17. februarja 1938
Enake dolžnosti za vsakega Enake pravice za vse!
Leto II Štev. 7
ovaimvda
SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST
Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10'—, polletno Din 20'—, celoletno Din 40’—. Posamezna številka Din l-—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74.
Konkordat — končno odstranjen
Predsednik vlade je nato poslal sv. ar-hierejskemu saboru tako sporočilo:
vlado, tii ved nevarnosti, ni več groze-
Vsem cenjenim naročnikom smo priložili položnice za poravnavo naročnine.
Ker je odziv minimalen, prosimo ponovno, poslužite se položnic in podprite s točnostjo narodno-delavski tisk.
Uprava.
Žalostne razmere v tovarnah
Radi se bahamo, da je naša socialnopolitična zakonodaja na višku in da jo moremo primerjati z zakonodajo drugih kulturnih in naprednih držav. S svojo socialnopolitično zakonodajo delamo v tujini propagando za ugled in čast naše države. Tudi doma pogosto slišimo, kako jc naša socialno-politična zakonodaja razvita in kako je osvojila načela moderne zaščite delovnega človeka. Kadar govorimo o socialnopolitični zakonodaji, mislimo predvsem na zaščito delovnega človeka v tovarnah in v raznih obrtniških delavnicah. Gotovo je ta del socialne zaščite najvažnejši, ker se tiče relativno največjega števila interesentov, toda za splošen socialen povzdig naroda so tudi druge panoge socialne politike in zaščite važne. Vse premalo mislimo, zlasti na socialne probleme našega kmeta. Socialna zaščita javnega uradnika je zelo skromna in se niti zdlaleka ne more primerjati s podobno zakonodajo v drugih državah. Zlasti javni nameščenci pogrešajo ureditev socialnega zavarovanja.
Morda naša socialno-politična zakonodaja teoretično ni slaba in se jo morda res more primerjati z moderno zakonodajo drugih držav. Toda praktično socialna zaščita delavca ni na višku in v marsičem zaostaja za potrebami dejavstva in za zaščito, kakršne je deležno delavstvo v sosednjih državah. Mi vsi vemo, da je zakonita določba o osemurniku samo na papirju; splošno je znano, da obratni zaupniki v dnevnem življenju ne uživajo zaščite, brezposelnost je še vedno zelo občutna, število inozemskih delavcev in nameščencev se ni zmanjšalo, inšpekcija dela nima kredita in ne more vršiti svojih po zakonu predpisani dolžnosti, delavska stanovanjska politika in zaščita leži na tleh, delavske plače so skrajno skromne, vsaj celo v kulturni dravski banovini povprečna zavarovana mezda de'avcev znaša komaj 23 din dnevno. Zakon o minimalnih mezdah je žalibog ostal na papirju. Zaradi tega je umljivo, da prizadeti delavci in nameščenci na praktično važnost in pomembnost naše socialno zakonodaje gledajo malo drugače kot oni, ki si s to zakonodajo ustvarjajo političen ugled.
Danes hočemo s par besedami podčrtati, kako žalostne so splošlne socialne razmere v naših tovarnah. V prvi vrsti so naše tovarne mrzle, brez duše in srca, v katerih ne bije mehko srce in pametno razumevanje za delovnega človeka. Naše tovarne so izrazito pridobitna podjetja, v katerih želja po dobičku vodi vsa stremljenja ter dejanja in nehanja v tovarnah. V vodstvih naših tovarn ne pride do izraza socialen duh, ki naj ustvarja in vodi tovarniško socialno politiko. Nase tovarne niso osnovna celica za izvajanje socialne politike, čeprav leži na dlani, da so tovarne one, v katerih bi se morala prak-
V	izredni številki «Glasnika srbske pravoslavne patriarhije* je bila 8. t. m. objavljena naslednja deklaracija:
Na izrednem zasedanju arhierejske-ga sabora 22. januarja se je posebno razpravljalo vprašanje zakonskega načrta o konkordatu, ki je bil, kot je znano, podpisan med Jugoslavijo in Vatikanom 25. julija 1935. Proučevale so se vse izjave g. predsednika vlade in posameznih članov vlade, in s'cer:
1. Izjavo g. predsednika vlade z dne 27. oktobra 1937, zaup. Št. 22.430, ki je bila poslana predsedniku sv. arhierej-skega sabora.
2. Razpis notranjega ministrstva z dne 24. novembra 1937, zaup. št. 59.706, ki je bil poslan vsem banovinam.
3. Izjavo notranjega ministra v govoru na 22. seji finančnega odbora narodne skupščine, dne 29. dec. 1937.
Po navedenih izjavah je bil sv. ar-hierejski sabor še mnenja, da izjave niso popolnoma zadovoljive in je smatral za potrebnos da z zasedanja zahteva od vlade točno sporočilo, da je konkordat res odstavljen z dnevnega reda.
Ugleden francoski politik, večkratni minister in miništerski predsednik An-dre Tardieu, je pred kratkim napisal nekaj knjig o političnih prilikah v francoski republiki. Njegov popis razmer v Franciji je zelo zanimiv. Revija «Misel in delo» je v zadnji številki prinesla kritiko teh knjig, in v tej kritiki revija pravi: Erazem Rotterdamski je že zapisal, da se moraš učiti, če hočeš postati kočijaž, a če hočeš postati princ, je dovolj, da se rodiš. Slično je po Tar-dieujevem tudi s parlamentarci: to je najlažja karijera, ki omogoča udobno življenje vsakemu slabiču. Ce hočeš postati učitelj, moraš imeti šole, če minister prosvete, si lahko nepismen, se-
ja najbolj vidno in koristno kazati. Imamo kapitalno in po številu zaposlenega delavstva močne tovarne, v njih so zaposleni strokovnjaki za najrazličnejša produkcijska dela v tej tovarni: strojni inženjerji, elektroinženjerji, mehaničar-ji itd., toda redka je tovarna, v kateri bi imeli izvežbano osobje za prvo pomoč, ni nam znana tovarna, v kateri bi bila posebna oseba zaposlena z delokrogom socialno-zaščitnega in zdrav-stveno-zašlčitnega značaja. Modernejše tovarne zaposlujejo posebne osebe, ki se imajo zanimati zgolj za zdravstvene in zaščitne naprave v podjetju in za praktično socialno zaščito zaposlenega delavstva. Ni dvoma, da večje tovarne tako osebo neobhodno potrebujejo, ako hočejo vsaj v skromnem obsegu predstavljati moderno tovarno, ki zna ceniti socialno zaščito svojega delavstva. Delavstvo je prepuščeno samemu sebi, nima stika z vodstvom podjetja, delavstvo ne sliši ljubeznjivih in prijaznih besed, ne sliši nasvetov v svojih težavah, ono je izpostavljeno le prevečkrat grobim izpadom vodilnejših oseb.
V	tovarni ni nikogar, ki bi delavstvo1 poučeval o uporabi varnostnih naprav, o tem, kako se mora varovati pred obolenji, o tem, kako naj uveljavlja razne pravice iz naslova socialnih zakonov. Sprehod po naših tovarnah mora na vsakogar napraviti skrajno žalosten
Da ne bi bilo več nikakega dvoma, ponovno 'zjavljiam v imenu kraljevske vtade, da je ta in tak zakonski načrt zares definitivno odstavljen z dnevnega reda.
Na ponovno zahtevo pa je g. predsednik kr. vlade izpopolnil svojo izjavo kot sledi:
1. da ta in tak konkordat z Vatikan n oni ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v uzakonitev;
2. da bo kr. vlada pri vsakem bodočem urejanju svojih odnošajev z Vatikanom in pri ureditvi položaja rimskokatoliške cerkve v kraljevin' Jugoslaviji v polni meri spoštovala in izvajala po državni ustavi zajamčeno načelo enakopravnosti vseh veroizpoved', ki so v naši državi po zakonu priznane.
Sv. arhierejski sabor je vse zgoraj obrazloženo upošteval in je soglasno ugotovil, da omenjene uradne izjave nudijo jamstvo, da je ta in tak konkordat dejansko odstavljen z dnevnega reda.
nat je pravo zatočišče ohlapelih starcev, ki bi v vsakem drugem poklicu že zdavnaj bili v zasluženem pokoju, le tu še markirajo nekako narodno voljo. Zanimivo je Tardieujevo mnenje o časopisju. Pravi, da poznamo v Franciji dve vrsti tiska: informativnega, ki je v rokah velekapitala, in političnega, ki je v rokah pod vplivom posameznih parlamentarcev, poslancev in senatorjev; oni ga potrebujejo za to, da ob-drže svoj položaj in terorizirajo javno mnenje. Če je tak časopis v provinci, služi parlamentarcu, da obdrži svoj mandat. Stranke? To je stara pesem: če je stranka v opoziciji, potem je »država v nevarnosti*. Ko pridejo na
vtis. Ventilacije so običajno slabe, raz- I svetljava proti vsem modernim pred- I pisom, na omiljenje ropota nihče ne polaga pažnje, tovarne nimajo obednic, ne umivalnic, stranišča so daleč od higiene. Delavci, ki v zimi in snegu in dežju po več ur hodijo v tovarno, nimajo nikjer možnosti za preslačitev, na izmeno morajo čakati na prostem, hrano zavžijejo mimogrede pri stroju, pri najbolj nehigieničnih okoliščinah.
Tak duh porazno in uničujoče vpliva na zaposleno delavstvo. Delavec postane mrk, zagrenjen, sovražno razpoložen, nima smisla za gospodarski napredek podjetja, njemu so tuji vsi, ki za gospodarski napredek podjetja odgovarjajo, dlelavec ne čuti soodgovornosti za gospodarski razvoj podjetja, ker v podjetju ne vidi sredstva za splošno povzdigo ljudskega blagostanja, temveč samo mrzlega izkoriščevalca njegove delovne moči in njegovega zdravja. Delavec v naših tovarnah ne dobi vzgoje v spoštovanju do gospodarskih dobrin, delavec je v vseh ozirih negativistično razpoložen, tudi ne zna ceniti vrednosti svojega dela, v njem pada ponos človeka, iz delavca tovarne ustvarjajo sebi tujca — revolucionarja.
Moderne države se trudijo, da svojo socialno politiko osredotočijo v podjetja. Podjetja so najprimernejše sredstvo in najumestnejši kraj za vzgojo
čega razsula! Seveda so baš oni to preprečili. Poslanci se drže svoje stranke le, dokler imajo od nje koristi, potem jo trumoma zapuste. Kadar so šefi strank na vladi, zagovarjajo eno stvar, ko odidejo v opozicijo, prav isto napadajo. Od 619 poslancev je 400 nesposobnih za vsako zakonodajno delo, ker so le priganjači.
Pisatelj pravi, da ta problem ni samo političen, marveč predvsem tudi moralen. Morda marsikaj napisanega velja tudi za druge države!
Nov Chamberlainov pakt velesil
Nesoglasje v angleški vladi odstranjeno
Kakor se zatrjuje, so nesoglasja, ki so izvirala iz različne presoje položaja, sedaj odstranjena in je med Chamberlainom in Edenom prišlo do popolnega sporazuma glede nadaljnje taktike angleške vlade. Eden je popustil v Španskem vprašanju in ne vztraja več na tem, da bi se moralo pred obnovo pogajanj z Italijo rešiti najprvo vpraša-
Italijo ter da angleška vlada ne bo pristala poprej na druge sporazume, dokler ne bo istočasno rešeno tudi to vprašanje. Chamberlain pa je opustil svoje prvotno stališče glede priznanja okupacije Abesinije.
«Dailly IVI a i 1» je mnenja, da želi Chamberlain vpostaviti prijateljske od-nošaje z vsemi evropskimi državami. Predvsem pa želi sporazum z Italijo in Nemčijo, pa ne le radi tega, da se odstrani mednarodna napetost, temveč tudi zato, da bi prišlo do sklenitve novega pakta velesil, ki naj bi postal trajna ustanova za urejevanje evropskih problemov.
delavca v narodno gospodarskem in kulturnem oziru. Delavec mora v tovarni čutiti, da je ta tovarna samo del narodnega gospodarstva, da je on soodgovoren za napredek tega gospodarstva in s tem tudi za napredek te tovarne. Moderni podjetniki na to vzgojo delavstva polagajo izredno veliko paž-njo, ker vedo, da v simpatiji delavstva do tovarne leže neprecenljive vrednost' za napredek podjetja samega. Moderne tovarne organizirajo svojo lastno tovarniško ispekcijo dela, ki se trudi, da v tovarni sami uveljavi vse predpise veljavne zakonodaje in da v najširšem obsegu uveljavila dolžnosti privatne iniciative v pogledu socialne politike v tovarni.
Naše oblasti, predvsem, inšpekcija dela, posebno pa tudi naša zakonodaja mora pričeti polagati večjo pažnjo na tovarniško socialno politiko. Tu mora biti izhodišče za socialen napredek naroda in za gospodarsko moč države. V tovarnah se mora pričeti preusmeritev duš, da bodo razumele veliko važnost gospodarske demokracije pri stremljenjih za reorganizacijo človeške družbe v smeri večjega zadovoljstva narodov in držav. Delavci sami pa morajo na socialno politiko v tovarnah posebno budno paziti in na te probleme ne smejo pozabiti pri sklepanju kolektivnih pogodb.
Razmere — v Franciji
nje umika tujih prostovoljcev iz Španije. Chamberlain pa je pristal na to, da mora rešitev tega vprašanja biti vzporedna s pogajanji med Anglijo in
tično naša socialno-politična zakonoda-
Domače politične vesti
Imenovani bodo novi poslanci.
Imenovanih bo več novih poslancev. kor so nekatera poslanska mesta izpraznjena s smrtjo, nekatera zaradi legal, ker so bili dosedanji poslanci izvoljeni za senatorje in se vsi nameravajo odpovedati poslanskemu mandatu in zasesti mesta v senatu.
Delovni odl>or združene opozicije
je sestavljen.
Delovni odbor združene opozicije je končnoveljavno sestavljen, in sicer za HSS inž. Košutič in dr. Šutej. za SDS dr. Kostič in Vilder, za staro-radikale dr. Ninčič in Krsta Miletič, za demokraite Milan Grol in Božidar Vlajič. za zemljoradnike dr. Gavrilo-vič in dr. Tupainjanin. Naloga odbora je skrbeti za enotno izvajanje poli-tične akcije združene opozicije.
Vrhovni forum vseh strank pa) tvorijo šefi vseh strank združene opozicije.
Dr. Maček vrne obisk.
Iz krogov beograjske združene opozicije se širijo vesti, da misli okoli 20. februarja obiskati šefe združene opozicije dr. Maček, da jim vrne lanski obisk v Fairkašiču pri Sisku. Ob tej priliki se 'bodo vršili važni razgovori o bodočem sodelovanju med srbsko združeno opozicijo in KDk.
Dr. Dobovišek izstopil iz KDK.
Dr. Dobovišek. ki je bil izvoljen za poslanca za šmarski srez in ki je bil »pristaš dr. Mačka, je odložil vse svoje funkcije v Mačkovem pokretu med Slovenci ter s tem izstopil iz KDK. Iz tega lahko sklepamo, dal bo predložil svoj mandat narodni skupščini v verifikacijo ter sodeloval pri skupščinskem delu.
Poslanec Fran Novakovič iz sreza Djurdjevac. ki je bil 5. maja 19>5 izvoljen nul listi dr. Mačka, pa je že izročil vso poverilne listine predsedniku narodne skupščino.
Nova tednika.
V petek je izšla prva številka novega tednika «Branik , ki se označuje za neodvisno glasilo. Urejuje ga g. Roman Boltauzar. list pa izdaja pose-l»en konzorcij.
V Mariboru pa bo pričel izhajati v Mariborski tiskarni tednik «Edinost». katerega urednik bo g. Gerželj. la tednik bo obmejni glasnik narodne sloge.
Oglašajte v „Novi Pravdi"
Banovinski proračun
Novi proračun »naša <29.7 milijona In
je u 9,803.902 din veij’ od sedanjega
V	letošnjem proračunu je določenih
129.793.902 din izdatkov ter je za
9.803.902 din večji od sedanjega. Proračun se je povišal v zadnjih
dveh letih ztu 32.2 milijona din. to je za dobro četrtino.
Izdatki za posamezaie oddelke, so v proračunu razdeljeni takole;
splošni oddelek 6.793.060 (lani 6 milijonov 272.826) din:
upravni	oddelek	1,239.820	(lani
1.272.826) din: kmetijstvo 9,408.130 (lani ”.381.463) din;
prosvetni oddelek 22.386.780 (lami 22,119.084) din;
tehniški	oddelek	37,341.230	(lani
39.064.241) din;
socialna politika in zdravstvo 12 milijonov 743.660 (lani 11,467.348) din;
finančna	politika	19.637.200	(lani
13,934.320) din;
trgovina, obrt in industrija; 2.808.370 (lani 2,461.036) din;
rezervni krediti 1.000.000 (lani 1 milijon 226.277) din.
Kakor je razvidno, je letos za tehniški oddelek določena manjša vsota. Znatno pa se je povečala vsota zal finančno politiko in sicer približno za 6 milijonov din.
Pri drugih postavkah ni bistvenih razlik. Opazi pa se, da. so se gospodarske razmere izboljšale in se dajo vsaj deloma opravičiti višji letošnji dohodki. Posamezne potrebe v gotovih področjih pa so v resnici veliko večje, če bi hoteli ustreči vsem po-
trebam in zahtevam posameznih krajev.
Proračunsko zasedanj© banskega sveta
V torek, dne 15. februarja t. 1., se je pričelo letošnje proračunsko zasedanje. Takoj po otvoritvi je bila prečitana naredba notranjega ministra, v kateri so bili nekateri člani razrešeni kot člani banskega sveta in na njih mesto imenovani drugi člani. Ban dr. Natlačen je v svojem ekspozeiu poročal, da je novi proračun za 9.5 milijonov din večji in to vsled splošne podražitve življenjskih potrebščin, število banovinskih uslužbencev se je povečalo in narašča tudi velika potreba po elektrifikaciji dežele. Banovina je od občin prevzela za 16 milijonov din bremen. Dalje je bilo važno poročilo o 63-milijon-skem posojilu banovine za sanacijo Zadružne zveze v Ljubljani. V osnovnem šolstvu je vsesplošen napredek, treba pa je še mnogo graditev. Posebno se bo banovina prizadevala za vzdrževanje in zboljšanje banovinskih cest, za kar je že najela potrebno posojilo. Za banovinske bolnišnice je bilo dosedai izdanih 13 milijonov dinarjev, a treba bo zanje še okrog 20 milijonov dinarjev. Banovina je v poslednjih dveh letih nakupila za okroglo 22 milijonov dinarjev zemljišč.
V drugem delu ekspozeja, ki se je nanašal na dohodke, je ban navedel novo davščino na jedilno olje (l din na liter) in ban. davščino na prevoz blaga z motornimi vozili. Šolska doklada se bo povečala od 26 do 35%.
Novi plavži in naprave
za hidriranle premoga
Uprava državnih rudnikov namerava v Lutriji zgraditi nove moderne plavže odnosno naprave za toplenje železne rude. (ire za naprave po Kruppovem
sistemu «Rennverfahren», ki omogočuje pridobivanje železa iz rude brez uporabe koksa. V ta namen je že odpotoval v Nemčijo ravnatelj državnih rudnikov iz Sarajeva, z njim so odšli tudi nekateri strokovnjaki, da bodo končno proučili to vprašanje, predno se odda naročilo v vrednosti 25 milijonov din Kruppovemu podjetju.
Proučuje se pa tudi drugo važno vprašanje, in sicer pridobivanje pogonskih olj iz rjavega premoga, s tem v zvezi pa se bo tudi rešilo vprašanje razširjenja premogovnikov.
Naš nacionalni institut za rude in go-rivo pri ministerstvu za šume in rude pa je nedavno pričel proučavati mož-
nost za gradnjo tehničnih naprav za pridobivanje bencina in tehničnega olja iz rjavega premoga. Proučavanje se nanaša na vprašanje rentabilnosti take
industrije, na vprašanje sposobnosti posameznih vrst premoga za ta namen in na vprašanje kraja, kjer naj bi se zgradile take naprave.
V	Nemčiji so proces pridobivanja bencina iz rjavega premoga znatno izpopolnili in se praktično uporablja v velikih obratih koncerna Leuna-Werke. Toda stroški so zelo visoki in je tak premogovni bencin veliko dražji, nego iz mineralnega olja pridobljeni bencin.
To proučevanje se bo seveda zavleklo, tako da bo končano šele sredi letošnjega leta. Tehnične naprave bi nam dobavili Nemci in bi znašali investicijski stroški že v prvi etapi okrog 200 milijonov dinarjev.
Prešernovemu spominu
Kmalu ix> preteklo sto let, odkar je umrl France Prešeren, slovenski narod pa se svojemu pesniku dosedaj še ni oddolžil s tem, da bi odkupil njegovo rojstno hišo in jo s tem posvetil samo njegovemu spominu in ohranil sebi ta spomenik lastne veličine, ki jo je v pesniku-velikanu dosegel. Letos okrog obletnice njegove smrti pa so pokrenili široko akcijo za odkup pesnikovega doma, in določili za tistega, ki naj ta odkup omogoči — slovensko mladino.
Malo je velikih mož, katerili pomen bi znali že sodobniki pravilno oceniti. Tudi v Prešernu so le nekateri njegovi prijatelji videli genija izredne duševne veličine, drugim so bile njegove pesmi le «kvante», ki jih spodoben človek ne more odobravati. Prešernov čas je više cenil napihnjenega in donečega pesnika Koseskega, ki je s svojimi rodoljubnimi, mestoma zaradi spačenega jezika nerazumljivimi verzi ogreval srca tedanjih narodno čutečih Slovencev. Priti je morala šele mlada generacija (Levstik, Jurčič, Stritar), ki je leta 1866. končno razkrila bogastvo in lepoto Prešernove umetnosti.
Vso veličino Prešernove poezije moremo razumeti le, če jo vzamemo v primeri /. dobo, v kateri je nastala.' Sele če upoštevamo, da razen Vodnikovih pesmic in nekaj slabili poskusov čebeličarjev v dobi, ko se pojavi Prešeren, nismo imeli ničesar, bomo mogli razumeti, kaj pomeni drobna knjižica njegovih poezij. V slovenskem. dotedaj pesniško še nespretnem in neizpiljenem jeziku, ki se je ko-imaj poskušal v rimah, je Prešeren izpel svojo življenjsko bridkost, ki jo je položil v dovršeni obliki v najbolj zamotane pesniške oblike klasične poezije in s tern povzdignil svoj jezik do višine tedanjih evropskih kulturnih jezikov.
Svojim pesmim je Prešeren vtisnil trn-giko svoje nesrečne ljubezni do Julije, ki je vse življenje ni prebolel. Tz ljubezni do n je je spletel «Sonetni venec», najdra-gocenjšo umetnino našega slovstva. V njem je izrazil tudi svojo globoko ljubezen do domovine, ki pa je prežeta z bridkostjo zavoljo njene razkosanosti in zaradi tega. ker »Slovenec mile ne ljubi matere vanj upajoče*.
Kljub nepomembnosti in nerazvitosti slovenskega naroda in njegovega jezika, se je Prešeren v zmedi nasprotujočih si narodov o življenjski upravičenosti svojega ljudstva brez oklevanja odločil zanj in s tem zavedno onemogočil uresničitev ilirske ideje, ki je hotela Slovencem usi-liti hrvaščino in izbrisati slovenščino iz števila književnih jezikov.
Preko ljubezni do svojega naroda in preko ljubezni do sočloveka prehaja Prešeren do ljubezni do človeštva in najde v njem najvišjo vrednoto, ki združuje in ohranja vse druge. Ideja vsesplošnega človeštva je združena z idejo miru in bratstva vseh narodov na zemlji in Podstavlja zato največje dobro in najvišjo srečo.
Iz umetniške ububožanosti svoje dobe se dviga Prešernov lik kot velikan nad pritlikavci in njegove pesmi so najsvet-lejši biseri, kar jih je kdaj kdo vtkal v oblačilo slovenske poezije.
Karel Novy:	4
ŽIVETI HOČEMO
(Roman.)
Rdeče krilce se jo utrnilo v temi.
Nič ni molglo biti. Nemara samo...
«Ali je Tomšev Jože tudi oženjen!’ Katero je vzel?» je vprašala potiho Marija Magdalena), brez zanimanja! in nekako v polsnu. Zdajci se je dodobra zavedala|: Ta je bil!
«Kar ne miore pošteno poprijeti*, je rekla teta, ki se je tudi že začela slačiti.
In dekle je prasnilo v smeh in ga dušilo poki pernico.
«Kaj pa je smešnega?;
♦Nič, tetka. Eh! Take neumnosti.*
^Neumnosti*. praivi starka in si misli, da je dekle žlezno v posteljo l»rez križa in molitve.
Marija Magdalena KHmova vidi v temi, ki je nastala, napol osvetljen klanec, v tišini šumijo visoke jesenske bukve in spodaj pod klancem se pasejo gosi. Tema se naglo gosti, znoči se; venomer jo sili smeh. nasmiha se, grudi in noge so napete kakor strune prečudnega glasbila.
T robentica.
Na pokopališču se je pomudila na grobu svojcev, kamor je položila šopek, potem je šla na obisk k Simonovim in sedaj, popoldne šla k Rainiševim. Godba se je čulai skorz odprta okna na vas in še dalje. Fantje in dekleta so začeli trumoma prihajati. Pred kremo so v zadregi stopicali in nazadnje
vstopili.	.	, .
Kajpada!, vsak jo je spoznal! Kdo drugi naj bi bil. če ne Magda KHmova, praška šivilja!
Jože Tomšev je prišel k Rainiševim takoj po kosilu in je plesal samo z njo. Od kraja stal bila zmedena in redkih besedi, kaj kmalu pa so jima je razvezal jezik.
«Ali še pomniš, kako sva skupaj pasla na lokah pocl gozdom, pobirala klasje in kurila kresove?
«Ali še veš, kako si nabunkal Trapkovega? Z grdimi priimki me je obkladal.*
Smejali a sta se.
«Zakaj se ne oženiš. Jože.»
Po pravici rečeno, Magdalena, zato ne, ker ni mogoče. In ti? Mislil sem, da imaš najmanj dva otroka.*
«Kaj bi imelai od njih? Skrbi. Najbolje je živeti kakor ptič. In če bi se tudi poročila. Jože, danes je vsakdo vesel, da se prebije. Kdo bo imel danes otroke!*
«Tako je». je pritrdil. «£merom sem trdil, da si
ženska kot je treba.»	.
Okoli vratu je imela pisalno ruto; zdrkni Irt ji je na lla in Jože jo je pobral.
Oblačila si je kožušček.
« Človek bi ne verjel, kako lačen postane tukaj*, je dejal. «Pojdi z menoj, da povečerjam.*
«Ženi te v,* se je smejal med potjo, «no. bil bi res že skrajni čas, kar prve pa tudi ne poberem. Ali ne veš, Magdalena, kje bi dobil takšno, kakor si ti? Šel bi ponjo na konec sveta.»
Malgdalenino oči so veselo žarele.
«Na vasi bi ne mogla več živeti*, je odvrnila. « I o se ne da prisiliti. Kakor se človek navadi!» —
«Vem», je rekel in čelo se mu je zmračilo.
Privedei jo je k tetini koči in se hotel obrniti, toda potegnila ga je noter in jedla sta skupalj.
«Mislila sem, da je ne bo,* je govorila teta. «če pa pride, da ne bo sama.»
Črna izba se je zdela) v smehu mladih ljudi jasna
kakor nekoč in tudi Bogu na tetini podobi se je zjasnil obraz, da je bil videti mlajši in priljud-nejši. Kljub temu sta svobodneje zadihala, ko sta se odpravila. Krenila sta po poti za vasjo.
«Kako. da se nisi pogosteje prikazala?:
«Mislila sem. da bi po nepotrebnem delala napoto. Končno tudi vožnja nekaj stane, a denar pri nas — kaj bi razkladala!*
«Služil sem v Pragi,* je povzel, «in želel sem si, da bi te kdaj videl. Škoda, da se mi ni posrečilo.*
«Res, škoda. Jože*, je odgovorilai Toda njene
misli so bile odsotne.	.	...
Razumel je in molčal. Bog vedi, s kom je hodila in nemara bi ji ne bilo preveč prijetno, če bi jo srečal. V srcu ga je zazebel neuspeh in dejal je s čisto spremenjenim glasom:
«Kam greva, Magdalena? Vrniva se.*
Pod visokim pomladnim obokam, posejanim z belimi oblački, se je zdajci začuitila neznatno in slabotno kakor teta. Življenje beži tako hitro in raizen grobov ne pušča sledu. Kakor bi v vetru stopal po pesku.
« Magdalena?*
Uprla je vainj otožne oči. Toda že se je nasmehnila:
«Kaj je?»
«Ali se vrneva!?*
«Mislila sem, da pogledava po lokah in da si natrgam trobentic za na pot.» Ozrla se je vanj kakor v otroških letih, ko je moledovala zal pečen krompir. Njene modre oči so se skrivale pod visokim
čelom.	,	, ,
Večkrat se je spomnil načina njenega moledovanja.	.	.	.
Rožnata je stala pred njim na stezici pri trnu-ljevem grmu, ki se je začel rafccvetati, rožnata m bela, z ravno črto sredi čela.	0'alje	prih.)
Zunanje politične vesti
—k V noči od četrtka na petek se je izvršil v Rumuniji državni prevrat, s
katerim se je upeljala osebna diktatura kralja Karola.
Nova vlada, ki ji predseduje patri-jarh Miron Cristean in v kateri sede vodilne politične osebnosti bivših političnih strank, je samo izvrševalni organ diktature kralja in njemu dodeljene vojske.
Gogova vlada je pač doživela zaslužen padec kot dokaz, kako se ne sme vladati, četudi je slonel Gostov program na krščanskih načelih.
Antisemitski pokret, uveljavljenje najhujŠega partizanstva v državni upravi, izčrpanje državnih blagajn in razni drugi nekrščanski ukrepi, so dali kralju Karolu dovolj povoda, da se je odločil za režim osebne diktature.
Proglašeno je obsedno stanje, policijo je zamenjalo vojaštvo, cenzuro vrše vojaške oblasti, volitve v senat in parlament so preklicane, napoveduje se nova ustava itd.
Kralj Karol se je obrnil na narod s posebnim manifestom, v katerem opravičuje svoj korak, trdeč, da so dogodki zadnjih tednov nekaj nezaslišanega, kar je treba izbrisati iz zgodovine ru-immskega naroda. Torej so jo dobili listi. ki so se kakorkoli ogrevali za Go-gov krščanski režim, temeljito po zobeh.
Oogovi antisemitski ukrepi so izzvali zmedo v Rumuniji in so zelo nepovolj-no odjeknili na zunaj. Gospodarska odvisnost Rumunije do nekaterih držav v Evropi, ki jim Goga ni bil dobrodošel, je povzročila padec krščanskofaši-stične diktature.
Kdor si domišlja, da pomeni prevrat v Rumuniji povratek k demokratičnemu obrazu državnega življenja, ta je v zmoti zato, ker je kralj Karol v svojem manifestu točno povedal, kaj hoče in česa noče.
PolvojaŠka diktatura, kateri bo služila kot izvršilni organ vlada patrijar-ha Mirona, napoveduje svoj program, ki je zelo pester, obširen in za razmere v Rumuniji težko izvedljiv.
-v.	.	vrifck«
s*	^	v
uikj v	■$,'	juju.- seu'
Politična prostitucija,
<*+> ■	V	-	vj;	4
kIV	'V	i\	ai\	^ sctr>
vrenje v industriji in
t: ,-«š r, <8r'
Sni , 'VJNt. n -»v -š>
gospodarska negotovost
&	v	...x
dajejo točno sliko
'	-	*	.	N t
današnjega življenja
•	'VS M	r.«v
^	•	s'	Tl	■' ■'* »«***
s>,- -*\ •« m.'	’	v ns j«> poete
Drugi važen zuanjepoMtlčem dogodek
je obisk avstrijskega zveznega kancler ja Sušnika z nemškim firerjem Hittler jem v Berchtesgadenu. Inicijativo za tak sestanek je dal Hittler, pripravil pa ga je v on Pappen.
Poroča se, da so se razgovori vršili okrog sledečih točk, ki jih je imel Sušnik proučiti, in sicer: 1. Ali bi Avstrija obnovila monarhijo tudi proti volji nemške vlade? 2. Ali je pripravljena avstrijska vladna pritegniti k sodelovanju tudi zastopnike narodnih socijali-stov? 3. Ali je Avstrija vezana na določene sile v Evropi? 4. Ali je Avstrija pripravljena striktno izvajati nemško-avstrijski sporazum iz leta 1937.
O teh razgovorih je bil poučen Muso-Hni, ki je tudi pristal na program razgovorov.
Sušnikovo potovanje v Berchtensga-den je bilo za Evropo pravo iznena-denje.
Y	z^ezi s tem potovanjem se že govori, da bi prišlo v Avstriji do rekonstrukcije vlade. Govorice in ugibanja bodo potrdili bližnji dogodki, ko zvemo za dodatek k sporazumu iz leta 1937.
Proračunska razprava v
cZ^Tf	Narodna skupščina je začela razpravo o pred-
(C logu državnega proračuna za leto 1938-1939
V	Narodni skupščini se je pričela dne 9. februarja proračunska razprava. Ob
11.	uri dopoldne je skupščina pričela z načelno debato o proračunu. Finančni minister Dušan Letica je podal daljši ekspoze o obči finančni in gospodarski politiki vlade. Izvajal je med drugim: Narodno gospodarstvo je glavna osnova državnih financ. Danes imamo visoko dvignjeno narodno gospodarstvo. Kot posledica tega se menjava tudi slika državnega proračuna. Ne smemo se bati visokih proračunov, saj so ti posledica gospodarskih stremljenj.
Gospodarsko najbolj izčrpan je bil kmet, zato je kraljevska vlada v prvi vrsti njemu posvetila vso pozornost, ter mu najprej znižala davke.
Z mobilizacijo kapitala preko državnih bank je vlada dosegla, da je dobilo zaposlitev veliko število doslej nezaposlenih. 80% našega ljudstva je zaposlenega v poljedelskem in živinorejskem gospodarstvu.
Poleg skrbi, da se dvigne naš kmet, se je gospodarska politika vlade gibala tudi v drugih smereh. V mejah možnosti so bila znižana tudi bremena dolžnikom pri Državni hipotekarni banki.
Dalje nas javna dela prepričujejo, da tudi v bodočem gospodarskem letu pričakujemo zboljšanja. Število zavarovanih delavcev je znašalo koncem meseca decembra 1937 716.676, kar je 122.244 več, kakor pa leta 1935. Števi-le nezaposlenih je vedno manjše. V mesecu decembru je bilo nezaposlenih skupaj 70.448 moških in ženskih delavcev. Javne borze dela so nudile decembra meseca 2,986.825 din podpore.
Tudi pri obrtništvu so se razmere zboljšale. Seznam industrijskih proizvodov je zabeležil skok za 9.6 točk na-
sproti letu 1936. Velik razmah je zabeležila lesna in tekstilna industrija. Proizvodnja domačih premogovnikov se je povečala za 15.5%.
Gospodarski razmah se vidi tudi v prometu. Rečna in gospodarska plovba sta pokazali velik razmah.
In kakšne naj bi bile osnove novega državnega proračuna?
Kot finančni minister sem stal v zelo kočljivem položaju, kajti resorni ministri so postavili velike zahteve z zelo povečanimi proračuni izdatkov, saj so njihove zahteve dosegle 14 milijard dinarjev. Večina teh zahtev je bila upravičena in koristna, vendar sem se moral upreti mnogim celo najumestnejŠim zahtevam. V številki 12.180 milijonov v proračunskem predlogu, pravi g. minister finance, sem že pri izdelavi proračunskega predloga prihranil skoro 2 milijardi. Najmanjše redukcije sem izvedel pri aktivnih gospodarskih pod-
Vsi zvišani izdatki državnih podjetij znašajo okroglo 760 milijonov. Krili se bodo iz lastnih dohodkov podjetij. Ker znaša celotno zvišanje proračunskega predloga 1270 milijonov, pomeni to, da bi nam ostalo za fiskalno kritje samo 602 milijona zvišanja, ih so v tej številki zastopane potrebe naše narodne obrambe s 313 milijoni. Tako gre od celotnega zvišanja 1270 milijonov skoro cela milijarda samo za potrebe državnega gospodarstva in narodne obrambe. Ostanek 280 milijonov se razdeli na osebne in stvarne izdatke vse ostale državne uprave.
Skupščina pa bo sedaj razpravljala o posameznih proračunskih postavkah.
Navodilo o ustanavljanju strokovno nadaljevalnih Sol
Češkoslovaška je od Nemčije direktno ogrožena in polkovnik Beck si tri leta prizadeva Češkoslovaško izolirati, kar dokazuje, kakšni so njegovi nameni. L Echo de I aris.
Nekatere podružnice se obračajo na 1. o. s prošnjo za podatke, kako je mogoče ustanavljati strokovno nadaljevalne šole, oziroma tečaje.
V	Službenem listu kr. banske uprave za dravsko banovino v Ljubljani, dne 27. februarja 1935, 17. kos, letnik VI., je izšla celotna uredba o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in vporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah. Podamo kratek izvleček iz uredbe, ki naj služi vsem našim strokovnim edinicatn in prijateljem naobrazbe vajencev kot navodilo pri ustanavljanju stroko vno-nadaljeval-nih šol.
1. Zaradi strokovnega in praktičnega izobraževanja obrtnih, tovarniških in trgovskih vajencev ter pomočnikov se otvarjajo strokovno-nadaljevalne šole v občinah, kjer je najmanj 50 vajencev. Strokovno-nadaljevalne šole se morejo ustanavljati tudi za več občin skupaj.
2. Če je v poedinih občinah več kot 25, a manj kot 50 vajencev, se ustanove z odobritvijo bana in ob stroških občine posebni začasni tečaji.
3. Strokovno-nadaljevalne šole in začasne strokovne tečaje smejo ustanavljati in vzdrževati ob svojih stroških tudi zbornice in društva, ustanovljena po zakonu o drušltvih, shodih in posvetih; daljle podjetja. Ustanavljanje teh šol in tečajev odobruje ban, učni na-
črti pa se morajo skladati z načrtom in programom, ki o njem govori uredba.
4. Občine so dolžne skrbeti za kurjavo, razsvetljavo, opravo učil itd.; v ta namen vstavijo v proračun potrebna materijalna sredstva. Navadno dajejo podporo tudi razne gospodarske in strokovne organizacije, predvsem trgovske in obrtne zbornice, obrtniška udruženja, delavska zbornica in banovina.
5. Ako obstoji v kraju strokovno-na-daljevalna šola, jo morajo obiskovati vsi vajenci(ke) brez ozira na obrt ali trgovsko stroko, ako že ne obstoja ločena obrtna, oziroma čisto trgovsko strokovno-nadaljevalna šola.
6. Za pouk se uporabljajo prostori narodnih in drugih državnih šol.
7. Ustanovitev strokovno-nadaljevalne šole je mogoča samo s sodelovanjem in sklepom občinskega odbora po zaslišanju krajevnih, obrtniških in trgovinskih udruženj in po odobrenju bana oziroma banske uprave. Na banski upravi posluje za trgovino, obrt in industrijo oddelek VIII.
Za nadaljnja pojasnila se obrnite na Izvrševalni odbor, oziroma na tajništvo NSZ.
Toliko v vednost vsem posameznikom, kakor tudi podružnicam, ki se za to zanimajo.	Vr.
Iz delavskih krajev
Priznanje, kdor priznanje zasluži
—k Jeseniški tovariši so dolgo iskali prilike, da se oddolže hvaležnosti in priznanju za zasluge vrednim.
Iztaknili so jo.
Tine Zupan je dovršil svojo 401etno življenjsko pot kot človek, delavec, voditelj narodnega delavstva in predsednik jeseniške podružnice. Obhajal je istočasno god svetega Valentina, ki ima ključ od korenin, začetek pomladi.
Intimen družaben večer, ki so ga tajno organizirali ožji sodelavci, je privabil najožji krog častilcev v prostore Sokolskega doma, kjer je bila izrečena marsikatera koristna in ginljiva beseda.
Tov. Zen je z uvodnim prisrčnim nagovorom v imenu tovarišev-članov izročil slavljencu krasen in posrečen portret jubilanta, izdelan od tvrdke Višnar, v žganem lesu.
Tov. Markovič je v vznešenih besedah poudarjal vrline jubilanta.
Tov. Rupnik kot zastopnik centrale je pa v imenu izvršilnega odbora izrekel prisrčne častitke, spominjajoč se razvoja NSZ in 301etnega dela v njem, ugotavljajoč, da je jubilant naše gore sin, ki je ves izšel iz šole naše lastne vzgoje, oklepajoč se vedno in dosledno
narodnih in socialnih načel. Zato uspehi, zato zaslužno priznanje.
Ginjen se je jubilant zahvalil za čestitke, rekoč, da ne ljubi kadila, ne ljubi slavospevov, ker za tem ni nikdar stremel. Vrgel se je v delo za koristi delavstva iz zgolj nacionalnih in socialnih nagibov, za priznanje pa mu služijo le uspehi, če je kje in komurkoli mogel koristiti. Obljubil je svoje skromne moči še nadalje posvetiti za koristi delovnega stanu, ker vidi v delu za teptanega delavca najplodonosneje naložene osebne žrtve.
Razvila se je nato intimna družabna zabava, pri kateri je sviral prvič novi «Tamburaški zbor» pod spretnim vodstvom tov. Dolenca, ki je do poznih ur skrbel za razvedrilo razigranih udeležencev.
Tako so se pošteno in dostojno 'oddolžili tovariši svojemu voditelju, verujoč, da jih v bodočnosti privede s svojo premišljenostjo k cilju splošnega gospodarskega in socialnega blagostanja na Jesenicah.
Čestitkam jubilanta se pridružujemo tudi mi z željo, da bi se upanje tovarišev izpolnilo čimpreje.
Tine, na mnoga uspehov polna leta!
V
KAJ ZMORE IDEALIZEM.
—k Na Jesenicah se je v nedeljo v Sokolskem domu vršil zbor zaupnikov podružnic Jesenice in Javornik, ki se je sukal okrog vprašanja razpisanih volitev obratnih zaupnikov pri KID.
Enotno in smotreno gledanje vseh zborovalcev na to važno vprašanje je povzročil soglasen sklep: «Da nastopi Narodna strokovna zveza pri teh volitvah samostojno.«
Zborovanje je vodil tov. Tine Zupan » njemu priznano umirjenostjo in stvarnostjo, kar je mnogo pripomoglo k absolutno enotnem gledanju na vse, volitev se tičocih vprašanj.
Sestavila se je enotna kandidatna lista, kot dokaz, da se ni posrečila nakana onih, ki so računali na razdor.
Izjava tov. Kralja, predsednika ja-vorniške podružnice, je v imenu javor-niških zaupnikov odločilno pripomogla, da ni bilo na zborovanju niti slišati od-vojenih mnenj.
Prirojeni in vzgojeni idealizem zaupnikov nam je porok za krepak strokovni razmah obeh podružnic, pravilno pojmovane narodne in socialne afirmacije in položaju odgovarjajoč uspeh pri volilnem nastopu.
Le tako naprej in obilo sreče. Zavednost mora zmagati!
V	«N»vi. Pravdi* smo poročali, da je Narodno strokovna zveza predložila osnutek kolektivne pogodbe pri podjetju «Sa-va» ter da so razprave v teku. Imeli smo dva razgovora o kolektivni pogodbi in eno poravnalno postopanje v smislu § 15 /akona o minimalnih mezdah; ker je podjetje za časa pogajanj in priprav za volitve delavskih zaupnikov odpovedalo skoro vsem delavcem službeno razmerje na 14 dni. Ta poravnava se je vršila pod vodstvom zastopnika sreskega načelstva in se sporazumno zaključila. Naše poročilo |>a je zbudilo tildi ZZD, tako je potem zahtevala od pod jetja prepis osnutka, ki ga je predložila NSZ. Na razpravi dne 22. januarja 1938 pa je prišla ZZD z zastopniki, ki jim je načeloval poslevodeči okrožni tajnik g. Ga ser Albin. Seveda si je pridobila enega delavca in se predstavila kot zastopnica delavstva.
Na razgovorili 5. t. m. se je nadaljevalo vprašanje mezd. Nu tej razpravi pa je bila že okrnjena delegacija ZZD tako, da niti enega prizadetega delavca ni bilo v zastopstvu.
Delavci pa so odklonili predlog podjetju glede plač in so> znižali svoj prvotni predlog na minimalne zahteve.
Podjetje pa je nu razgovorih odklonilo delavske predloge, sporuzumeli smo se, da odstopimo zadevo razsodišču v smislu § 16 zakona o minimalnih mezdah. Zastopnik ZZD poslevodeči okrožni tajnik pa je že izjavil, du ima mandat za nadaljnje popuščanje (radovedni smo, kdo je ta mandat dal, ker nima nobenega delavca včlanjenega v ZZDP), vendar se je nazadnje premislil in dal izjavo na zapisnik, da se strinja s predlogi NSZ. O stvari bomo še poročali čim se zaključi.
Pri podjetju «Suvu» so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Izvoljena je bila soglasno lista NSZ.
Pri volitvah zaupnikov podjetja «Alpa» je bil izvoljen tudi naš zaupnik.
Vseli nas želja je, da doprinašamo k napredku, kar bomo zmogli le ob zadostnem zaslužku delavstva.
Zagorje
V nedeljo djie 20. februarja 1938 se bo vršil v Sokolskem domu v Zagorju redni letni občni /.bor naše podružnice ob 16. uri popoldne.
Vse tovariše vabimo, da se tega rednega letnega občnega zbora gotovo udeleže, kajti razpravljalo se bo o zelo važnih stvareh, ki se specijelno tičejo rudarskega delavstva. Zato upamo, da se bo vsuk tovariš zavedal svoje stanovske dolžnosti ter organizacijske discipline in da ne bo nikogar, ki bi se tega občnega zbora ne bi udeležil.
Št. Pavel
Vse tovariše iu člane N SZ v št. Pavlu obveščamo tem potom, da se bo vršil redni letni občni zbor naše podružnice v soboto dne 19. februarja ob 2. uri popoldne.
Upamo, da ne bo nikogar, ki bi se tega rednega letnega občnega zbora ne bi udeležil.
Celje
V nedeljo dne 13. t. ni. se je vršil v Celju lepo uspeli članski sestanek v Narodnem domu.
Na tem članskem sestanku se je razpravljalo o organizacijskih zadevah, letnem rednem občnem zboru ter o reorganizaciji poslovanja in strokovnega dela.
Tov. Žabkar je otvoril sestanek in v jedrnatih besedah povedal in orisal velik poinen strokovnega dela in organizacije ter nato prešel na retini letni občni zbor. Predlagal je, naj bi se ta vršil v nedeljo 27. februarja in sicer ob pol devetih dopoldne v Delavski zbornici, nakar so vsi navzoči pristali. Sestavil se je tudi nekak kandidacijski odbor, ki bo sestavil kandidatno listo, na kateri bodo ljudje, ki bodo voljni z veseljem delati za interese delavstva in organizacije. Vidi se, da delavstvo še vedno misli na svoj
|x>dvig in nikakor noče prepustiti iu izročiti svoje usode v roke drugih, ki bi radi samovoljno postopali in dobili absolutno vso moč in komando v svoje roke, da bi tem lažje izkoriščali delavstvo na vse mogoče načine. Delavstvo se zaveda, da je le v enotnosti moč in da je že skrajni čas, da nastopi odločno in pogumno proti zatiralcem ter s skupno močjo zaščiti svoje pravice.
Delavstvo pa se mora zavedati, da je le organizacija tista, ki bo budno stala na strani in čuvala težko pridobljene pravice ter da je le organizacija tista, ki bo z vso odločnostjo nastopila proti zlorabi iu izkoriščanju ter v zaščito pridobljenih delavskih pravic.
Upamo pa, da se bo v Celju z resnim in stvarnim delom razvila podružnica, na katero bomo lahko ponosni vsi.
ECŽ
V ponedeljek 14. t. m. se je ob 22. uri zvečer vršil redni letni občni /.bor uslužbencev cestne železnice.
Občni zbor je otvoril tov. Jamnik, ki je jjodal svoje izčrpno predsedniško poročilo ter pozival članstvo k vztrajnemu delu in obljubil neomajno zvestobo idejam NSZ.
Nadalje je podal tajniško poročilo tov. Stržinar, blagajniško pa tov. Perkuč, kar vse se je z odobravanjem vzelo na znanje. Tov. Žgalin pa je v imenu revizorjev dejal, da je pri pregledu našel vse v najlepšem redu in je predlagal, da se izreče staremu odboru razrešnica. Pri volitvah pa je bil izvoljen neokrnjen stari odbor, in sicer za predsednika tov. Jamnik, za podpredsednika tov. Vavpotič, za tajnika tov. Stržinar, za blagajnika tov. Perkuč; v odbor pa tov.: Žgalin, Praprotnik in Drašler. Pri slučajnostih pa so se razpravljale organizacijske zadeve.
Ponovno izvoljenemu, vztrajnemu in zavednemu odboru pa želimo v tem poslovnem letu obilo uspeha.
Pravni svetovalec
Hranarina pri OUZD (Ribnica).
Vprašanje: V decembru lanskega leta sem bil tri tedne bolan, pa nisem dobil od okrožnega urada hra-narine. To pa menda m radi toga, ker nisem bil prijavljen okrožnemu uradu. Ali imam pravico do hranarine.
Odgovor: Če ste bili neposredno pred boleznijo kjo v službi, javite to okrožnemu uradu in pošljite potrebne dokaze. Okrožni urad bo naknadno izvedel zavarovanje in Vam plačal hranarino. Če pa od okrožnega uradai hrana rine ne bi dobili, ker zavarovanja ne bi bilo več mogoče naknadno izvesti, Jaliko zahtevate od Vašega službodajalca odškodnino v višini izgubljeno hrainarine.
Mezda po § 219 o. z. (Kranj).
Vprašanje: Ali imam pravico do mezde, ker sem. izostala od dela zaradi bolezni otroka?
Odgovor: Po § 219 o. z. obdrži delavec pravico do mezde zai cn teden, če je zadržan opravljati službo zaradi bolezni ali drugih važnih zadržkov, ki zadevajo njegovo osebo. Če je bila bolezen otrokm takega značaja, da je mati morala pustiti delo in biti pri otroku, ima pravico do mezde po § 219 o. z., drugače pa ne. Preskrbeti si torej morate zdravniško potrdilo, da ste morali ostati doma, to potrdilo pa predložite službodiaijalcu ter zahtevajte mezdo.
Važna Izprememba v novem izvršilnem zakonu
V predzadnji šltevilki smo povdarjali, da novi izvršilni zakon, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1938 ščiti predvsem dolžnike, ki so nestalno zaposleni in prejemajo razmeroma nizke mezde. Vsem nestalnim delavcem in nameščencem se more namreč zarubiti mezda ali plača samo do 20 din dnevno, razen v primeru alimentacij, ko je mogoče zarubiti še nadaljnjih 10 din. Res le s temi določili zaščitena velika večina nekvalificiranega delavstva na ta način, da njegova mezda sploh ni rub-ljiva, ko vemo, da ta v največjih primerih ni višja od 20 din dnevno.
Vendar je prav v zvezi z določili novega zakona, ki govori o nestalno zaposlenem delavstvu in nameščenstvu, opozoriti na zelo važno razliko odnosno izpremembo prejšnjih zakonitih določil nasproti sedanjim.
Po prej veljajoči zakonodaji (zakon iz leta 1873.) so bili nestalno zaposleni delavci in nameščenci močno zaščiteni predvsem s tem, da se jim je mogla zarubiti samo tista mezda ali plača, ki je na dan izvršilnega dovolila zapadla, obenem pa tudi dospela v plačilo. To se pravi, delavcu, ki je imel plačilni dan vsak petek v tednu, se je mogla zarubiti mezda šele po preteku plačilnega termina, to je po petku zvečer, torej praktično samo v slučaju, če delavec iz kateregakoli, razloga ni bil tisti teden izplačan ali ni dvignil mezde.
Te važne omejitve v zgoraj navedenem smislu pa novi izvršilni zakon nima, tako d!a je po sedaj veljajočih zakonitih določilih delavčeva mezda ali plača nestalnega nameščenca prav tako rubljiva in zasegljiva, kakor plače ostalih stalnih službojemnikov.
Na dlani leži, da zakon ni vzpostavil pravega razmerja med stalno in nestalno zaposlenimi, ko obeh skoraj ne razlikuje. Pri obeh je postavljena kot minimalna meja, ki mora ostati prosta in je nerubljiva 6000 din letno ali 3000 din, če gre za alimentacijske terjatve. Vendar ni namen teh vrstic razpravljati v tem smislu, ampak samo opozoriti delavstvo in nestalno nameŠčenstvo na zgoraj obrazloženo važno izpremembo, ki jo prinaša novi izvršilni zakon.
□a:
l
Sveže norveško ribje Q||e za otroke in odrasle LEKARNA
Mr. J. ŽABKAR
JESENICE
Najbolje barve in lake
dobite pri tvrdki
IVAN JANČAR
LJUBLJANA
Miklošičeva 4	Telefon	33-01
Praktični nasveti
Pelinov čaj. Pelinov čaj je zlasti zai želodec zdravilo, ki prepreči v želodcu preveč kisline, pomaga proti zgagi ter pospešuje tek. Pa tudi drugače je uživanje pelinovega čaja dobrodejno za telo.
Proti nespečnosti so naprodalj vsakovrstna zdravila. Ker se pa telo na zdravila počasi tako 'privadi, da nazadnje več, ne pomagajo, zato poizkusi tole preprosto sredstvo: Spi j zvečer, preden ležeš, čašo sladke vode, ki jo napraviš tako, da v četrtinko litra vode raztopiš tri kocke sladkorja. Na noge si hkraitu deni mrzel obkladek. čez obkladek pa zavij noge s toplo ruto. Mrzel obkladek pomiri živce in kmalu zaspiš. Posebno pri živčno razdraženih otroki h. ki trpijo zaradi nespečnosti, to zelo dobro učinku re.
Slab zrak iz sob se odstrani, če postaviš v sobo zabojček, napolnjen z ogljem. Oglje malo poškropi z vodo. Vlažno oglje vsrka vase vse duhove. Oglje moraš pa potem vsak dan postaviti na zrak. da se posuši in ga spet znova poškropi. Enkrat na teden ga zmenjaj z novim, staro oglje pa sežgi.
Za kuhinjo
Golaževa juha. Dve čebuli prav dobro sesekljaj. V kozi razbeli mast, na mast stresi čebulo in jo tako dolgo praži, da postane mehka. Prilij tudi j malo vode, da se čebula popolnoma razkuha. Pol kg mesa zreži na tenke koščke. Meso stresi na čebulo in osoli. Vse skupaj' praži, da se meso malo zapeče. Nato dodaj žlico sladke paprike, 'premešaj in prilij toliko1 vode, da je meso skoro mehko. Nato daj v juho štiri olupljene in na kocke narezane krompirje in ko se krompir skuha, je juha gotova.
Sočna goveja pečenka. Pol kg govejega mostu (pleče) dobro potolci in osoli. V kozi ratzbeli pet dkg masti in položi meso na razbeljeno mast, da so meso hitro po vseh plateh za|X'če. Ko je meso lepo zapečeno, prilij četrt litra vode in pokrito duši približno poldrugo uro, da postane meso mehko. Nato .ga zreži na tenke kose. zloži v skledo in polij s sokom. Poleg daš žličnike.
RAZNO
Rogaška železnica .je državna.
Ministrski svet je naj svoji seji odobril pogodbo, katero je sklenil v imenu noše države naš prometni minister z družbo Rogaške lokalne železnice. Po tej pogodbi bo odkupila država omenjeno železnico za 6,300.000 din.
Tovarna za kable v Jugoslaviji.
Po informaciji «Jugoslovanskega kurirja; je zaprosila švedska družba «Erickson > jugoslovansko vlado za dovoljenje za postavitev tovarne za kable. Ta ponudibal je v zvezi z zgraditvijo mednarodnega telefonskega kabla Beograd—Maribor—avstrijska meja. V ponudbi se navaja popolnoma) nov način proizvajanja kabla in tovarna bi lahko zalagiaJa ves Balkan.
Fotografski aparat v igli. Najnovejše čudo moderne tehnike je iznajdba
SITAR &SVETEK
Frančiškanska 3
m
DOMALE
izdeluje,
PREUREJA, POPRAVLJA RAZLIČNE STROJE, STROJNE DELE, MOTORJE, ELEKTRIČNE NAPRAVE IN STRELOVODE
japonskega profesorja, ki je skonstruiral fotografski aparat v igli. Njegova fina mehanika omogoča slikanje tudi na mestih, do katerih je do seda j prišel zdravnik le z operacijo, n. pr. v sklepih. Iznajdba je po presoji zdravniških kapacitet velikega pomena za napredek v zdravniški tehniki.
Samo 10 oseb brez posla.
Resnično srečna pokrajina, kjer iti brezposelnih, je Luksemburška. Po zadnjem uradnem sporočilu je bilo koncem leta 1937. samo 10 brezposelnih, od katerih je 7 doibilo podporo iz državnega fonda in 3 iz fonda za ©miljenje krize. Še pred letom je imela Luksemburška 50 brezposelnih, število se je zmanjšalo, ko je začela obratovati nova tovarna v glavnem mestu. Po tej strani lahko zavidamo Luksemburško. ki se nam odkriva kot dežela bajk.
Brezposelnost v Belgiji.
Brezposelnost v Belgiji je jako ria-rastla. Belgijska brezposelnost se! je koncem leta 1937. zelo dvignila. 1". januarja je bilo 196.964 (v minulem letu le 165.781) vseh brezposelnih. Prirastek v decembru je bil torej 20.350 oseb. Ta prirastek je nastal glavno zaradi ustavitve proizvodnje v belgijskih steklarnah.
Kritika dobe
Vrnitev kolonij bi nikakor ne ogrožalo britanski imperij, kateri si je s pogodbo zagotovil premoč svojega vojnega brodovja nad nemškim. Nemčija pa tudi ne zahteva proste roke na vzhodu. Zahteva samo pravico uresničiti v eni generaciji brez luje intervencije «Večja Nemčija s tesnejšo združitvijo z Avstrijo in češkimi Nemci.	Garvin v Observer.
Japonska se ne bojuje samo s Kitajsko, temveč tudi z Evropo in Ameriko in s poslednim ostankom še eksistirajoče avtoritete pri vseh azijskih narodih.	Basler	Nachriehten.
Sodnik: «Najbolje je, če priznate resnico.«
Obtoženec: «To pa že ne. Enkrat sem jo povedal, pa mi je še danes žal.»
*
Sodnik: «Torej priznate, da se ukradli Rogoviležu 100 dinarjev.*
Otoženec: «Da, to že priznavam, odločno pa odklanjam vaše natolcevanje, da bi imel pri tem kak slab namen.»
it
Zdravnik: «Ali so vam zobje kaj šklepetali, ko ste imeli prvi napad?»
Gospa: «Ne morem vam po veda tf. gospod zdravnik, imela sem jih na nočni omarici.»
Izjava.
Podpisani preklicujem govorice, katere sem iznašal napram topilcem, ki so se vrnili iz Srbije, posebno napram' Francetu Tomše, kot neutemeljene.
Zahvaljujem se mu. da odstopa od sodnega postopanja.
Žerjav, dne 26. januarja 1938.
Ivan Čop,
Žerjav-Crna, p. Prevalje.
-Vsakdo nai »e,-,
da je trgovina s papirjem, pisarniškimi, razmnoževalnimi, tehničnimi in šolskimi potrebščinami
IV. BONAČ
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 5
najbolje sortirana trgovina
Polnilna peresa, pisemski papir, albumi, pisalne garniture, keramika, bižuterija in druga moderna darila
Zastopstvo za OZALID
Za konzorcij «Nova Pravda® izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.