierovo, ženo uglednega odvetnika v fruncoskem pristanišču Toulonu, je zadela v preteklem letu cela vrsta anonimnih pisem, ki so ji uničila družinski mir. To usodo je delila z nekoliko ato drugimi tou-lonskimi prebivalci, ki so pripadali, višjim slojem. Bili so to od* letniki ali mornariški častniki- Pisma je moral piaatl nekdo, ki je dobro poznal vse prizadete, ki je n. pr. vedel, da je ta in ta fregatni kapitan razburljiv in ljubosumen človek, ki mu je lahko vzbuditi sum, da ga njegova Žena vara > da je sodnikova Žena za nekaj let starejša od svojega moža in si bo dsla dopovedati, da lazi njen mož za mlajšo žensko; da bodo tudi naj-vestnejšega častnika giedall z nezaupanjem in da bo zašel v sramotna zasliševanja, če bodo prejeli o njem vesti, ds se shaja tajno z nekim italijanskim agentom in mu sa drag denar prodaja vojaške skrivnosti. Pisma s takšno vsebino so res dosegla svoj perfidni namen. Ljudje so se začeli sovražiti, druiine so se rszdvajale, prijatelj ni zaupal prijatelju, dva častnika sta se po prejemu anonimnega pisma spopadla na javnem prostoru in so ju teden dni pozneje kazensko premestili. Najhujše pa sta bila zadeta odvetnik Septler in njegova žena. Septier Je ležal tisti čas s srčno boleznijo v postelji In so mu zdravniki zapovedali, naj se Čuva vsakega razburjenja. Lahko si mislimo učinke podlih, nepodpisanih pisem, ki jih je začel prejemati in ao blatila čast njegove žene. Prva pisma so zbudlls aamo njegovo ogorčenje proti umazanemu <*>rekovalcu, polagoma pa se je začel vanj seliti dvom In ko so dospele vrstice, ki so natanko pripovedovala, kako zahaja žena v razuzdano družbo In se udeležuje nesramnih orgij, dočim mu laže, da Je bila pri tej In tej prijateljski družini, so se začeli mučni prepiri, ki so se končali s tem, da je Septier umrl nekega dne zadet od kapi. Njegova vdova Je ostavlls Toulon, a prej si je prisegla, da bo izgrebla sločinskega obre-kovalca iz njegovega skritega kota in ga postavila na sramotni oder. Izvršila Je sklep z bi-stroumnostjo, ki bi delala Čast vsakemu detektivu. Preden je odšla, se Je oglasila pri svojih znancih in Jih prosila, naj ji čim pogosteje pišejo o vsem, kar bi se dogajalo*v mestu. Prejela je res na tucate pisem, ki jih je skrbno razvršča-ia in—primerjals z anonimnimi pismi, katere je bil prejemal njen pokojni mož. In tako je kmalu opszils, da Je pisava nepodpisanih srsmotilk za čudo podobna pisavi pisem, ki Jih Je prejemala sedaj od neke svoje prijateljice, hčera visokega mornariškega častnika. S to "pri-JstelJIco," gdč. Pouilotovo, ki je bils v ostalem histerična zarjavele devica, je navezala intim-nejšo korespondenco, posta vila Ji je razne pasti In kmalu se Je 8 njen sum zgostil v gotovost. Tf-daj je zbrala svoj material in ga pualaia s primemo ovadbo državnemu pravdniku. Molje a sodnije ao biii spočetka v veliki zadregi, ker ni tako lahko zgrabiti človeku iz ene najstarejšth in nejuglednejših družin v mestu- A po drugi strs-ni tudi ni bilo dobro, da bi pustili neovirano zastrupljati življenje sto in ato poštenih ijiidi. Končno so jo le poavali na odgovor. Obtoženka ae je branila o-gorčeno s vsemi štirimi, toda v kleščah indicij in dokazov se Je morala končno zrušiti. Izvedenci grafologi ao dokazali a vso točnostjo, da ja njena prava In pisava anonimnih pisem ista. Med mnogimi pričami ae Je oglasil neki Častnik, ki je povedal, kako ji je nekoč pripovedoval o neki orgiji, ki jo je doživel v Rusiji. O tem Je v vsem mestu govoril samo njej. A la nekega pisma, ki ga je bil prejel pokojni Septier, je bilo apo-znati, da mu je natančni popis te orgije poslal anonimus dan pozneje, samo da jo je postavil na toulonska tla ln v njeno središče go. Septierovo. Ni bilo torej nobenega dvoma, da sta podli anonlmnik in stara devica Pouillotova enu in ista oseba. In potom se je zgodilo nekaj, kar se dogaja običajno samo na francoskih sodiščih, ki so snana po svoji "kulancl" nasproti grešnikom vseh vrst. Na razpravo so morali privesti iPouillotovo nekoliko ur pred določenim časom, ker drugače bi jo razdražena množica Itnčala. Sodišče pa Jo je obsodilo — pogojno na šest mesecev. Velika demonstracija pred sodnim poslopjem ln nekoliko razbitih šip jo bil odgovor razjarjenega ljudstva. Koliko poRHtolh Jolalkov lo v NoaiilH |« v iivMvni K temu vprašanju, ki Je zbudilo, kakor znano, te dni nekaj hude debate med svetovnim časopisjem In nemško vlsdo, poroča tudi predsedstvo nemške socialistične emlgrsclje v Pragi da Je neresnica, da je ssmo 1K,-000 političnih Jetnikov, kakor jih navaja pruski tiskovni urad Zupori in kaznilnice so v Nemčiji prenapolnjene, in sicer tako da ne najdejo politični jetnik niti poštene prilike za spanje Zaprti so tudi v mnogih vojsš-nicah narodno-socialistlčpih na padalnlh oddelkov. Največ poli tičnih Jetnikov pa je v kakšnih 40 koncentracijskih taboriščih. Samo v treh kaznilnicah in dveh policijskih zsporlh v Berlinu Je bilo v začetku tegs meseca 5000 oseb zaprtih zaradi svojega političnega prepričanja. Iz takšnih številk ps sledi, ds mora biti ns Pruskem vsč nego 12,000 teh nesrečnikov, 1U jih navaja pruski tiskovni urad. A čeprav bi to število za Prusljo soglašalo z resnico, Je nemogoče, ds bi Jih bilo v vsej Nemčijo se mo 18,000. Saj se Je saški notranji minister Frick še pred nekoliko dnevi šlrokoustil, ds js dal na Saškem zapreti dvakrat toll ko oseb kakor v dosti večji Pru-skJ. Tedaj bi bilo političnih jetnikov samo na Saškem 24,000. Po cenitvi omenjenega pr<«d«ed stvs je v vsej Nemčiji zaradi svpjega političnega prepričanja ¿sprtih najmanj M,000 oseb.il 1 * atr n ~ v i no nskatan ljubljanskemu Aero- ira % _ v**alih. Je klubu, zidanje pa vodi letaleko Nil «Poveljstvo. Otvoritev letališča I* ¿J™1 ^ Je tofbo mends prve dni avgvsts k knto.H ' KMU,r»m ae dograditvijo bo tudi uveden letalski promet in sicer LJubljsna-Zegrsb Bkoplje, potem LJublJa-na-Sušak (s čimer bo imela le- ►H /Vpr*'minJ* v «mofa. 1 * bil Ruka- ■BÉ flkaška raastavs Hiller - iidovakaga rodu Senzacionalna trditve avstrij-skegs lista že nekaj čsss sem so se pojavljale po Hitih vetti, ki so po-stavljale v dvom arijsko poreklo najbolj vnetega pobomika za "čl-sto arijsko raso" in najhujšega neprijatelja židovatva, nemškega državnega kancelarja Hitler-j*. Pred nedavnim smo poročali, da je neki poljaki Žid, po imenu Hitler, vložil prošnjo, naj mu spremenijo ta priimek, češ da ga aaradi njega zasmehujejo njegovi soplemenjaki. Potom ao listi ugotavljali, da je ime Hitler pre-euj pogosto sa pripadnike Židov-skega plemena ne aamo na Poljskem, temveč tudi drugod. Nemški listi ao takšne veiti preprosto ignorirali — kaj so hoteli drugega? A sedaj bodo morsli vendarle povedati kak-*no, kajti ljudje, ki Jim je na tem, da posts v i jo vso čisto rasi-stično in antiaemltako tendenco nemlkega narodno socialističnega gibanja na tisto smešno podlago, ki jo še davno aasluži, so rili v to sadevo dalje in so svetu postregli pravkar s senzacijo, kakršne svet še nI doživel. Vodja nemških antisemitsklh strem-I je j, "Führer" Hitler Je . . . tld! To zadnjo senzacijo je spravilo na dan glasilo avatrijskth helmwehrovoev "Ousterreichis-ches Abendblatt", ki Je prijelo stvar od prave strani. Poslalo Je svojega posebnega poročevalca v Hitlerjev rojstni kraj Braunau, da pogleda v tamošnje matrike, In pa s Istim namenom v Polno na Moravakom, kjer živijo številni člani šidovake verske občine, ki nosijo Ime Hitler. Rezultat tega vpogleda v knjige je bil za nemžkega kanoelar-ja po rasen. Pred vsem so ugotovili, da prebivajo Hitlerji v Pol-ni še najmanj 200 let, in od tu se Je ens veja preselila v Braunau. Oče nemškega kancelarja se je poročil v tretjem zakonu a neko Klaro Pöialovo, ki Ji Je še mati pred poroko kot pravoverna šidinja noaila ime Hitler. Kla-ra Pölzlova Je mati Adolfa Hit-lerja. Njegov oče se prvotno nI imenoval Hltlur, temveč HchU-ckelgruber, k spremembi imena pa ga je napotila teta njegove žene Klaro, ki Ji ni bilo všeč, da bi Ime Hitler v Braunau Izumrlo. Iz vsega tega sledi torej nedvomno, da js nemški kancelar po svoji materi Žid ali vsaj na pol žid —- kar je v njegovem položaju Isto tako neprijetno, Be za štiri pokoienja čiste arijake krvi nI v nJem, kakor zahteva od oseb, ki hočejo Imeti kakšno državno službo v Nemčiji , , , KllDARMKA HTAVKA KONČANA H POHKKDOVANJKM ROOBBVELTA (Nadaljevanj* s 1. afrsnl.) Ilrownsvitle, Ps. — Po inter* vencijl federalne vlade Je tu zavladal mir, toda simpatične atav-ke rudarjev so se pojsvlls, oziroma so se pripravljale tudi v sosednih okrajih, namreč v Washington, Allegheny, Westmoreland In Csmbria, in število stavkarjev bi bilo narastlo ns 70,000, Po dogovoru mini rudarsko u-nljo In govemerjem Pimhotom skrbi 2000 rudarjev z milico vred ss mir v okraju Fayett« V Uniontownu sta bila aMI-rana dva privatna strsžnika/Fri* ckove kompanlj«, ki sta obtožena, ds sta ustrelils stavkarjs U>ul*a Podorskegs. Hitler odrtsvtTkonzula v Chlrsgu Chicago. — Tukajšnji nemiki generalni konzul dr. Hugo F. Himon Je bil aadnjl teden odslov-Ijen od Hitlerjeve vlade. Konzul ae je najbr* zameril Hitlerju, ker nI ispoelovsl, da bi bila ns paviljonu ameriško-nemšklh organ Isar IJ ris svetovni rszatavi rasobeftens zastava s znakom svsstlke. Is Berlins tudi pom-čsjo, ds bo Hitler odslovil vse diplomste v Inozemstvu, ki sr bili nastavljeni za česa prej. šnjlh republikanskih režimov Tresti IJ taji. da Je dosegel sgrs ve s Malino« Paris, 9, avg. — I aort TroekiJ ' je včeraj Informlrsl časopisje, da so vesti o njegovi sprsvl s sov J« tako vlado neresnične. Njegov SMtanek s Lit vinom v Roy-eta, Francija, Je še v#dno rtj. Tons Seliikan NASEDLI BROD Roman v treh delih pa mahnila naravnost domov. Kam pa naj bi jo mahnil v takih] hlačah? Moje edine hlače še zdaj nosi Zemlja aa 10 milijonov ljudi . Iz Avstralije poročajo, da stoji tik pred realizacijo ogromen Moje eoine na¿rt za naselitev evropskih e- jo strašne -ledove üatega drama-1 ^^^ y tičnega dogodka v kinu. Prosim * vas, do novih hlač nas eden ne1 J ' ozem Avstralska vlada je na mreč sklenila, da je pripravlje- In U njen mo* jo bo morda vsak hip terjal za vse. kar je njegovega! Prizadevala si je na vse mogoče načine da bi prehodila to cesto ob prepadu, ne da bi zdrknila nizdol v globočino. On pa zdaj, v bližini svoje žene z razpalje-nimi mislimi, razvnet od vina in druščine, pa vendar omahljiv - ni nič več mislil na vse tisto, kar ga je prej tiščalo- — Ana, je dejal nemirno, kako si čudna! — Saj ni res, Justin, je dejala ona. Preveč wm vsa iznenadena. Ti, ki te toliko mesecev nisem videla, si tu. Justin bi rad sedel poleg nje na postelji. Skrivni obrsz, ki je bU v njem, pa je gledal vanj in ga potiskal nazaj Zopet je, v svestisi nemoči zavojevanja, segel po pUmu. Nič več ni hotel dvomiti v Ano, toda želel si jo je in tako je dobil oporo s pismom, s katerim je zasenčil svojo vest in si zakril z njim pogled, da bi bil bolj močan. — Bog ve, kdo je pisal pismo? je dejal nalašč zamišljeno in se napravil otožnega, kakor da ga kiju je dvom. Ali mi ga vrneš? — Nimam ga več, je dejala kolikor moči glasno in trdno. Sežgala sem ga! — Sežgala? jo je vprašal prevzet. Tega ne bi smela storiti. Vsekakor hočem izslediti Ali ti je toliko do tega? ga je vprašala in pazila, da ne bi izdala z naglasom skrbi, ki je bila v tem vprašanju. — Pomisli vendar, je dejal, to niso majhne stvari. Kako bi bilo tebi, če bi kdo o meni napisal kaj takšnega? * — Anonimnemu pismu ne bi nikoli verjela. Ti pa omahuješ in dvomiš! — Tvoje vedenje me vznemirja. Poglej: tu sem jaz in ti si tam ... Kakor bi ne bila mož in žena. — Strlo me je. To me je zelo potrlo! — Kaj vendar? ae je začudil. — Tvoje omahovanje. Ce bi me resnično ljubil, niti za sekundo ne bi podvomil! — Toda pomisli, pismo in vse . . . — Če dvomiš, me ne ljubiš! — Moj bog, je zaječal Justin, saj mi tega dvoma ne moreš odvzeti, če si tako hladna in tako proč od mene. Močan sunek vetra je odpahnil okno, ki je podrlo svečo, da je padla na tla in ugasnila. V temi, ko ni bilo mogoče razločiti obraza, se je Ana dvignila in je bila pripravljena na vse. V nji se je odtrgalo pol življenja. Ko se ga je dotaknila s prstom, je dejala tiho: Tu sem, Justin. Cula je njegove stopinje in obtipala njegovo bližino. Toda kakor človek, ki se je podal v tok samih nevsrnosti, je hotela za ceno vsega svojega tveganja pogledati v dno njegove duše, ali nI kljub temu le še kje skrit košček kakršnegakoli dvoma in nezaupanja. Rahlo ga je odrinila od sebe in zaječala: — Dvomiš! Kako me moreš uveriti, da ne verjameš pismu? Justin je drhtel od njene bližine. Objel jo je in kriknil: — Prisesam, Ana! Dvignil jo je k sebi in mu je postala žena, kakor predpisuje zakon. Drugi dan po Joštovi poroki« ki je bil hkrati zadnji dan Justinovega dopusta, sta stala oba prijatelja v vinogradu pred hramom in gledala v dolino na vas, skozi katero ae je vila bela cesta. Grozdje je dozorelo, vsak čas bo trgatev. Na brajdi, razpeljani po zidu hrama, so viseli veliki grozdi kraljevine, onstran zidu ao se šibile trte črnine; vsepovsod je bila trta bogato obrodila. Vojna pa je krenila v četrto leto. Cesar Franc Jožef je umrl. Srbija je okupirana; v Franciji se bijejo krvavi boji, kakršnih ne pozna zgodovina; avstrijska vojska prodira v Rusijo; nemške podmornice potapljajo ameriške ladje; žepe-lini bombardirajo London; dalekosežni topovi streljajo v Pariz; tirolski hribi so v plamenih; italijanski aeroplani brne nad Ljubljano; nekaj milijonov je že vojnih žrtev; lakota stiska ljudstva. — Tako gre počasi, pravi Jošt, vse h koncu. Ljudstvo je naveličano vojne do grla, preklinja jo in polagoma prodira vanje sovraštvo do vseh, ki so jo zakrivili. - > || . — Da, slišal sem tvojega soseda. Ne morem se dovolj načuditi: Se pred kratkim je bil naš kmet vdan Avstrijec, zdaj pa je kar na lepem proti vojni, kljub temu, da se mu v primeri z meščanom ne godi slabo. — To ne, toda kaj pomaga dobra kmetija, če ji daleč proč umirajo gospodarji in sinovi? Kaj ti koristi, če se vrneš razbit in slep kakor, recimo, Siapšakov iz Sentjurija? — Govore o nekakšni jugoslovanski državi? — Da, to tudi hočemo! Narod smo, kakor so Nemci, le da smo manjši po številu. Zahtevamo zase svojo zemljo in svoj jezik. To je pravica vsakega naroda! To zahtevajo tudi Cehi in Hrvatje! — Potem poj de Avstrija rakom žvižgati! — Saj to je tisto! Nič lepšega si ne želim nego to. Govore o nekakšni zvezni državi, ki bi jo vladali Habsburžani. Nekateri naši ljudje si ne morejo predstavljati Slovencev brez teh vladarjev. Jaz vidim v njih le tujce, ki se rede na naši koži. Ljudska vlada, ljudska oblast! Justin se je zamislil v zmešnjavo teh novih pojmov in idej, ki jih tam, v etapi, ni slišal, toda v jedro vsega tega ni hotel pronikniti. Ni ga zanimalo. Zdaj, ko se je pomiril s samim seboj in z ženo, kakor si je mislil, se ga je lotevalo vnovič hrepenenje po mirnem življenju, po svoji trgovini. Denar, ki si ga je nabral v etapi, je bil kakor betonski podzidek, na katerega bo postavil stavbo svojega bodočega življehja. Konec vojne! Tega, tega si je želel, potem pa naj bo kar-koli že! Ni si mogel razlagati Jošta, kmeta, da se žene za takšne stvari, ko je po njegovih mislih pač vseeno, kako in kje živi kmet. Zemljo bo oral, če je v Avstriji ali če je v Sloveniji, kakor bo on trgoval . . . — Požvižgan se na to! je dejal. Sit sem vseh teh pomenkov. Govoriva rajši o koncu vojne! T0 je zame poglavitno! Jost ga je pogledal; nemalo je bilo v tem po gledu razočaranja, ko je dejal: (Dalj« prihodnjič.) W. Szaniawsly : ZA SLUŽBICO pride tako lahko. ^ ina odpreti v aeverni Avstraliji abavlja- velika,vkl1 om v dvorano Je križ v kinu. Lahko vas do smrti zmečkajo. Drugače je pa vse dobro. In kaj vse človek vidi! Za god moje žene «va šla skupaj v kino glini a t novo dramo. Kupila sva vstopnici In čakala v veži. Ljudi se je kar trlo. Vse ae je prerivalo in unetlo pred vrati. Slednjič so se vrata v dvorano odprla in gospodična pragu je zaklicala: — Izvolite, kar naprej, prosim 1 Prvi hip Še ni bilo tako atra-šno. Ko amo se p* prerinili do vrat. je naenkrat nastal nekakšen klopčlč. Prednji niso mogli napne J, zadnji so pa na vso moč pritiskali na nje. Kar me Je stisnilo in odneslo na desno, mojo šeno pa na levo. Obračal sem ne ln svijal. da bi prišel do nje, pa je bil vea moj trud zaman. In naenkrat so nu potianlll k samim vratom, da no mi kar rebra zaškripala; mislil sem še. da bom vrgel vrata a tečajev. — Ljudje bolj i! — Mm sakli-cal obupano, — počasi, počai Saj utegnemo polomiti vrat«. na Toda to ni nič pomagalo. Da bo nesreča Še večja, je pritisnil od zadaj name nekakšen vojak; sunil sem ga s nogo, kolikor sem jo mogel Iztrgati iz klešč gneče, pa je še bolj pritisnil v moj hrbet. Tako ao me stiskali od spredaj in od zadaj, naenkrat so me pa dvignili kvišku; hotel .nem si z glavo priboriti pot naprej, pa nI šlo. Kar sem opazil, da se ne bom mogel ločiti od teh vražjih vrat. Hlače ao ae mi bile nekje zataknile, a žepom sem se bil u-jel za kljuko in obvlsel na nji. — Ljudje božji! — som zakli-cal . . . — pomagajte! ... Tu visi človek na kljuki, vi se pa še ne zmenite ne sanj. Vse zaman, fte smejejo »o mi, tepci nnumni, ln kriče narw: — Pa se snemite s kljuke, prijatelj, če ste obviseli na nji. O-ni zadnji so tudi hoteli priti do vrat Toda kako naj ae anam<>m, ko pa vialm v zraku, od vae-h strani stisnjen, a rok nimam prostih? 2e čutim in slišim, kako blago mojih naaračnih hlač popušča ln aa trga. — Počakajte no malo, strele bolje! — sem zakričal na ves glas. — Saj vidite, da visim tu na kljuki; naj me no kdo *na-me! Ob hlače bom, čr se me ne usmilite! Toda nihče me ni poslušal. nI-koirar nI zanimal moj kočl jivi po-loiaj. — Gospodična. — sen» ae o-brnil ves It aet» Ml bilje t rr ko na pragu. — pomagajte mi no malo. aaj me bodo še «tekli i hlač« Toda go*podičaft*«e v gneči Še •ema ne mor« ganiti, vsa poel- Čakujemo imenitnega gospoda dobrimi zvezami. Obljubil mi je, da jo skoraj gotovo dobim. Baš danes se bova pomenila o tem. No vidiš in tako moramo biti pripravljeni. Saj veš dostojno ga je treba sprejeti. Po teh besedah je Mieczyn-ski odprl vrata v jedilnico: na mizi je bila pripravljena zakus-ka. Velik krožnik z narezkom, losos, celo kavijar in cela baterija steklenic . 'i. kar jezik me je zasrbel ob pogledu na tolike dobrote. — No, prijatelj, vidim da el se razkoračil daleč preko svojega žepa. — Da, res je, založil sem se,| drugače ni šlo. Toda kaj hočemo, če ni, vojska ne vzame. Treba je dostojno sprejeti in počastiti človeka, ki ti hoče preskrbeti službo. To ti je imeniten gospod! — Od vsega srca ti želim, da bi šlo vse gladko, — sem dejal in urno odšel. Sele včeraj sem srečal Miec-zynskega na ulici. — No, kako je s tvojo službo? Si jo že dobil? In kje? — Malo zavlekla in zamotala se je ta zadeva. Tisti gospod, veš, ki smo ga takrat pričakovali, je ukrenil vse potrebno, pa je moral žal za nekaj časa odpotovati iz Varšave. Toda ta čas je bil pri nas že njegov svak, tudi zelo dober človek. Povabil sem ga na večerjo in o vsem sva se pomenila . . . — Aha, gotovo si tudi njega V BLAGI SPOMIN OB OBLETNICI SMRTI nam drag« in ljubljene hčerke oziroma uenUt ROSE SVETE ki naa je tako nenadoma zapusUla dne 5. avgusta 1932 T dosti 18 let, vsled avtomobilske nesreče. Kruta smrt Te odvzela je na tragični način v najlepši dobi deklitkih let si morala sapustiti ta svet. Britfc bil je čas ločitve ko sa vedno si nam zaspala, dasi v srcu smo ieleli, da bi ie pri nas ostala. Ni minilo nam le dnevi, ni minilo Še noči brez spominov nam nt odkar Te več med nami V tihem grobu tedaj počh pod odejo krasnih rot Nai spomin na Te ne on ostane svež v srcih Žalujoči ostali: Mrs. Rose Svete, msti; Florence, sestra; Frtd North Chicago, III. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA nela je že sirota, težko sope brez moči je proti tolikemu navalu. Moje hlače jo v tako obupnem položaju še najmanj zanimajo. Cez nekaj časa sem se pa ven darie malo razgibal. Med vrati je poatalo svobodneje in tudi sam sem svobodneje dihnll. Naenkrat se mi je zazdelo, da je kljuka kar aama nekam popustila. Stal sem zopet ns tleh. Po-I^Jajno pogostil, gledam, kaj je s hlačami . , . še se me drže . . . Tedaj pa vidim, o, groza!. .. Ena hlačnica od že pa do kolena je razparana na dve polovici ... To je storila ta vražja kljuka! Napravim nekaj korakov, razparana hlačnica vihra liki Jadrnica. Z veliko težavo sem naš«l še mesto, srečno sem našel tudi Ženo. Tja k orkestru sva se morala stisniti. In še hvala bogu, da so takoj ugasnili luči in da «e je začela predstava. Toda z ženo nisva imela pravega razumevanja za dramo, ki se je razvijala pred nama na filmskem platnu . . . V temi ava ogledovala tnoje težko ranjene hlače, ki sem jih s ženino pomočjo spenjal. K sreči je imela žena a aeboj dve varnostni igli, a dobrodušna dama, |n* **m° s denarjem, temveč tudi sedeča kraj nje, je našla v svoji ▼ tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, to slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CL & N. P. In DA TISKOVINE NAROCi V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskaroe Ceoe smerne, oaijsko dalo prve n* Pišite »o informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTE 2657-69 So. Lawadals Afease TeMea Rockwell 4M4 OL Tana se debe aa šnlje tudi vsa UROČITE SI DNEVNIK UST PROSVE Po M«m a«, redne konvsadjo as lahko «sreči •• t je eden. dva, tri, štirt ali M* «ei*t i« e* ' ^ __n___.11 -aJlan« 16.00 H •• 1 — Seveda, drugače ne gre .. . Ti ljudje imajo zveze, njihove roke sežejo daleč. — In vendar glede tvoje službe nI še nič gotovega? — Kaj hočemo! Zaenkrat še nič. Toda baš jutri pride k nam na čaj nečak tistega gospoda, ki mi je obljubil službo. To je baje zelo spreten dečko in tudi on i-ma dobre zveze ... Ta bo zadevo z mojo službo definitivno u-redil. — Seveda dostojno pogostiti Me, ki M rad «tal list vsak da*. Cem* »sta Preevels |t: U Citere hi »1 Za Zdrul driave ia Kanado M-H 1 tednik la. S tednika In. t tednike In. 4 tednike In. 4 M z .se 2.4S 1JS .11 1 tednik Is... 2 tednika la.. S tednike h.. 4 tednike Is.. 5 tednike* is S tednikov In...............» . Ispolnite spodnji knpe., pHloiite^r^ ^^ Order e pismu Hi ni naročite Premrete, Pojasnilo:—VselsJ knkor hitro kateri ^J^TtS^ ée L preseli proč od drašine sli «. so presoli pro« od dnittne in no bo tre ha tudi niotrn ™>ral tl»M * *>tíine dniiine, kije teko bo treba tudi njega ^ ukoj BMnanlt, uprsmiltvu ltate, ostiti, mar ne? | Ugt9 r^riU. Ako tega ne store, tod — To se razume! Drugače ne datum sa to vsoto naročniku. gre. Saj veš, kako in kaj je s tako gospodo. Apropos! Ali bi mi ne mogel posoditi vsaj 20 ali 26 zlotov? Saj veš, pogostitev mnogo stane, jas sem pa na koncu ID !■»•■ PROaVETA. BHPJ, 9U7 fl*. Uwodak A*. Pri Mom pošiljam obleki in mi dala štiri. Poleg tega sem pa našel med odmorom na tleh še košček motvosa. Prišel mi je selo prav. Tako smo razparano hlačnico s kreditom.I Mieczynskega imam rad. Pošteno sem torej raadrlil z njim vso svojo gotovino. Za avečano pogostitev tistega nečaka bo menda za ailo fte zadostovalo. za ailo apeirin zvezali. Drug! po-|Toda srce me je pri tem bolelo. ker sem fte vnaprej vedel, da bo ta denar nakišen na selo nezanesljivo hipoteko. Toda kako dopovedati to sts- lovict drame bi bila s ženo fte lahko posvetila dolino posornost. toda pred no ava ae malo vil vela v raspoloienje, je bil« Naslov ('stavite dr. line: D I) IO la is pripišite k ••»! U ft>__ JX d stava končana, ¿lo, p¿Wtn «v« jo rPmu prijatelju Mleczynskemu ? Ne?