171. Sfnilka. i bunu, § mi a mm im. LXVII. lelo. ^^^^ ^^^^M ^^m ^M M ^M^^H ^^H ^H ^^^ ^^ .slovenski Narod* vetja v Limblfasl na dom dostavljen: . v npravništ^u prejc&an: cefo leto naprei . . . . K 24*— ceio leto naprej • . . K 22— pol feta „ . . ♦ • • I*— Po1 1*« - • • • . »£*— Jetrt leta......£- ^ctrt \t\2 . • , • . . 550 na mcscc „ . » * . • 2-- na mesec ,. . . • . • rSJU Dopts! na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračifo. Iskaf« vaak ftaa svceer l+mmmM ■■<»■!■ ta pranlk«. laseratl veJJajo: peterostopna petit vrata za enkrat po H> vin^ zm dvaJtrat po U vin., zm trikrat ali večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin Pri več; ih insercijah po dogovoru. Upravaištvu iuj se pošiljajo aaioćihne, reklamacije, insenti L t dL, to je administrativne stvari ——- Pnibiiu it«YUfca v«Ifa 10 Finart«v. ■ Na plamsa ntnfila brez istodabae vpotlatve naročatae ac at Min. .Slovenski Narod* vel]« po pofttis sa Avstro-Ogrsko: . za NemČlJo: celo leto skupaj naprej • K 25-— I celo leto naprej . . , K 3fr-< četrtClcta Z 2 °. \ I 650 I M A*1«-*© *«* vse druge dežele; na mesec m • . . • 2-30 • celo leto naprej . . . K 35.— VpraaaajeJB glede laseratov se aaj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, "jaaiaaVvo ftpodtj, dvoriife lcro). SamOoTsi iliti ŠL 5, telefon št Sa. Gesarjeva znfivcla. Gospod deželni predsednik na Kranjskem je sprejel sledeči brzojav: Deželni predsednik ekscelenca baron S c h w a r z Ljubljana. Kopališče Iš!t 29. julija 1914. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo )e blagoizvoiilo naznanilo o navđušenih rnanifestacijah v Liublja-ni z največjo zadovoljnostjo v Naj-višje znanje vzeti ter se zahvaljuje nahnilostljiveje za ta izraz udanosti, kl je govoreč dokaz, da stoji prebi-valstvo Kranjske v dobrih in slabih časih v neomajljivi zvestobi na strani cesarja in domovine. Vsled Najvišjega ukaza baron S c li i e s s L Uoj'no se je začelo. Most med Zemunom in Belgradom je v zrak pogoan. Srbi so včeraj ob 1. uri 30 minut zjutraj pognali most med Zemunom in med Belgradom v zrak. Avstrijska infanterna in artiljerija je na to v družbi z donavskimi monitorji ob-strelfevaJa srhske pozicije onstran mostu. Srbi so se po kratkem boju umakniii. Naše izgube so čisto neznatne. Dan poprej se je posrećilo rnale-mu odćelku piionirjev v družbi z moštvom finančne straže vzeti dva srbska parni ka, ki sta bila otovorjena z municHO ?n z minami. Pijonirji in financarji so po kratkem, a hudem boju premagali po številu večje srb-sko mo^tvo, se polastili ladij in njih nevamega lovora in se pustili odpe-Ijati od dveh naših donavskih par-nikov. Most med Zemunom in Belgra-đom ic bi! edina zveza na ćeli av- stro - srbski meji. Železniški most je bil 460 metrov dolg in 41/? metra širok. Na berolinskem kongresu je bil ta most proglašen kot nevtralen. Srbi so torej, razstrelivši ta most, kTešili proti mednarodnemu pravu. Uradno razglasilo. I Tradno se tazglaša: Scvražno-sti so se že začele. Avstro - Ogrska je šeie tri dni po sprejetju nezadovo-ijivega odgovora Srbije prešla k dc-janjem. Srbija bi bila torej se dosti časa imela za odnehanje. Glede sta-liščo Rusije se poroča, da je jasno, da Rusija vsaj doslej ne zavzema so-vražnega stalisča. \"cs i, da je bil iiernški poslanik Griesinger v Bcl-^radu umerjen, so neresnične. # Nič pogajani. Berolin, 29. julija. V ocividno in-spiriranem članku piše »Lokalanzei-ger^: Avstro - OgrsKa in njeni prijatelji ne morejo dopustiti, da bi Srbija, ki je slovanska država, nadaljevala svojo propagando proti obstanku stare monarhije. Avstro - Ogrska se ne more udati v nikaka pogajanja, ki imajo namen, zadržan vojaske operacije. Cesar se vrne na Dunaj. Listi javljajo, da zapusti cesar Išl in se vrne na Dunaj. Iz dvornih i krogov se čuje, da je cesar hotel iti j celo na bojlšče in da so ga le s težavo pre?ovorili. naj ostane na Dunaju, Ni pa izključeno, da se preseli v Budim-pešto. Negotovi položaj. Še vedno ni gotovo, če ostane vojna med Avstrjio in Srbijo lokalizirana ali ne, vendar se kaže. kaKor da bi se vse na bolje obraćalo. Tako je ruska vlada izdala naslednji urad-ni ra7glas: Mnoge patrijotične m-inifestaci-je, ki so se zgodile v zadniih dnevih v stolnem mestu in v drur "i mestih drž?ve pričajo, da je trdna in mirna ruska pofitika na^!a simpa iCen od-mev v širokih plasteh prtRivalstva. Vlada pa upa, da izraz Iju >kih ču- stev ne zadobi oblike sovražnosti proti tištim državam, s katerimi živi Rusija v miru in želi ostati v miru. Jz poleta Ijudskega duha zajema vlada novih moči in pozivlja prebival-stvo, naj bo mirno in oprezno; vlada je na straži za dostojanstvo in koristi Rusire. >Neue Freie Presse« pripominja k temu, da je kakor vse izjave tako tuđi to - Ie z največjo previdnostjo presojati. Ta izjava pravi po sodbi > Ncue Freie Prerse le, da se ni bati neposrednega vmešavanja Rusije v avstrijsko - srbsiki spor. Dunaj, 29. julija. Pogajanta med velesilami zaradi lokaliziranja avstrijsko - srbskega konflikta se nada-liujeio z všo hitrostio. Odloćitev je odvjsna od Rup'ie. Pomirljive vesti iz Rusije je sprejemati z največjo rezervo. Ni pregledati, da se dela na Ruskem z mrzlično naglico. ĐeroUn, Z9. julija. V petek je ruski dTžavni svet sklenil, dvlgniti ruske vloge pri nemških bankah. Berolin, 29. julija. »Lokalanzei- •ger« poroča iz Petrograda: Nastalo je ofajšanje položaja; vtis prevladu- je, da se dobi nova podlaga za nova pognjanja. Pariz, 29. iulija. jMerodajni kro-gi upajo, da se bo mogoče ogniti sp!o§ni vojski. -Matin« prereka vesti, da bi Frarcija mobilizirala. Fran-cija upa, da ostane avstrijsko - srbska vojna lokalizirana in ne bo stori-!a nobenega koraka, ki bi ogrožal mir. Rusija hoče vedeti, kam misli Avstrija. Vs*op avstrijske annade v Srbijo ne smatra Rusija za vojni slučaj in ne bo ukrenila nikakih voja-š"kih odredb. Berolin, 29. julija. »Kreuzzei-tung« pravi, da Rusija mobilizira in da to pomeni močno ogroženie Av-strije, vsled česnr bodo morali mero-daj^j dunafski krogi kar najhitreje zahtevati pojasnil. Rim, 29. julija. Listi so mnenja, da s tem, da je Avstriia napovedala Srbiji vojno, še ni vsaka diplomatič-na akcija glede lokaliziranja vojne uničena. »Popolo Romane« pravi, da /eli rudi Italija, naj bi se ne zgodili ka'ki zapletljaji, sicer pa da bo Italija stala kot zaveznica in prijateljica Avstriji na strani. Vojni poročevalci. Avstrijska vojna uprava je za vse cislitvanske liste dovolila osem poročevalcev, za ogrske liste osem, za inozemske pa 15. Mnogo prošenj inozemskih, zlasti franeoskih časopi-sovf r ' bilo odklonjenih. Nemčija in Avstrija. »Fremdenblatt« ugovarja trdit-vi, da je Nemčija nahujskala Avstrijo proti Srbiji, ker smatra sedanji tre-notek za ugoden za svetovno vojsko. Nasprotno, da se poteguje Nemčija za lokaliziranje vojske, da bi obvarovala svetovni mir. Srbska skupščina. Rim, 29. julija. Srbska skupščina, sklicana na dan 27. t. m., sploh ni bila sklepčna. Poštne določbe za pošiljatve vojakom. 1. Za posredovanje postnega prometa z vojsko (armado) na boj-nem polju se postavijo vojni poštni uradi. 2. Po vojni pošti se pošiljajo: A. Službene (uradne) pošiljatve, ki jih oddaiajo poveljstva, vojaška in civilna oblastva, voiaški in civilni uradi in zavodi, in sicer do vojske (armade) na bofnem polju in od nje: Navadne in priporočene vsako-vrstne pismene pošiljatve,1 pisma z napovedano vrednostjo in paketi (zavoji) z napovedano vrednostjo in brez napovedane vrednosti. Službeni paketi ne smejo prese-zati posamezne teže 5 kg, in ne za-voinega obsega okoli 60 cm v vsaki razteznosti. Ta omejitev pa ne velja za službene pakete z ostalino tistih, ki so padli v vojni, ki jih odpošiljajo poveljstva nadomestnim krdelom. Naj-večja teža teh pošiljatev pa vendar J) Pisma, dopisnice, tiskovine, Časopisi, vzorci blaga, opravilne listine. ne srne presezati okoli 10 kg za vsak paket. K službenim pošiljatvam spada-jo tuđi pošiljatve v stvareh prosto-voljne zdravstvene službe. Pošiljatvam priđe vati povratnice ni dopustno. B. Zasebne pošiljatve, in sicer: 1. K vojski na bojnem polju: a) Navadna (ne priporočena) pisma do posamezne teže 100 g, vojno-poštne dopisnice,2 navadne (uradno in zasebno založene) dopisnice, tiskovine, časopisi, vzorci blaga in opravilne listine in b) pisma z napovedano vrednostjo do 1000 K. 2. Od vojske na bojnem polju: a) Vojnopoštne dopisnice,2 b) navadne (uradno ali zasebno založene) dopisnice, c) navadna, nezaprta pisma, d) denar — v znesku do 1000 K — se srne pošiljati samo po pred-stojnih poveljstvih (oblastvih, zavodih) v pismih z napovedano vrednostjo. 3. Zasebne pošiljatve od vojske ali do nje se ne smejo priporočiti (re-komandirati). Ekspresne pošiljatve ali pošiljatve proti poštnemu povzetju nišo do-pustne niti pri službenih, niti pri za-« sebnih posiljatvah. Poštne nakaznice, poštni nalogi in plačilne nakaznice poštno-hranil-ničnega urada se ne pošiljajo z vojno pošto. Vročitev »v svoje roke« je iz-i kljuČena. Se li smejo in pod katerimi po-goji se smejo k vojski na bojnem polju pošiljati zasebni paketi, to se sele pozneje določi in razglasi. Vojnopoštne dopisnice3 se brez-piačnp oddajajo vsem vojaškim in civilnim osebam vojske na bojnem polju, vojne posadke utrjenih krajev 2) Napravljene so na rožnoboj-nem papirju, brez poštnih vrednot-nic z napisom »Feldpost-Korrespon-denzkarte^, oziroma »Tabori postal levelezolap«. 3) Vštevši osebe. ki se nahajajo v službenem ali pogodbenem razmer-ju pri vojski na bojnem polju, pri vojni posadki utrjenih krajev in pri mornarici. USTEK. Za bolezen so toplice, za Ijubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. «Dalje.) »ZdaJ vidim, da ste tuđi ozko-srčni,^ nasmehnila se mi je gospa. »Kaj nas brigajo nevoščljivi pogledi in obrazi! Vsak naj si pomaga, kot si more, in če najde družbo in razvedrilo, prav zanj. In ako ne najdete tu nikogar, s komur bi občevali, da bi se ne bali, da mu zagrenite življenje in zdravljenje — jaz, kakor rečeno, za svojo osebo nisem teh nazorov — potem vam preskrbim jaz razve-dritve, ako bi vam bilo ljubo.« Te ponudbe nisem razumel. »Preljubeznjivi ste, gospa,« rekel sem, -da tako skrbite za me, dasi ne vem, kakšna bo ta razvedritev.« »Poslušajte,« dejala je, in hoteč biti bolj prikupljiva, se obrnila čisto proti meni, »moja hči Tilka priđe v par dneh serru Zelo je zabavna in me bo jako veselilo, če se z njo se* znanite. Ponudba je bila taka, da je nisem smel odkloniti. Sprejel sem jo vsaj na zunaj z največjo zadovoli- nostjo. Oospa Kosmačeva mi je v vseh najlepših besedah naslikala svojo Tilko kot vzor ženske čednosti in dobrote, tako, da bi bil jaz naravnost neumen, če bi se ne poslužil lepe nu-deče se prilike nove seznanitve. Včeraj dopoldne sem se šel spre-hajat mimo pokopališča. Ker je po-noči deževalo, obda! me je opojen vzduh, poln mehke solnčne toplote. Na pokopališču sem preštudiral vse napise po spomenikih in dognal, da v Jelovini ne mrjo samo domačini, am-pak tuđi cenjeni kopališki gostje. S pokopaJišča sem stopal ob po-robku listnatoga gozda. Prhteča na-rava mi je vlila v žile razkošno raz-položenje in vesel sem zaukal, da je odmeval jek v gozdu in bližnjem hribu. Hodil sem dobro uro, nato sem se vrnil. Menil sem oditi domov in pisati ženi, kako je zoprno tu, da ni no-bene druščine, da so pusti Ijudje, ža-lostna pokrajina in vedno kislo in otožno vreme. Ko pa zavijem na ovinku, zagledam nekaj korakov pred seboj Anico, zamišljeno v pletenje. Čuvši korak, je vzdignila gla-vico, in ko me je zazrla, zardela v lica. Pozdravil sem jo z besedami in priklonom. >Kar sami?« vprašam po od-zdravu. »Saj vidite,« je bil odgovor, a de-klica ie bila kot v zadregL >Pa ne. da bi vas kaj motil?« menil sem. »V delu že,« nasmehnila se je, > pa bo teta huda, da sem premalo na-kvačkala.« »Pridern se opravičit, da sem vas jaz motil.« »Joj, tega ne!« skliknilo je dekle, >^potem so vsi krizi doli. Saj me je že vprašala, če sem vas kaj videla, in kn sem ji to potrdila, čula sem dolgo pridigo o nevarnostih možkih napram ženskam. in da se mora vsaka vsa-kega ogibati na sto korakov.« »Tn ste, gospodična, o resničnosti tega nauka prepričani?« povprašal sem jo. »Vidite, kako me motite,« dejala je, »namesto da bi delala, pa se z varni razgovarjam. Obrniia je obraz in pogled v pletenje in hitela kvačkati, pa ni šio. »Pustite to!« velel sem in segel po pletenju, bil bi se pa ob igli kmahi zbodel, ker dekie ni pustilo posegati v svoj delokrog. »AH sem vas?« zasmejala se je, »pa se ne vtikajte v ženske reci!« »Zakaj ne priđete več v park?« vprašal sem. »Tuđi vas ni tam!« »Ali bi vam bilo ljubše, če bi bil zdaj ondi?« Pogledala me ie globoko v oči, vendar k ljubo valno odvrnila: »Pa ste res sitni!« Deklici se je pa beseda zdela pretrda, zato se mi je takoj ljubez-njivo nasmejala, rekoč: »Bilo mi je že res dolgčas, ker sem bila ves čas sama.« Setala sva se nato, govorila o rečeh, ki nišo pomembne, tuintam je pa vendar beseda ušla na nežnejšo stran, ki cika na Ijubezen. Dekle je sicer mlado, a ima tuđi že svoje muhe in je poredno. Baš zato mi je zlasti všeč. Vrnila sva se ne dosti pred pol-dnem domov. Ker bi napravilo gotovo slab vtisk, če bi naju videl kdo skupaj priti s sprehoda, ločila sva se zunaj vaši. Lepo rocico dekličino sem prisrčno stisnil in bil bi jo tuđi po-Ijubil, Če bi bil nekoliko bolj dresiran v tem zmislu ženskega Češčenja. V Jelovini se ie v tem zbrala precejšnja družba veselih ljudi. Z yi-sokošolcem Zatko sva takoj sklenila bratstvo, ker se že poznava iz prej-šnjega časa, ko sem bil jaz v osmi soli, on pa v drugi, pa sem hodil in-štruirat njega latinsko, njegovo sestro pa elektriko, magnetizem in privlačnost, in kar še drugih naravnih sil deluje y Ijubezni mladih, brez-skrbnih ljudi. Seznanil sem se s trgovcem Cebinom ter njegovo ženo Marjeto, ki sta sicer poštama, vendar tako vesel in zadovoljen zakonski oar, kot v medenih tednih. Predstavljen sem bi nadalje že- lezniškemu inšpektorju Kocini, ki je priŠel v toplice čisto zdrav in ni ve-del, kje ima pravzaprav trganje. Zda} mu pa že voda kaže, kje ie njegova bolezen, zato od dne do dne bolj šepa. Pa ni žalosten zaradi tega, še vesel je, ker ve, kje ga Čevelj žuli, to je, kje je bila bolezen skrita. HranilniČnega uradnika Zaliznika sem ti že omenil. Je to posebne vrste človek, ne prijazen, ne pust, druščine je vesel, pa ne zna nič povedati. Za-ljubil bi se menda rad, pa ne zna kod začeti, ker še ni nobene Ijubezni ni-koli pričel, ampak mu je vse ostalo v koprnečem hrepenenju. Ta družba, ki sem ti jo pravkar navedel, ter žena poštnega kontro-lorja Frtice, ki je zaupal svoji boljši polovici, da mu ne postane nezvesta v kopališkem življenju, se je zmenila za včeraj popoldne, da jo uberemo skozi bližnji gozd v vas Oklešček, kjer toči krčmar Škrjan izvrstno kap-Ijico, in kar je še več vredno, njegova žena, zna speci za kopališke goste tako imeniten krompir, da ga ić še tako razvajena mestna sitnost. Inspektor Kocina nam je obljubil podati zanimivih podatkov iz lanske kopališke sezone, in ker je moj pobratim Zatka že naprej pravil, kako salamensko bo lep ta izlet, bili smo točno ob treh na trgu pred kopali-ščem, od koder smo odrinili korporativno proti Okleščku. (Dalje prttodnJiCl STran 2. .2*-^vi-rMj>fM [hakc/u , one ou. juuja i tu*. ***- stev. rri mornarice pri vseh vojnopoštnih uradili in vojaških poveljstvih (oblasnih, zavodih). Ražen tega se vojaske osebe v mobilizacijskih po-stajah obdare z vojnopoštnhni do-pisnicaini. Pri državnih roštnih uradih se izdajajo vojnopoštne dopisnice vsa-kemu po 1 vin. za vsako dopisnico. 4. O pristojbinal za vojncnoštne pošiljatve veljajo nastopna določila: a) Službene (uradne) pošiljatve in pošiljatve v stvareh prostovoU-ne zdravstvene službe so v istem obsegu poštnine proste kakor v notranjem poštnem prometu. b) Pismene pošiljatve, ki so iiame-njene vojnim ujetnFkom ali ki jih vojni ujetniki odpošiljajo. so tako v deželi, kjer se oddado, kakor v deželi, kamor so name-njene. in tuđi v vmes ležecih deželah, proste vseh poštnih pri-stojhin. c) Vse v vojni od voiaških in civilnih oseb ) vojske na boj. polju, voine posadke utrjenifa krajev in mornarice v avstro-ogrsko monarhijo, to je v ozemlje vseh pod gosoodstvom Njegovega ce-sarskega In kraljevega Apostol-skega Veličanstva stojećih dežei odaane, kakor tuđi vse od on-dot na prej omenjene osebe za-slovljene (za poš»! tanje po vojni pošti primerne) zasebne kore-spGndence folsma do teže 190 g in vojnopoštne dopisnice) so poštnliffe proste. Ta poštninska prostost stopi v đioč dne.......Uatum). d) Za vse druge pošfljatve je plaćati iste posrne pristojbine kakor v miru. Venctar se za pisma z napovedano vrednostjo in za pakete (zavoje), ki se odpošiljajo med posarnezr.imi deli vojske na bojnem polju ali ki se oddajajo v ozemlju avstrijsko - cgrske monarhije ali posiljajo v to ozemlje, pobirajo nastopne utežne pristojbine brez ozira na daljavo: A. Za pisma z napovedano vrednostjo ........4S v B, za pakete (zavoje): a) do teže 5 kg . . . 60 v b) za vsak dnliši kg ali del enega. kg ... 10 v Vse posne pristojbine ]e plaćati takoj pri oddaii pošiljatev. e) Za take pošiljarve, ki so podvr-žene poštrrini, se mora poštnina naprej plaćati. Kadar so nezadostno frankirane ali kadar sploh nišo frankirane, se ne ocrpošljejo. 5. Napisi (adrese). I. Napis! na pošiljatvah. ki se imajo poslati z vojno pešto k vojski na bojnem polju, morajo obsegati: a) Na levi zgoraj — ime in adreso cd£Oši!3atel!a; b) na desni zgorai — oznamenilo »Vojna pošta« (»Feldpost«) ozi-roma »Tabori - pošta«; c) v sredi — prejemnika; pri pošiljatvah na poveljstva, krdete ali zavode njih prećpisano ozna-menilo, pri pošiljatvah na osebe njih šaržo, ime, vojaško krdelo (poveljstvo, zavod itd.), pri osefcah iz stanu moštva še pod-odđelek in d) na desni, spodaj — vojni ali etapni poštni urad *) v katerega pod-ročju se nahaja prejemnik. Zgled: Pošiljatelja Vojna pošta. ime:....... ' ~ (Feldpost.) adresa: ...... Prejmi korporai Janez Potočnik, pehotni polk št. 4 12 kompanija Voinosoštni prad St. 65. (Teldpostamt Nr. 65.) Prepcvedano ie pridevati voja-šketnu krdelu (ooveljstvu, zavodu itd. predstoina višja poveljstva (brigade, divizije, voje, armadne zveze). Na pošiljatvah za prejemnike, ki so prideljeni višjemu poveljstvu, je samo zadnje navesti. II. Napisi pošiljatev, namenjenih poveljstvom, ki se nahajajo na c. in kr. la-djah, torpedovkah itd., m ose-bam vojne mornarice, morajo obse-gati: a) Na levi, zgoraj — Ime in adreso pošiljatelja; b) na desni, zgoraj oznamenilo »Vojna pošta« (»Feldpost«), ozi-roma »Taboriposta«; *) Vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod, kakor tuđi vsaka posamezna oseba vojske na bojnem polju — vsi ti so navezani na določen vojni ali etapni poštni urad in so dolžni številko dotičnega voj-nopoštnega urada naznaniti tištim uradom (osebam), ki od njih priča-kujejo poštnih pošiijatev. c) v sredi — prefemnlka; pri poli. Ijatvah* namenjenih poveljstvom njih predpisano oznamenilo, pri pošiljatvah aa osebe njih šaržo, ime, pri osebah iz stanu moštva še kompanijo in ime ladje (Čolna itd.); d) na desni spodaj — kadar je prejemnik na morju vkrcan, napo-ved »Puli, poštni »rad I« (»Pola, Postamt I«); kadar pa je prejemnik na kakšnt ladji c. in kr. donavskega brodovja, napoved »Đudapest, poveffstvo mornari-šjcega oddelka« (»Đudapest, Ma-rinedetachementkommando«). Zgled: PoSilJalalja ime:....... adresa: ...... Vajna pošta. (Feldpost.) Prejmi krmiloičnt predstojnik Anton Kresnik, 7. kompanija na Nj. V. ladji „Tegetthoff Pulj, poštni a rad I. (Pola, Postamt I.) III. Napisi na poštnih pošiljatvah za poveljstva, krdela itd., kl ne spadalo v področje nobene vojne ali etapne poste (posadke itd.), kakor tuđi za poveljstva itd. vojne mornarice, ki nišo vkrcana, morajo obse-gati kraj, kamor so pošitfatve name-njene (poštni kraj). Pošiljatve z nenatančnimi ali ne-dopustnimi *apovedbami v adresi se ne odpošljejo. Pri vseh pošiljatvah k vojski (armadi) na bojnem polju in k bro-dovju je navesti pošiHateljevo adreso, da se pošiljatve, ki jih ni mogoče vrociti adresatu, vrnejo tistemu, ki jih je odposlal. 6. Vojna pošta prične svoje de-lovanie sele na ukaz armadnega viš-jega poveljstva, ko je dopušten voj-nopoštni obrat. Kdaj začne vojna pošta delovati, to se javno razglasi z lepaki. Pred dnevom, označenim v oinenjenem ukazu, poštni uradi ne spreiemaio zasebnih vojnopeštnih pošiljatev, oziroma jih ne pošiijajo dalje. 7. Kadar zahtevajo razmere, se srne osebam v vojski na bojnem polju oddajanje poštnih pošiljatev za-Časno prepovedati; ako je treba, se srne ves vojr.opoštni obrat na določe-no dobo popolnoma a!i deloma ustaviti. Kadar okoliščine dopušcajo, se srne -krog predme:ov, ki se pošiljajo po vojni pošti, razširiti. Dotična uka-zila se pravočasno razglase. Držsung podpors ppoftli-canih w$m. Decembra meseca I, 191?. se je izdal zakon, na podlagi katerega se zagotavljajo državne podpore dr ži-nam mobiliziranih. Ako je vpoklican rezervist ali nadomestni rezer\ :st, tedai ima njegova družina pra\ ico do državne podpore. Kot soroc'niki pridejo v poštev predvsem zakoii ka žena in otroci. nadalje pa tuđi st^rsi in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ako prebivajo v državi in ako so avstro - ogrski državljani, oziroma ako spadajo v Bosno in Hercegovino. Kot pomoći potrebni se smatrajo oni, ki žive ve-činoma od zaslnžka vpoklicanega. Podpora se določa vsako leto pose-bej in ne srne presegati većine po-vprećnega zaslužka vpoklicanega. Podr>ore se sestavljajo v zneskih na podlagi ćlanov družine. Te podpore trajajo za ćas vpoklica v službo, vsied katere dotićnik ne more z de-!om preživljati svojcev. Podpore dc>-bivajo le potrebni. Ako kdo ubeži, ali je obsojen v težko ječo, ali v še hujšo kazen, odpadejo podpore. Svoj-cem, katerim je bil hranitelj v boju ubit ali pogrešen, oziroma je umri vsled bolezni, dobljene v službi, se dele še šest mesecev podpore. Podpore, ki jih daje država, se ne zniža-jo vsled morebitnih drugih (privatnih ali obćinskih) podpor. Podpore se izplačujejo 1. in 15. dne vsakega meseca. Preživnina znaša za vsako ose- bo, ki stanuje bzlitfsM pilMtfr lm iM^f v Ljubljani . . . 1*14 57 » ostalem Kranj- skem .... 105 527* » Celovcu . . . 1'27V2 63*/4 y> ostalem Koro- škem .... M8Va .W/4 » Trstu .... 1%^/s 65V4 » ostalem Primor- skem .... 120 60 » Gradcu . . • l*24Vi 6?/» To podporo lahko zahteva vpo-klicani, će ima še tolika časa, lahko jo pa zahtevajo tuđi one osebe, ki imajo pravico do te podpore. Prosule se vlagajo pri Občinskih uradih, ki imajo navadno 2e tozadevne formula r je. Vcdno ie dobro, čc se ima s sc-boj tuđi potrebne dokumente, iz ka-terih je razvidno, da je prosilec v so-rodu z vpoklicanim. Žena mora predložiti poročni list, otroci pa dokažejo svoje sorodstvo s krstnim listom. Ce se pa vloži pismena prošnja, ie ta kolkovine prosta. Prošnja se more poslati tuđi po pošti. V tem slučaju tuđi ni treba peštne znamke, Če se napiše na kuverto: »Se tiče podpore po vpoklicanem v vojaško službo. Po § 12. zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, poštnine prosto.« _________ Zakon o vojnih dajafteh. Zakon o vojnih dajatvah je sto-pil v veljavo preteklo nedeljo. Ta zakon odreja: Ako se potrebsčine ar-jnade, orožnistva, finančne straže ali državnega gospodarstva ne morejo pravočasno preskrbeti po modalite-tah, običajnih v miru, lahko država zahteva vojne dajatve. Zakonu so podvrženi vsi dela-zmožni maski do 50 let. Vsi tišti, ki se pritegneio k vojnim dajatvam, dobe najbrže posebne znake. Najprvo se imajo rekvirirati mlajše osebe in sele, ako ti ne zadostujejo, se naj pri-tegnejo starejši. Dotičniki se smejo uporabljati santo za dela, za katera imajo potrebne duševne in telesne sposobnosti. Od dlje Časa trajajočega službovanja izven svojega bivališča so oprosčeni kmetje, tovarnarji, obrtni-ki in tišti, katerih odsotnost bi vsled posebno uvaževanja vrednih rodbinskih razmer iifcrožala eksistenco rodbinskih članov. Vsi oni, ki se pritegnejo k vojnim dajatvam, se morajo brezpogoj-no pokoriti ukazom vojaških orga-nov in odgovarjaio radi kršenja svojih službenih dolžnosti vojaški disciplini in vojaškemu sodi^ču. Vsak, ki se pritegne k vojnim dajatvam, dobiva primerno plačo, ki-jo določa v sporazumu z dotično ob-čino vojaški vodja podjetja, v kate-rem je dotičnik uslužben. Več kakor 8 kron na dan se ne srne plačevati. Ndjvišja plača je določena za posam-ne kategorije, in sicer: za dninarje, voznike, gonjače, spremljevalce živine itd. po 3 krone na dan; za šofer-je, mehanike, strojnike. kondukterje, kovače in sanitetne pomožne delav-ce po 5 kron vsak dan; za bolničarje pa 8 kron vsak dan. Osebe, ki se uporabljajo za dela, ki jih pri vojakih opravljalo častniki ali vojaški urad-niki (zdravniki. inženirji in živino-zdravniki), dobivajo kot plačo one prejemke, ki pripadr.jo gažistom X. činovnega razreda najnižie stopnje. Potrebni i^dotki za potovanje se vsakomur naknadno izplačajo. Vsakdo, ki so ga pritegnili k vojnim dajatvam, lahko dobiva naturalno oskrbo, in sicer za zaitrek kavo, za kobilo 400 grnmov sveže govedine, 70 g sočivja ali suhe močnate jedi, četrt lrtra vina ali kozarec piva; za večerjo pa 70 g sočivja ali suhe močnrr? jedi. četrt litra vina ali kozarec piva. Razentega dobi vsakdo še enkrat kavo, in sicer pred kosi-!nm ali ponoidne. Za ves dan se dobi 700 g kruha. Ako se daje takšna naturalna oskrba, se od plače odtegne primeren znesek, in sicer za vso dnevno porcijo 1 K 79 vin., za z.ijtrek 25 vin.. za kosilo 1 K 15 vin.. za ve-čerjo 39 viri. Od mesa se labko po-rabi polovica opoldne, polovica pa zvečer. Polovica mesne porcije ?e zaračuni po 30 vin. Ako kdo med službovanjem oboli. !ahko zahteva brezplačen spre-jem v kak vojaški sanitetni zavod. Ako ga tu ne sprejmo. mora zanj slerbeti občina. Ako se kdo med službovanjem pokvari ali umrje. dobi on ali njegovi svojci kot preskrbo to, kar je predpisano za preskrbo invalidnih vola-kov in za preskrbo svojcev na boji-šču padlih vojakov. Delavce z najvišjo plačo 3 K na dan je smatrati kot prostake, ostale kot podčastnike, tište pa, ki oprav-Ijajo častniške posle kot častnike. Rodbinam onih, kl opravljalo službo na podlagi zakona o vojnih dajatvah, se izplačujejo tišti preskr-bovalni prispevki, kakor svoicem mobiliziranih vojakov. Vojaska oblast lahko po zakonu ne samo pritegne ljudi v službovanje, marveč lahko uporablja v svojo svr-ho tuđi prometna sredstva in to-varne. Uporabljati srne tuđi hiSe, da v niih nastanja ljudi ali v njih shra-njuje vojni materijal. Vojna uprava lahko od vsako-gar, ki ima svole gospodinjstvo, zahteva, da daje naturalno oskrbo onim, ki opravljalo službo v smislu zakona o vojnih dajatvah. Za to oskrbo se plačuiejo gori navedeni zneski. Vojna uprava plačnje: kron za motorno kolo na dan . • 4*— » motorno kolo z vozič- kom.......5-— .» dvosedeŽni avtomobil . 15*— » večji avtomobil . • . 20'— » avtobus......30*— » tovorni avtomobil . 25—35*— » goloba ......1*50 » 1 kg pšenice * • . . —m29 » 1 rži ...»••• —*21*5 » 1 > ječmena . . . —-20 » 1 » pSenične moke » 39—43 v » 1 » rženega kruha . . —'40 » 1 » pšeničnega kruha —*59 » 1 » riža . • * ♦ * —'70 » 1 » zdrobi ...» —60 » 1 » fižola . . • • • —*55 » 1 » lece .....—-75 * 1 » graha ♦ . . . —70 » 1 » luščenega graha . —*S0 » 1 » makaronov . . 1*20 ?' 1 » krompirja . . . —*13 » 1 » kislega zelja ali repe.......—31 » 1 kg drugega sočivja . —*40 » 1 » kave ..... 4*30 » 1 » čaja • * . . • 12*50 » 1 » kakao .... 7*50 y> 1 » sladkorja . • . 1"15 » 1 » čebule .... —*24 » 1 » govedine . . . 2'— » 1 » svinjskega mesa . 2*50 » 1 » teletine .... 2'75 » 1 » svinjske zaseke . 2*60 » 1 » surovega masia . 4*10 » liter vina.....1*40 » » piva.....—*50 Plače in odškodnine se po mož-nosti izplačujejo v gotovini. Ako pa bi bilo nemogoče izplačevati v gotovini, se mora vsakdo zadovoljiti s pobotnico. Kdor ne dobi takoj denar-ja, ali kdor ni zadovoljen s tem, kar je dobil, lahko tekom 6 mesecev prijavi svoje zahteve pri občini. Njegove zahteve preiskuje posebna komisija. Vsi spisi, ki se nanašajo na vojne dajatve, so kolka proste. Kdor se ustavlja dolžnostim, iz-virajočim iz tega zakona, se k temu primora z vojaško silo. Proti pritegnjenju k vojnim dajatvam se lahko vsakdo pritoži na politično oblast kot prvo instanco, potem na deželno predsedstvo ali na-mestništvo. končno pa na domobransko ministrstvo. Pritožba nima odložilne moči. Štajersko. Štajerska namestnija ]e izdala poziv na trgovce in obrtnike, v ka-terem svari pred neupravičenim po-draženjem živil in naznanja, da se bode proti vsakemu izkoriščanju pre-bivalstva nastopilo. 2ivil je v deželi dosti na razpolago in se ni treba ni-komur bati, da hi jih zmanjkalo. K temu pozivu nam peročajo iz trgov-skih krogov v Celju, da je občin-stvo deloma samo krivo podraženja moke in sladkorja, ker je hotelo takoj po razglaeenju mobilizacije iz-prazniti s preobilim nakupovanjem vse trgovine. — Iz Gradca poro-čajo, da bo namestnija izdala cenik za vsa važnejša živila. — V C e 1 j u, Mariboru, Ptuju in drugih spodnještajerskih krajih tožijo o veliki draginji na trgu. Kmetje so naen-krat zvišali cene krompirju in zele-njavi in se izgovarjajo. češ, da je v trgovinah tuđi vse dražje. Upati je, da se bo ta prenapetost v cenah za nekaj dni polegla in bodo nastopile normalne razmere. Iz Celja. V torek zvečer je igrala po mestu domobranska fanfara. Spremljala io je velika množica ljudi, ki je pela domoljubne in druge pesmi. Med prebivalstvom vlada brez razlike navdušeno razpoloženje. Iz Celja. (Pomožna akcija za »Rdeci kri ž«.) V sredo do-poidne se je oglasil gosp. dr. Karlov-šek z gospo dr. Kukovcevo in svojo soprogo pri celjskem glavarju radi pomožne akcije za avstrijski »RdeČi križ«. Sestavil se bo zato poseben odbor, v katerega bodo stopile v prvi vrsti gospe m gospodične iz vseh družabnih krogov. Iz Slov. Bistrice poroča »Mar-burger Zeitung«, da so naznanili slovenski rezervisti mesarja Henrika Orila, ker je prigovarjal nekemu od-hajajočemu Ložničanu, naj ne stretja na Srbe. Grila so zaprli in spravili z vojaško eskorto v Maribor. Razume se samo po sebi, da narodni politični kropi obsojajo kar najstrožie vsako demonstracijo v prilog sovražniku. Take demonstracije v nlčemur ne odgovariaio našemu ml§Uen}u in cn-stvovanfu. Iz Brežlc. Tu so zaprli zdravni-ka dr. Ivana Matka, ker je v gostilni pri Volčanšku na kolodvoru zaklical neka] neumnega. Družba, v kateri se je nahajal dr. Matko, ga je pred are-tacijo Se pretepla. Kaka bo letošnja sađna letlna? Po informacijah graške Zadružne zveze bo letos na Spodnjem Štajer- skem le srednja sadna letina; po mnogih krajih vsled spomladanskih mrazov, mrčesa in deževnega vremena sploh ne bo prav nič sad ja. Zveza vendar računi na prodajo 2500 do 3000 vagonov, ker kaže sadna letina v nemškem delu dežele prav ugodno. V Ljubim je skočil v Muro, kakor javlja »Tagespošta«, ondotni po-veljnik črnovojniš^ce ekspoziture, stotnik Anton Bryginovicz. Vzrok samomora je nervozna prenapetost vsled dela. Umrla je pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah gospa Eiica dr, Jcvšekova, soproga dr. Jevseka, koncipijenta državne železnice v Kranju. Naše iskreno sožalje! Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam poročajo: Pri Sv. Benediktu kakor pri Sv. Antonu se vrši letos primiciia. Po stari navadi so sli do-mači z znanci in sorodniki na vozeh po novomašnika v Maribor. Ko so se vračali, pa so jih pri Sv. Lenartu na-padli nekateri tržani. Od straže ustrel]en. Graška »Ta-gespost« poroča: Ob železniškem predoru pri Poličanah je vojaska straža ustrelila nekega češkega učitelja iz Sarajeva. Mož je hotel vsto-piii v predor. Na poziv straže »stoj!« je potegnil revolver, nakar je straža ustrelila in smrtno zadela učitelja. V nekaj urah je mož izdihnil. Kakor se govori, je hotel učitelj izvršiti samo« nior; hotel je v predor, da bi ga tam-kaj povozil vlak. Uljenim srcem! Na magistrat prihajajo sirote, žene in matere, katerih očetje, možje ali sinovi so poklicani pod orožje. Živeti je treba, a v hišah ni koščka kruha; stanovanje se mora plaćati, a oče, sin ali mož ni zapustil svojcem nobenega denarja. Podpora je torej nuina, — stradajoči ne motejo ča-kati. Ker se izplačevanje državnih podpor nedvomno zakasni in ker nima mestni magistrat, ki itak iz nbož-nega zaklada podpira ogromno šte-vilo starih, onemoglih in bo!ehnih reve žev ter sirot, v navedeno svrho nobenega fonda, prosim vse mešča-ne in stanovnike ljubljanske, naj na-klonijo zapuščenim sirotam, mate-ram in ženam vpoklicanih vojakov milodare! Vsako, tuđi najmanjšo vso-to, sprejme mestni magistrat z naj-večjo hvaležnostjo. Milodari naj se blagovolijo posiljati na mestno bla-gainico (magistrat). V Ljubljani, dne 29. juli- ja 1914. Župan: dr. Ivan Tavčar I. r. Dnevne vesth 4- V težkih časih. Velik del na-šega občinstva menda ne ve, kaj po-meni to, da je velik del državlianskii* pravlc razveliavlien, med njimi tud' tiskovna svoboda in da so za izdaja-nje časopisov uveljavliene posebne izjerane odredbe. Naj torej vzamejc na znanje, da nimanio več tište pro-stosti, kakor smo jo imeli prej, da se ne moremo prosto gibati, marveč se moramo ogibati vsaki stvarici, ob ka* teri bi se znale drž. oblast, spodtak-niti. O vojni prinašamo vse, kar je dovolieno prinest!, tako da vsakdo iz našega Usta vse to na kratko izve, kar mu pedajo veliki dunalski listi« Več se pač ne more zahtevati. Pomisliti je tuđi treba, da moramo list predložiti cenzuri tri ure prej, pred-no ga izdamo, tako da je zakasnelo došle brzojavke nemogoče spraviti v list. Pri tem je tuđi pomisliti, da je brzojav in telefon v prvi vrsti okupiran za državne potrebe in da pridejo sele potem Časopisi na vrsto. V takih razmerah prosimo potrpljenja! Tuđi naznanjamo, da politične polemike in take stvari sedaj nišo dovoljene. Kar je v človeških močeh borno vso storili, da zadovoljimo občinstvo — upatno torej, da nam ostane zvesto. -4- »Tagesposta« namigava, da se proti bivšemu županu Hribarju vpelje kazenska preiskava. Kaj »Ta-gespošta« s to vestjo namerava, dobro vemo: zagotavijamo jo pa, da ima bivši župan Hribar zaradi "Ka-koršnekoli preiskave tako mirno vest, kakor urednik »Tagespošte«. + Začasno ustavljeno je po odredbi policijskega ravnateljstva de-lovanje -društva »Prosveta«, politič-nega društva »Skala«, društva »Na. rodno socijalna zveza«, društva »Zveza jugoslovanskih železniških uradnikov« (obeh podružnic), društva »Zveza iugoslovamkih železnl« čarlev«, soc. demokratičnega politič-nega društva »Đodočnost« in obeh podružnic soc, demo'Kratičnega pra-vovarstvenega društva. + Ustavljeno deiovanje sokolskih društer. Dežclna vlada je za-časno suspendirala delovanje sokolskih društev. 174. št*v .SLOVENSKI NAROD*, đnc 30. j«li]a 1914« stran &» + Arettrw Je bil včeraf časni-kar Milan P 1 u t. Policija ic izvTšila tuđi nekaj hišnih preiskav. — »Rdeči križ« naznanja, da ima že dovolj strežnic na razpolago in da nobenih več ne rabL — Darilo. »Rdečemu križu« sta vladni svetnik gospod dr. S1 a i m e r in gospa darovala 100 K. — Naročntkom »Slovenskeca Doma«. Deželna vlada je začasno ustavila nadaljno rzhajanje *Sloven-^kega Doma«, kar nai naročrriki bla-gohotno vzemo na znanje. Cim na-stanejo zopet redne razmere, bo uredništvo na ka'kršnikoii način od-Škodovalo naročnike. — »Dijaški počitniški almanah za L 1914« je državno nravclmštvo zaplenilo. Razširjerrc1 ali razpečava-nje tega almanaha :e torej prepove-dano, na kar opozarjamo zlasti d'ja-ke, ki morda ne dobe v roke ura^ine-ga lista. — Koiedarček »Branibor slovenski mladini« za 1. 1914/15 ne iz-Me sedaj, marveč sele ob novem letu. — Razstava »Jugoslovanska žena« se Je zaradi nastalih zaprek preložila na spomlad prihodnjega leta. Qosp. trgovcem naznanjamo, da ostane glede kataloga nespremenje-no, inserati se bodo prijavili v po-mladni izdaji. Onim gospodom pa, kateri so insera:e že plaćali, se na željo denar vrne. — ZbeganJ Ij ud je. Naše prepro-sto ljudstvo pa že vsako neumnost verjame. Tako se je raznesla zlasti po kmetih. pa deloma tuđi po mestih ^ovorica. da izgubi ves papirnati de-nar svojo vrednost. To je prav neumno govorjenje, ki nima nobene r'odlage. Ljudje so tako zbegani, da ne marajo več papirnatega denarja fri zahtevajo srebro. Zlasti za trgovce je to silno mučno, ker seveda ne morejo iz rokava stresti toliko srebra, kolikor ga ljudje zahtevajo. Svarimo tore] občinstvo, na} se nikar ne da zbegati: papirnati denar ima r>or>oino vrednost, kakor io te le kda] huci. — Podraženje živil. Z ozirom na to. da nekateri prodajalci brez vzro-ic a draže živila, je treba opozoriti na v 482. kazenskega zakona, ki pravi: Ako obrtniki, kateri za vsakdanje -eži vljente neizogibno potrebno i ago občinstvu prodajajo, svojo za-ogo prikrivajo, ali se od tište ka:e-remu kupcu dati branijo. postanejo jtr.vi prestopka, zavoijo katerega jim je po primeri. koiikor manj se more tisio blago pogrešati, prvikrat kazen v denarjih od desetih do petdesetih ^cldinarjev naložiti; v drugič naj se -odvoji; tretji primerlaj naklanja zgubo obrtnije. — § 454. pa pravi: \ko se v § 4S2. ornenjeno prikriva-, -je ali odr&kovanje zgodi v času jav-~ega nepokoja, naj se krivec, če se v njegovem dejanju ne najde kako hudcdelstvo, zraven zgube obnnije kaznuje s hudim zaporom od enega do Šest mesecev. — Velika krivica. Raznesle so se vsakovrstne govor ice o pod raže-nju živil in blaga in med drugim se rudi govori, da je veletržec gospod Jarabon zviš3l cene in da ima vsled tega vsakovrstne sitnosti. S :emi govoricami se de:a g. Jara-b o n u velikanska krivica. Pri bi jamo izrecno, da £. S a r a b o n , ki sp°da med največje in najuglednejse trgovce in vživa v vseh krojili splos-ro spoštovanfe in zaupanje. ni niti za vinar podražii blaga, da prodaja ki nekega domačina-Ame-rikanca, prav premožnega moža, ker je fotograliral vlak. Dinamit pod železni&ldm mostom. Včerajšnja »Tagespost« poroča: Od nekega potnika, ki se je pe-lja! v ponedeljek iz Ljubljane v Celovec, smo dobili sporočilo, da so dobili pod železniškim mostom pri Ljubljani veČjo množino dinamita. Če bi tega pravočasno ne zapazili, bi se morda zgodila velika nesreča. Od zločincev dozdaj nimajo sledu. Železnlška nesreća. 28. juliia zjutraj se je pri Gorici dogodila tež-ka železniška nesreča. Ko se je vlak št. 1153 iz Gorice odpeljal proti Aj-dovščini, je pri prehodu na Mirnski cesti zadel ob voz, na katerem je bil naložen bencin. Voznik Pudolf NIklus je bil smrtnonevarno ranjen. En be-denj bencina je padel pod lokomotivo ter se užgaf. V hipu je bila lokomotiva v ognju. Strojevodja in kur-iač sta padla nezavestna s stroja. Vojaški avtomobil je v tem pripe-ljal vse tri ranjence v bolnišnico, kjer je Niklus kmalu nato umri. V Spletu v Dalmaciji so bili are-tirani dr. Gj. Karaman, dr. Tarta-g!ia. dr. Skarić. mestni komisar Bi-jegović in več drugih oseb. Austro-Americana. Trst. Odhod parnikov in sicer: parnik »Kaiser Franz Joseph L<^ 1. avgusta v Ne\v Yvrk, parnik ^Sofia Hohenberg^ 5. avgusta v Patras. Almeria, Las Pal-mas. Rio de Janeiro, Santos, IVonte-video in Bueno5-ATes, parnik 7>Fran-cescat 19. avgusta v Patras, Alme-ria, l.as Palm as. Rio de Janeiro, Santos, Montevideo fn Buenos-Aires. Gospodarstvo. Hmelj. O novi hmeljski letini in o hmeljskih cenah v žate- škem okolišu in drugo d. Ravnatelj Ganba je tozadevno razpravljal dne 19. t. m. v Žatecu sledeče: Kakor seni se dne 14. t. m. na lastne oči prepričal, je stanje hmelj-ske rastline v žateski okolici večinoma prav dobro. Posebno so se pa hmeljniki v češk:h občinah popravili. Prav slabr i#n dsloma brez letine bodo le nekateri dvo- m trilemi in tišti nasadi, kateri so lari trpeli do crni rosi. Lahko se torej trdi, da imamo upravičeno upanje na prav dobro letino. Med tein. ko je im cl 2atcc lan-sko leto rajslabše stanje, ima letos naiboljše, ravno tako, kakor Alzacija na Nemškem, katera je tud! imela v min u lem letu najslabše stanje med nemskimi nasadi. Leta 1907. -mo v 2atecu povprečno na 1 ha pridcbH 11*9 stotov a 50 kg. leta 101ri 15*38 stotov, leta 19!^. 21 8 stotov, 1. 1913. 7 stotov. Luta i9i4. se je pa Irne-Ijcm zatajena pioskev poveč. 3 na dosedaj najvižje stanje, in ri er na 12.100 ha.. Če je tuđi prezgo :j, že ".edaj številko navesti, vendar se Iahko trdi, da bodemo letos pridelali vsaj ćvakratno lansko množino, to je 2 X S0.000 stotov. Najhitreje bodemo letos-več, kakor leta 1910 (170.0*10) in manj kakor leta 1912. (240.000) pridelali, S trgovskesra stališča bi bilo ne-"-nametno, ako bi po časop'^ih raz-vpili, da bodemo imeli sbbo letino. Nasc postoparsje mora.no tako urav-nati, da bodemo ves svet opozorili na našo bogato letino in tako pri vab ili o^ilo kupčev. Na svetovnem trgu bo tU;r.iO Icos zoi'Ct prvi. O stanju hmeiia v drugih okoli-ših je govornik poročal sledeče; O u š t j e na CcSl:em prav dobro, Dub nekoliko slabeje. Ce.ško im? od celega s hme'j<"m zasajenega zeniljišča v Avr0.00O — 400.000 stotov. Na Ruskem se je stanje zelo zboljšalo; s hmeljem 7asajeno zemlji-šče se je v zadnjih petih letih potroji-lo in znaša danes 11.540 ha. O stanju hmelja v F r a n c i j i in A v s t r a 1 i j i pa ni zanesljivih poroci 1. Amerika priđe bolj v vpo-štev, ker nam močno konkurira pri izvozu hmelja na Anfdeško. Amerika je imela zadnja tri leta prav obile letine. Hmeljske cene ne določujejo toliko letine posamez-nih okolišev, ampak letina celega sveta. Le-ta je zna^ala 1. 1911 MSO.000 stotov. 1. T°12 1,075.000 in 1. 1913 1,450.000—1,500.000 stotov. L.1914 bode letina na vsak način večia, kakor 1. 1913 in mogoče je, da bode tolika, kot 1. 1912, namreč 1,970.000 sto:ov. Svetovni konzum znaša pa 1,700.000 stotov. Hmeljska zaloga v tekočem letu je do nefcaj malenkosti pošla in mno^o je pivovarn. katere že cak?jo na nov pridelek. 100.000 in 200.000 in ce!o 300.000 stotov, kateri bodo letos preostali, se bodo igraje Drodali. Ni se bati, da bi naše blago v vrecincsti tako padlo, kot 1. 1908. Nove hmeljske cene. L. 1912 (1,975.000 stotov) se je hmelj začetkoma plačal po 140 K, r>ovprcčr.o potem pa po 135 K. Letos je razvoj enak onemu 1. 1912: Veliko povpraŠevanje, pivovarne so prazne, vreme je konzumu piva ugodno, zadnji ostanki so porabljeni. To kaže tuđi žateski hmeljski trg in mogoče je, da brrde pivovarnam zmanjkalo hmelja. Začetkoma se bc-do cene pomikale od 140—160 K za 50 kg. To kažejo tuđi nekatere pred-prodaje po 120—150 K za 50 kg. Ko b~>de prvo poželenje po hmelju poto-lažer.o, potem bode nastalo pri cenah neko obnavljanje, kakor 1. 1912; pa hmeljarji se ne s.mejo ustrašiti, ker se bodo cene pozneje brezdvomno zopet dvignile. Mogoče je ćelo, da bodo cene v spomladi 1915 višje, kakor v glavni seziji. Postopanje pri prodaji hmelja. Ako so začetkoma cene vsaj nekoliko primerne kakovosti našega blcga, potem je treba nekaj prodati, da zamore trgovina konkurirati. Ako je kupčija klavrna in mirna, potem ne kaže prodajati blaga; kadar pa postane kupčija burna, če priđe vsak dan po 8—10 kupčev na hmeljarjevo dvorišče, potem je za prodajo pravi čas. V Avstriji in na Nemškem so pivovarne popolnotna brez hmelja, V Avstriji smo pridelali 1. 1912 440.000 stotov, !. 1913 217.000 stotov, skupaj torej 657.000 stotov. Izvoz je pa znesel, odštevši uvoz, !. 1912 290.000, 1. 1913 110.000, skupaj torej 400.000 Ftoftov; vporabilo se je pa v Avstrrjt 1. 1912/13 140.000, 1. 1913/14 pa 130.000, skupaj 270.000 stotov. Izvoz in lastna vporaba zneseta torej 670.000 stotov — torej se je vzelo ce-lih 13.000stotov iz stare zaloge 1. 1911 in 1910. Ker pa že leta 1911 ni bilo stare zaJoge, je dokazano, da so av-strifske pivovarne danes brez hmelja in da že čakajo na nov pridelek. V Nemčiji so enake razmere; le pomanjkanje je tam Se večje in sicer 30.000 stotov. Pivovarne v Nemčiji so torej tuđi brez hmelja. Začefkoma letoSnje sezije bodo torej nemike pivovarne m tuđi trgovci prav krepko posegali v kupci- I IJo hi tud! izvoz na Rusko, v Francijo, na Švedsko in ćelo v Ameriko bode precejšen. Po navedenem je govornik prepričan, da se bode letošnji pridelek Iahko in hitro in tuđi po primerni ceni prodal; nadalje upa, da bodo z le-tošnjim pridelkom zadovoljni vsi trije činitelji, namreč: hmeljar, trgovec in pivovar. Navedeno velja seveda v prvi vrsti razmeram žateškega in še le v drugi vrsti razmeram drugih hmeljskih okolišev. Ifmeljarsko društvo v Žalcu. Književnost. — Burke in porednostL Sramežljive kratkočasnice. Izdal Tinček H u d a k 1 i n. Cena 1 K, s pošto 10 v več. V resnih časih je človek razvedrila in smeha še bolj potreben, kakor v navadnih časih. Kdor se hoče prav od srca smejati, naj seže po ti knjižici. Razne stvari. * Grozna eksplozija. Iz Tudele poročajo: Na ljudski veselici je eks-plodiral umetalen ogenj. 25 oseb je bilo usmrćenih, 50 pa ranjenih. Od ranjencev jih mnogo umira. * Strela. Iz Poznanja poročajo: Na veleposestvu Popovo, v okraju Strelno je strela udarila v stanovanj-sko hišo ter jo vžgala. Neki 601etni mož, njegov oženjen sin, trije sinovi otroci in en delavec so zgoreli. * Po procesu Caillaux. Iz Pariza poročajo: Ko je bila oprostilna razsodba v procesu Caillaux razgla-šena, je prišlo pred justično palačo in prefekturo do demonstracij proti Caillauxu. Policija in demonstranti so se spopadli, končno pa so vendar demonstrante razgnali. Demonstranti so tuđi stTeljali. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. * Političen zaključek Laborije-vega zagovora. Odvetnik Labori je kot zagovornik madame Caillaux končal svoj govor s sledečimi bese-dami: Oprostite madame Caillaux, prihranimo svojo jezo za naše zuna-nje sovražnike in zapustimo to dvorano s sklepom, da se borno kakor en mož obrnili proti zunanjim nevar-nostim, ki nam groze. * Obupen čin iz Ijubosumnosti. V pruskem Kralovcu je žena slikar-skega mojstra Stangeja iz Ijubosumnosti popolnoma obupala ter skleni-la usmrtiti sebe in vso rodbino. Po-noči je s sekiro ubila moža in svojo triletno hčer. Štiriletnega sina je tež-ko ranila, da ne bo ozdravel. Nato se je poskusila usmrtiti, toda se ji ni posrećilo. Zadala si je s sekiro težke rane. * Kaj se zgodi z izgubljenim! igli-carai. Vsak dan se izgube milijoni iglic, ki jih izdelajo tovarne. Ce bi se samo izgubile, tedaj bi morale biti že zdavnaj naše ceste in naša stanovanja kar posejana z iglicami. Toda iglice se ne le izgube, marveč se vsled rje izpremene v prah. Pariški učenjak dr. Xavier je n. pr. natančno zasledoval usodo mnogih vrst iglic in dognal pri tem, da n. pr. navadne lasne iglice razpadejo v prah že v 115. dneh. Jekleno pisalno pero se ne obdrži niti 15 mesecev. Šivanka pa se je popolnoma izpremenila v prah že po poltretjem letu. * Krvavi nemiri na Irskem. Iz Dublina poročajo, da je 26. t. m. pri-Šlo do resnih krvavih spopadov. Nastala je velika panika. Boje se, da na Irskem izbruhne državljanska vojna. Vojaki so z bajoneti napadli nacionalistične prostovoljce. Ko pa je bil en policijski stražnik težko ranjen, so vojaki morali rabiti puške. Tedaj pa se je uprlo trideset polici-stov, ki nišo hoteli nastopiti proti prostovoljcem. Ubite so bile štiri osebe, med njimi neka ženska. Trideset oseb je bilo težko ranjenih, čez šestdeset pa Iahko. Med ranjenimi je sedem žensk. Vojaki so dobili ukaz, oštro streljati na ljudi. * Vzgoja s patico je bila Časih tako navadna, da je beseda »vzgajati« prav za prav toliko pomenila, kakor pretepati. Tako je nemški učitelj H&uberle v 18. stoletju sam zapiso-val vse kazni, ki jih je podelil svojim učencem in njegov zapisnik je prišel zdaj na dan. Ta vzgojitelj je v 52 letih svojega službovanja razdelil v soli: 911.527 udarcev s palico, 124.010 udarcev s šibo, 20.389 udarcev z ravnilom po prst ih, 10.235 za-ušnic, 1,115.800 hmšk po glavi in 22.763 udarcev s katekizmom ali s slovnico. Vrh tega je pustil otroke 777krat klečati na grahu, 617krat pa na trioglatih polenih. Dandanes se še psi tako ne pretepavajo. 9 Ob«ojeo BifliionsU slepar. Iz Bruselja poročajo: V procesu proti mriijonskemu sleparju Wilmaertu je bil predvčerajšnjim izrečena razsodba. Wilmaert je, kakor znano, kot ravnatelj železniške družbe Gent-Terneuzcn tekom osmih lec izdal za 1 17 milijonov frankov ponarejenili obligacrj, da družba ni propadla. Te obligacHe so soobtoženci deloma lombardirali deloma pa prodali. WiU maert je bil obsojen na deset let ječe. Prejšnji ravnatelj časopisa »Chroni-que«, Wachter, je bil obsojen na štiri leta ječe. Wachter je star 72 let Knjigovodja železniške družbe, ki je Wilmaertu posebno pomagal pri njegovih sleparijah, je dobil sedem let ječe. Vsi drugi obtoženci so dobili po tri leta ječe. * Revolucionarno gibanje na Ruskem Poljskom. Z Dunaja poročajo : Informativna poročila iz Varšave dementirajo, da je na Ruskem Polj-skem izbruhnila revolucija. Vendar pa je predvčerajšnim v Varšavi zletelo več skladišč smodnika v zrak. Na glavnem poštnem uradu je eksplodiralo več bomb in je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih. Druga poročila tpa pravijoda, je zletela v zrak ćela rdnjava v Varšavi. Oficiozna ruska poročila pravijo, da je eksplozijo pov-zročila strela »Arbeiter Zeitung« poroča iz Varšave, da se je tam pri-čelo veliko revolucionarno gibanje. Pri demonstracijah je prišlo do spopada med orožniki in demonstranti. Že pred tremi dnevi je začelo 25.000 delavcev stavkati. * Roosevelt in zemljepiscl. Nek-danji prezident Združenih držav ameriških, Roosevelt, ki slovi kot vojak in lovec in jezdec, ima sedaj hudo vojsko z — zemljepisci. Na ne-kem Iovskem pojezdu v Braziliji je Roosevelt našel reko, ki teče skozi najgostejše pragozde in ki ni zabele-žena na nobenem zemljevidu. Roosevelt je iz tega dejstva sklepaL, da je on prvi našel to reko, zlasti ker so mu pritrdili različni učenjaki. Zdaj pa so se našli drugi zemljepisci, ki trde, da je ta reka že 120 let znana in da samo zato ni na nobenem zemljevidu, ker je preneznatna. Zaradi tega se je vnel boj in sicer tak boj, da se je zanj porabilo že več crnila, kakor je v tišti reki vode. Reci se pa mora, da igrajo učenjaki pri tem boju jako smešno vlogo. * Počitnice v newyorški ječi. Zdaj enkrat je zavladala v »slavni« kaznilnici Singsing v New Yorku velika radost. Oskrbnik te kaznilnice Mac Cornick ]e človekoljub in da bi to posvedočil, je sklenil, naj imajo kaznenci vsako soboto popoldne pet ur »dopusta«, to se pravi, pet ur bi se smeli brez nadzorstva in kakor bi jih veselilo sprehajati in prekucevati po velikem vrtu, telovaditi in žogo brcati in kar bi sploh hoteli. Ta po-skus se je dobro obnesel. Kaznenci so bili kar vsi premenjeni in poživlje-ni, saj nekateri že celih deset let nišo z nikomur govorili. Prepevaje so se vrnili v svoje ječe. Oskrbnik sodi, da bo ta uredba pomagala oblažiti tisto besno srditost, ki prevzame kaznence in ki dobi časih izraza v krvavih revoltah. * Grozno masčevanje. Strasen crn je izvršil prete'Kli teden italijan-ski vinotržec Avenuto Timore v Reggiu. Nekega dne je našel na cesti blizu občine manjšo vsoto denarja ter obdržal denar zaXe. Njegova poštena žena mu je to očitala in nekega dne mu je zagrozila, da ga ovadi orožnikom. Timore ji je zvečer na-mešal v jed uspavalni prasek. Ko je zaspala, jo je odnesel na bližnjo že-lezniško progo ter jo privezal k trač-nicam. Tedaj pa se je nesrečnica zbudila. Ko je videla, kaj je njen mož z njo storil, je začela na ves glas upiti ter klicati na pomoč. K sreči jo je slišal pastir Gaderu, ki ji je prišel na pomoč ter prerezal vrvi. Timore je med tem vse doma prevrnil, najbrže je hotel fingirati roparski vloim 2e pred polnočjo so ga prijeli. In ko je videl, da njegova žena še živi, je vse priznal. * Organizirani berači. Znana stvar je, da se dobe v svetovnih mestih tuđi bogati berači kakor je tuđi znano, da se berači radi organizirajo, da bi svoj »poklič« uspešnejše izvr-ševali. Tako je zdaj razkrila italijan-ska »Tribuna«, da imajo tuđi berači v Rimu svojo organizacijo. Pri cerkvi sv. Petra v Rimu, Kamor priđe vsak dan na stotine bogatih rtijcev, je vedno samo pet do osem beračev. Ti so pooblaščenci beraske zadruge, naj-bolj spretni in najbolj izvežbani med vsemi. Ti morajo drug drugega nad-zorovati, morajo dve tretjini pribera-čenega denarja oddati zadrugi, enc tretjmo pa si po enakih delih med se-boj razdele. »Zaslužki« teh beračev so tako veliki, da se navadno že po kratkih letih laMco umaKnejo v zasebno življenje. Rimska policija trp' to početje, aretira pa vsakega drugega berača, ki bi se prikazal prf cerkvi sv. Petra, Podplra]to lijaSn poiporM dn§tvo nRadogojM v Ljubljani. * Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 30. juiija 1914. * 174. Stev. Upadno določene ceiu II-vilom. C. kr. deželru vlada za Kranjsko tazglaša sledeče: Povodom delne mobilizacije do-loča dcželna vlada za deželno stolno mesto Ljubljano do preklica za prodajo blaga, imenovanega v nasled-njem zaznamku, iz zaznamka same-ga razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki na-bite najvišje cene v svojih prostorih, I ozironia na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpi-sov, se bo kaznoval najstrožje po dolocilih obrtnoga reda za vsak po-Kamezni slučaj z denarno globo do |000 kron ali z zaporom do treh me-secev. Seznam blaga. innafi. Pšenična moka št. 0 q K 4S*— Pšenična moka št. 0 kg » —'52 pšenična moka št 2 q » 46*— Pšenična moka št. 2 kg » —50 Pse ::na moka št. 3 q » 44'— Pšen.jna moka št. 3 kg » —*48 Ržena moka q » 36*— Ržena moka kg > —*40 Koruzna moka q » 28*— Koruzna moka kg > —"30 Ajdova moka q » 56"— Aidova moka kg » —'60 Pšenični kruh » » —"50 Rženi kruh » * —'42 Mešani kruh » » —*3S Najfinejši riž » * —*8° Srednji riž » » —*64 Navadni riž » » —"50 Ješpreni » > —'."8 Pšeno » > —*40 f ižcl » » —"44 Leca » *> —*64 Grah » » —'72 Krompir * » —'10 Kislo zelje » » —"14 Kis!a repa » » —12 Kava » » 4"— Čai, odprt * » 7*— Kakao * » 6'SO Slfidkcr v kockah » » 1*— Sladkor v kap; » » — *96 Sol * * —'24 Navadno r.amizno vino 1 » 1*20 Pivo izvzemši spec. vrste 1 » —"48 Icsih 1 » —*36 Namizno olje 1 » 2*— Jedilno olje 1 » 120 Goveje meso I. vrste kg » 1*90 Cloveje meso II. vrste » » 1"6^ Ovčje meso » » 1*50 Svinjsko^meso » » 2"-— Kozje meso » » 1*50 Telečie meso » * 2*— Prekaieno meso * » 2*40 Salame > » 550 Slanina » » -"— Svinjska mast » » 2*20 Surovo maslo » *• 4*— Sir, navadni > » 2*20 Mleko 1 » ^"24 Jajca kos » — 10 Les, trdi m% > 12*— les. mehki ms » IO— Premog, kranjsk.štaj. ' Q » 350 Petrolej 1 » — *28 Brzciaun*! poronlls. Y!adarjev povratek na Duna!. BI, 30. julija. Cesar Fran Josip fe preKinil svoje tukaišnje bivanje in se z dvornim vlakom odpeljal ob 7. uri 10 minut v Schonbnmn. Princ Liechtenstein kot prostovoliec. Duna], 30. juiija. Listi poročajo, da se je javil vojnemu ministrstvu kot ordonančni častnik tuđi princ Liechtenstein, deželni maršal nižjeavstrijski. Rusija za k on teren co. London, 30. juiija. (Kor. bir.) Reuterjev urad je izvedel, da ie Rusija v polnem obsegu pritrdila angie-škemu pred!ogu glede konference in izrazila želio, da bi z dunajskim kabinetom nadaljevala direktna poga-janja Konference državnikov. Pariz, 30. juiija. Ministrski pred-sednik Viviani je konferiral takoj po svojem povratku z nemškim veleposlanikom Schoenom, takoj na to pa je imel dolgo konferenco z ruskim veleposlanikom Izvoljskim. Francija ni mobilizirala! Pariz, 30. juiija. (Kor. bir.) Na-sproti vestern, da je irancoska vlada odredila mobilizacijo nekaterih rezervnih letnikov, konstatuje »Agen-ce Ha vas«, da o kaki mobilizaciji ne more biti govora. Vojaška uprava je I poklicala v službovanje samo neka] obvezancev, ki so po zakonu itak dolžni v tem času zadostin svoji vo- jaški dolžnosti. Generalni Inspektor za boioUko oskrbo. Duna), 30. ju'ija. Korespondcnca >*V\rilhelm« javlja, da je Njegovo Veličanstvo imenovalo nrotektorja družbe Rdečesra križa« nadvojvodo Fra-na Salvatorja dne 28. t m. za gene-ralnega inšpektorla bolniške oskrbc RJeČega križa. Za lokalizacijo vojne. — Revofucljo-narni izbruh v? Poljskem? Losridoii, 30. juliia. (Kor. bir.) V zbornici posiancev je minitrski pred-sednik lord Asquit izjavil, da angle-ška vlada ne bo odnehala vse posku-siti, da omejl ozemlje pretečega spora. Na vprašanie, ako je vlada dobila kako obvestilo o revolucijonar-nem Izbnihu, ki se je baje dogodil v ruski Poljski, je lord Asquit odgovo-ril z odločnim ne. Zgledt domovinske tjubezn!. Praga, 30. juiija. Princ Ttaun-Hohensteln - Salm - ReiferscheU je zaprosi!, da bi ga sprejeli v armado kot navadne^a vršaka. Njegovi prr^-šnji so ugodili in ga uvrstili v neki češki pehotni polk. Princ ni bil vojak. Tuđi princ Friderik Nostitz je zapro-sil, da ga snrejmo v armado kot pro-stovaljca. Tuđi njegovi prošnji je vo-jaška oblast ugodila tn ga pridelila polku VVindischgraetzovih konjeni-kov. Princ Nostitz je še mlad mlade-nii, ki še ni bil na naboru. Nesreća v gorah. Dunaj, 30. juliia. Listom poroča-jo iz Solnograda. da so se na \Vatzmannu ponesrečili trije dunaj-ski turisti. Dva so naŠH ubita, tretje-ga pa je odposlana ekspedicija resila. Današnji liši obssp 6 stran*. Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lfi$tn?na in t?«k 7>Narodne tisksrne«. j — — . - i Solačco idraTllisć© Hi lili \ Bisd. T.T\~\%An Bs..4X91. rArn^^U^ - ff 1 fe 11 ■ »v'U'.b-sjtn* bi **izlTdxu %Qvr/.&\ 1| | 11 ! I \ _____________^_^_______________________i »^«—-n— I Mnenie gosp. đr. B. Szybowsfiega, ordin. em. materinstva in klinike za ženske bolezni v VaršavL Gospod J. Serravallo Trst. Vaše železnato kina - vino Serravallo sem rabi! v slučajih oslabe-losti in po operacijah in bil sem z deseženimi uspehi popolnoma zadovoljen. Varšava, 24. aprila 1911. Dr. B. Szybowskl. ikJ /T\ \ J 1 roorsko kopališče in i i \3 f 1 Mamari5ro tacillsce. ^rvitsko prirorje. Z^daniki priijoroča;*) Noti ^■l^cJllr^fliaI (^enrč-aimV neditičcim: ori 2ecski)i bokznih. • czaiSi srči ia ži>čnefa sesttT*: proti rbenre?; zs «>ltrep-tzn'it oo faetja cljnč io reber, inflcer .: pri motentu vrtKtmtz* scsUts; ter za nadv-sfete in boicLee otrrtkt, — StočSRjt ni nd-ciViivr rKmI. Prr/*p, in n»fodtia daje .LjcčIlKtno pofjcr- ^tT^*. prro sloTtnsko koialiice Ka 3a3ratu. Oskrbc[e stan oran a in đa3© no fclcrmaci'o 2773 lastn^k hotela Velebit. ej i ii %M I d KJ I od Bergnianna & Co. Dečin o/L. 697 1 < je in ostane prej ko slej nedo- ^ gcgljiv v svojem popolnoma , naravnem barvanju 'as in brade. { V zaSogi v plav!, riavi in crni barvi. — Cena steklenici ' K 250. Dobiva se pri dro?. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fet+ich-Frankhcim ▼ Ljubljani. Hcfeorolo^ljlno ponOto. ▼HM«, Mfl mmfmm Mri Sratejt tntmi ti«« 7M •• 3 •^^'■rtJi |S Vetiovi Nebo 1**** v mm \ £ 3 \ 29. ]2.pop. 730 9 j 20 2 ] si. szati. oblačno „ 9. zv. j 732 2 ' 14*2 si. jug jasno 39. 7. *J. 734 5; 110 ! si. jjvzh. megia Srednja vferajSnji temperatura 15'5ft. norm. 19 8*. Padavtna v 24 urah m>n 03, SlUŽbO 280t postražnlce išče vdova srednjih let. Kdo, pove upravnižtvo »Slov. Nar.« Upokojeuec fttli »Imiba pi^arnišktfe sluge ali hi^nika. Je *\* let ster. izu'en zidtrskega deia in zmožen pisave in govora ilovenskega in ntmAkega jczfKa. Dopisi se prosijo pod „Tromost" na upravništvo »Slov Nar.« 2SW 3 nfili istrže ~ tiUR :!iiis! ii\t i hranio za ^bb!]b. f releraova alka štev. 7. pnporoč«, kinceliistci, krinctp^ni, Čaks- mtnhiL minisirski, piseinsni, ovitn: in bsrvani papir Sasets s plssniflrlm ^splrjen. v vseh velikostiht Crtane z eno ali r dvenia kolonama, vezane v papir, platno a!* poiusnjc Mlemalse knjižice p0 c^nIh Zilir?. lo'.sk'h zv»:l 51 ^ Si SS jap H^ Jlago Sobrc kskovosH. poSiljam tuM po pol«. Vitli Jž&A ^L J3iS v Ljubljani, Dunajska cesta 15 criporeča svojo bogato zalogo w L?5znih koS«^, Mit JfSjl ^^ % ^^ ia rodbino in ofcrt, Kezp'a'ni korzi zs vezenje ? MSi. Pisalni stroj i „ADLER", piclilal stroji »ah vallkostl. | == na najstarejšo domačo ivrdko ===== ILi-ULd- Černe Ijabljana, Wol2o?a isllca štov- 3. NafceraeSSl, strogo solidni nakap juvclov, zlatnine, srebrnine in raznih ur. Lastna delavnica | u popravila ia aova dela s eltktrioaim obratom. Urez lastno znatnko wTUPa. La varstvo bnilui? Se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih brezvestni ljudje dandanes spravljajo v promet. Star ie že dobri sloves in velika priljubiienost Fellcrjevcga blagodišečega rastliiiskega esenčne-^a fluida z oblastveno varovano be-svedno znamko »Elsafluid». ki, kakor znano in kakor vsak dan khko sliSi-mo iz ust zdravnikov. učinkuje. po- življajoče. krepi živce in mišice blaži bolečine. Ravno tako pogosgj kakor F lerjcv fluid pa ponarejnjo tuđi prc kušeno. prebavo pospeSujoće želoi no sredstvo. Fellcrievf odvaja! rabarbarske krogljicc z oblastvei trovano besedno znamko »E!sa oglice«. Ker smo se o dobrodejnih •tnostih obeh preparatov sami pre-čali in smo jih pogosti) od mnogih ilcev in ždravnikov slikali hvaliti, ctujemo, da se proti ponaredbam rulete taKo, da naročite obale na- i ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Eisa trg št. 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida 5tane franko 5 kron, Fellerjevib kroglic 6 škatlic franko 4 krone. 174. Siev.________________________ .SLOVENSKI NAROD-, da« 30 jitlija 1914. Stran 5. sneni mm -sh-S /isoki proviziji sprejmlo ođ svetovno- nane firme za sukn»». Ponudbe na naslov: MaKhengrltz, ĆeSko, Postfach Nr. U. 2396 Iščejo se :astopniki, proti visoki proviziji za poset -ri poljedelcih, obrtnikih, uradnikih, za -ospođe in gospe. Prodaja suknenega blaga. Vpeljani imaio prednost, nevpeljani, ki - nio mnogo znarsstv^, se vpf'iejo. Ponndbe -■d Tnchfabrik 4313 na Haasenfttein 4b fogler, Praga II, Ćciko. 2778 Gospodična :?li mesta v notarski pisarni z mese-cem septembrom Ceni. ponudba se blagovolijo po ~1ati na upr. »Slov. Naroda«. 2862 Donosna 2S87 r raj Celje, okoli 600 m- zeleniađnega vrta, : \ ino^radn mi in sadnimi napravanr, !cpa «■ ||m uiiva ugled in stupanje pri svojik ■ I II IH pr'nateliih in snancib, 91 lllll mm plati pred akvisicijskim p«-H H lllll »lom, &• m ma dobro isplažm. ■ H Ba U I ta nij n em ud om a »poroci svoj ■ ••■w* n*»lov pod ,P*itai predat 47\ RazpletiniiG umetniške/. in pokrajinske se dobe većino v veliki izbiri v Jatoi IM" Prešeroova aiica 7. £?9£*^eg*l •fl Pojasnilnobrošuro o hitremjenju in temeljitem ozdravi 1 ^1?lilT?l*? I ^rez rnotenin pokliča, brez ponovitve, brcz živega f^M-iŽlMi ! srebra in dru£in strupov, orez vbrizgavanja, brez škcd li-Mila* li ]jiVih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za t* iaillli»iil • ;.O3tnjno v zapr>i kuverti brez ka!;e^a nat'ska dr. med. li. Seemann, Somnierfeld 83 (Lausitz) BVG&štvo sa lalske sa&e, vsefc ¥i si. r7I9 Dopomjeno z Grafovo zabelo. £3 fer, a~g*r!igfee «§& državno že!szai*C9. ^-„^„r—™—^^—__ -;H# „„ .,......., ,„., ;......„„_, .„,.....,„ ,. —---- __ Velfaven od 1- masa 1914« —=n-.-=^----- Pcstafa; ifuSIfana jjlaval kolcđrcr. Odhcv'. *.-C*0 zlutraj« Osebni vlak na Kran^, Tr- :, Icsenice, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beliak, -ranzensfeste, Celovec. St Vid ob Glini. "l z>utraj- Osebni vlak na Kran:, J*se- :e, Trbi*, Trst, Gorico itd. (Oi 31. ma-:s ob nedeljah in craznikih ođ I. juliia L ubijana gl. kolodvor. — Jese?:ce vsak ^n; od 15. julija do inkl. 1^. septembra *- ^id^če-Bela peč TrbiŽ v.cak dan. -•=15 dopofdrte Osebni v!a!< na Grosur>!je, !!o.*ev;e, Trebn:? Š*. !sn'. Rudolfovo, 5*r3^o-Toplice, Črnomelj, Metlika, Bub- ! r srce (od Novesra rr.esta naprej od dne ot- I --■ritvc) ' \ ^C9 dopt>Bffrse. O1?1:^! v!ak na Kranj, ; esenice, (z zvezo na brzovlak na Seljak, zornost, Solnoj^rad, Monakovo. Koln, Ce- vec, Linč, Dun^j, Pra^o, Draždane, Ber- -,) fdirektni voz Peka-Oratija-Solncrrađ.] ■30 dcpoidne. Osebni vlak na Kranj, rž;?, Jesence, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, "rrnzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1=52 popodne. Osebni vlal: na Grosu- -^»e, KoČevje, Trebnfe St. .?anž. RuđoUovo. "iražo - Toplice, Črnomelj, Metiiko, Bub- arce. (Od Novega mesta napre] od dne voritve.) "^ popcltne. Osebni vlak na Skofjo oko, Kranj, Padovljico, Jesenice. (Zabavni >.-c, vozi sarno ob nedeljah in praznikih). '3 popcldne. Osebni vlak na Kranj, . :2iČ, Jesenice Gorico, Trst, Trbfž, Beljak, ■■-■anzensfeste, Celovec, '■'2Z «»•£«■•• Osebni vlak na Kranj, TržiČ, . :senice} TrbiŽ. Na Jesenicah zveza na :rzovlak na Beljak, Inomost, Solno^rad, Monskovo, Vlissingen. (London), Celovec, f:nc Dunaj. •3s zvečer. Osebni vlak. na Grosuplje, rebnje, St Janž, Pudolfovo, Črnomelj, Metiiko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rei od dne otvoritve.) '-'^ zvečer. Osebni vlak na Grosuplje, ~:evje Novo mesto Črnomelj. Metiiko, j frubnjarce, (Od Novega mesta naprej od :ne otvoritve.) ! tO'22. po fioči« Osebni vlak na Kran% Je-fer.'ce. Gorico, Trst Na Jcsenic?ih zvezn na brzovlak na Beljak, Franzsnfest?, Inn-most. Soinoerad, Monakovo, Une, Prago, Dn'dsne, BćrUn Prihod. 7-35 z-utraj. Osefcni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic. z zve^o na hrzovl^k iz Berlina, Drts5dan, Prac^\ Llncn, ^Lond'na* Vlissingena, Mon2kovee:a, Solnograda, no-rmsta, Be1jr»ka), Tržiča, Kranja. 8*^S z'utraj. Osebni vlnk iz Rnđolfov-jga, ^4. J-jd?3. i -ebnTec-a, Kočevja, Oros?m7: trn. 9«52 dopoldna. Osebni vlak iz Trui2a 1 Je^enic, z zvezo na brzovlak iz Du-aj?.. I Linča, Celovca, Momkovega, Tolno^r da. t Inomosta. R°Ha!<^. 10-55 dopo'dre. Osobni v'ak iz Strr>*e-To iic, flovesa rnesta, Grosunliegi in (nd otvontv.) Rtibnjarcev, Metlike, Crnom!.a 11-1S dopoldne. Osebni vlak iz G >ricc Jesenic, Dunaia, Linča. Celovca. Beliaka Trtica. Krnn\i. 2-15 popoldne. Osebni fz Straže-J op!?c, Rudolfovejra, St. Janža. Trebnjcpa. l'o-Čevja, Grosuptie^a, in (od d^o otvoritve nanrei.) Bu^n-arcev, Metlike, Črnomlia. 4«33 popoScfns. Osebni viak oo frst;% Gorice. Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, So'no,?rad3, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja 7*^3 iicčer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljic?, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 8-20 zve&er. Osebni vlak u Trsta, Gorice frbiža, Jeienic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9'23 po roči- Osebni vlak iz Straže-1 o-plic, Rudolfovega, St Janž^. Trebniega Kočevja, Grosupljeg^a. in (od otvoritve napreO Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja. 1f«2L P? ■••&•• Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Trbiča,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Post&fa; LJiilii|ana dri. kolodvor, Odhod na Kamnik: 7-4O, 11-50, 3-12, ' ^*llf d*"£2 °^ nedeljah in oraznik h) | Prihod iz Kamnika: 6-42v 11-OO, 2-41, 1 6-15f <1O"22 °^ nedeljah in praznikih). :ne otvoritve.) 1 6-i5f rffflsg zdravniško priporočeno feri tvore Se vina daie srsGČ in zđrav|e. Vzorcc 3 steklenice 5 'ug franko po nost-rem porzetlu K 4 80 — Edina zaloga: E£s*. MmsmUoiBić, veletrgovina vina, Verraoutlia, Maršale, - -— Malags, Konjalia, žganja itd. ■ — Zbirka eiriiiii zakanov v slovenskem jeziku. 1. z vez ck: o hudodelstvih, pretjreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 dr2. zak, z dodanim tlsfetnmim zakonom z dne 17. dcc. 1862 št d z. ex 1863 in drugim i no- vejšimi zakoni k.izensko- privne^a obsepa. V platno veiM • K? po aoili d S 20 vic ]iirodna kniiganu v Ljvbljanl« Gospodična stera 18. let, Me po dovršeni trgov-ski šoH priraerao službo kot kontori-stinja, knjigovodkinja itd, vešča slov, in nemškega jeziki in nemške steno-grafije. K,dot pove upr. „Slov. Nar.". ■wmm 3W7 perednejti Sramežljive kratkocasmee. txtfal Tinček Hudoklin« C«aa 1K, s poito 1 S 10. Narodna knjigama v Ljubljani. Dva konja M protesta taM#I ▼ M«M|aBl« » Sf.pehra cesti prifinttffrkm carji. 288$ Hi z vrtom v Kamili Graben Št. 4, zidana 1890 z meščan- sko pravico, se radi botonri lmmU nfee pr^đ«. — Pojasnila daje Eristina Volttč, Kamaik ftto¥. 33. 2356 5 vinarjev vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-vate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, kf vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primer-nih daril, ki ga poSljem vsakomur zastonj in r>o§tnine prosto. fiazpoifltalnlca Jan Konrađ, c tat kr« dTorni dobavitelj, Most ftt. 449 (Ceiko). Prave ntklaste žepne ure K 390, 5*— in več. Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5*—t vijoline K 5 80, samokresi K 6*80. — Raz* po5il]anje po povzetju. Brez rizika! — Zarnena đovoljeia ali đenar nazaj. Narodna knjigamav Ljubljani priporoča sledeče knjige s Alta ITarOflina Roman. Ruski spi-illia JiarCllilld. Sal Lev grof Tol- stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela krfrantema. &'„*&.(££ bro5. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Roll rniofrl Povesti. Spisal E. Gang-DCll lUJaal. Cena bro§. 2 K 50 vin. vez. 3 K, s pošto 20 vin. več nAn ffvsit Roman iz Kristusovih časov. Đcfi flUi- Spisal L. \Vallace. Cena vez. 4 K 50 v, s coSto 30 v več. Dvajset let pozneje. (Nvaađna]r Treh muSketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s poSto 20 v več. trUSp« dUUll. cena broS. 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Grof Monte Christo. %-H"- A. Dumas. Cena bro§. 8 K. vez. 12 K' s pošto 20 v več. Hiša Marije Psmočnice. Spisa! Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jerncj in njegova vtfvfivrini Spisal Ivan Cankar. Cena }iri@ya 4. Lftsina protokolfraea fovarra ni* v SvIcL Tirdka U. Snttner niam nohe&e podružnice ▼ Ljjiibijani !a ne d^^^^e. Zahtevajte moj »ovi p^vtcani ccaik zatonj in psstaine prešlo. NaprodaJ ali v najem se odda popolnoma nova hlša opravljena za hotel, s Šestnajstimi spal-nimi sobami in veliko kletjo, v velikem trgu na Primorskem, ob glavni cesti. K niši spada še zemljišče. V neposredni blizini velikih vojašnic. Mimo vozjo vsak dan poštni in tovorni av-tcmo-uli. Vsako poletje obilo leto-viščan.ev. 2822 Naslov pove interesentom uprava. »SIov. Naroda«. -----------------------------------------------------------------------------1 Vsak dan svež SLADOLED in ledena kava se dobi v slaSćićarni J„ ZALAZNiK Stari trg št. 21. Pfl ili Uli DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. Otilastveno Koncesljonlrsna prodaja stnipo?. Ustanovljena leta 1897. |lnton r\anc Lrablfaaftj Židovska nlica 1. Ceniki na razpolago. Ccniki na razpolago. ^ii ili ii D3J6C umetni in trgovski vrtnar B2zsan;3 st. % n. otjcirtstra, da si nabaji njefot 127 cvetlični salon samo pod Irančo stav. 2. poleg Cevljtrskcga moitn. Velika zaloga sii'i mm. Mmm to0i mm. trattn itđ Zunaaja naroilla t*6n*. W$ u Mi tem il. u. .SANATORJJM'-EMONAi 1 ZA NOTRANJE -IN-KIRURGICISE -ĐOLETZNa. [ ■ PORODNDSfđCA / LtJLJBI-UANA • KOMENSKEGA ULICA A \ SEF-ZER^VNIK PR^IARU DR FR DERGANC \ Brigina: plc?$t wStn»{o!i m^T pmi I 4'—, sedaj K 3-— CnjiMl pii3s „Zan^tn" prtj« I TlA sedai K 2--- Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Plošče od K 1*30 naprej. Gramofoni od K 20 napre?. Ljubljana«! Slprl ii*g 3. Zas- vrnik najvt'črih tvornic tu :n ^no/c^s'va Favorite. Cotarahi«; u^snfto. Sdcn, 2orio« pboo, AtsU. granu dr. , An«i«li' Ud. ::d- Htd 20.000 pl«i6 v zalosl. Specialne ploSče nais'avnejših opernih pevcev in pevk: Caiur >, Szclczas Nava , Dcmuth, Battistmi, Arnoldson. Pcstin, Scima Kurz itd. Vsa popravila Uvišujem v svoji lastni de-lavnici Točnu in solidno — Pri vćjein od-jemu popusu Ceniki brezpiačno I sistema Saurer 35 konjskih moči, noseč 45 meterskih stotov ^fi^ se takoj ugodno proda. Ogleda se pri iovarni vozov Peter Kerštd, Spodnja Šiška. DslHlstea Mfti a pii strajev prej gfand & LtHUlliBF Brno In Požun dobavlja lokoraobile, parne stroje, kompresor] e in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, leđne in hla-dilne stroje, izpiral-ne naprave pat. Freygang itd. i Lredbe sladkormh tvornic, pivovarnic in sladarnic, itd. — Zastopnik za Koroško | Kranjsko in južno Štajersko: inženir t. Makula Ljubljanay Cigaletova ulica 1- Stavbeno podjetje: Prevzamem jaoie in zasebne sfaube, železobctouslce mostove, sfrope itd. — Popravila iz-vršujeiJi po najmžjift cenah. Jzdehfjem nacrte in dajem strokovna navodila. Parketna tovarna: VelUza zaloga hrastovih in bukovih de$čiCykakre dobavim zali brez polaganja; prevzamem tuđi pofrravila in pola-gam deščice na stara tt ob-stojeća Ua, Strojno mizarstvo: lztlebqem vsa stavbeno- mizarstvo tičoča se dela, pohistvo (o proti narodiht. Iznrsujem tuđi vsakorrstna popravila /orno, povoljno in po nizkih cenah. Jesarstvo:' Prevzamem vsa v to sfroko spadajoča dela, kakor. stresne stole, strope, verande, barake odre i. t. d. — Popravila izvrsujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov7 bukov in smrekov les in iagam hlode tuđi proti plaćilu. — Po že-leznici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskim tiru iz drzavnega kolodvora. Ustanovljeno L 1900. V. Scagnettl, JLjubliana. 436 ideton stev. 399. Tehnična pisama, za skladištem drzavnega kolodvora. NajboljU nakup vsakovrstnih modernih in trpeinih ^0| O^ čaul/ev ^D je v zalogi lastne tovar ne Peter Kozina $*K!h Ljubljana, na Bregu. Cena za qo$pođe . • • • • • •£ '•**—> *7' » ^ „ „ dame.......» f2#—> '5*—> t8*— M dečke ^fag ••<...„ tO*—, t2— n yf otroke .....• k š^ ^- t7— f^— Garantirana kakovost po teh cenalu Cenejše vrste od kron P50 napre).