PLANINSKI VESTNIK prilegel bolj pošten prigrizek, pa tudi dobrote iz hiše so nam bile na voljo. Do Žič oziroma samostana je bilo dobre pol ure, samostan pa je še vedno tak, kot ga gledamo že leta - razvalina. Od tu pa nas je letos prvič peljala pot navzdol po cesti skozi Špitalič, Grušče in Vodu- le na Uršulo, markanten hrib streljaj od Dramelj, na jugu posejan z vinogradi, katerih kapljico smo preizkusili tudi v lovski koči, kjer je bil zaključek tega res domiselnega podaljška poti, ki nas je pripeljala skozi še neznane vasi nazaj v Dramlje. stanč Pohod na Arihovo peč Trinajsti zimski pohod na Arihovo peč na avstrij­ skem Koroškem je popolnoma uspel. V nedeljo, 3. marca, se je pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom že zgodaj zjutraj zbralo prek 600 ljudi, da bi se udeležilo tega tradicionalnega zimskega pohoda, ki ga organi­ zirajo Slovenska športna zveza, Slovensko pla­ ninsko društvo iz Celovca in SPD Rož v Šentja­ kobu. Običajnega smuškega teka letos sicer ni bilo, kljub temu pa je prireditev upravičila svoj namen: po eni strani je bila tudi letos družabno srečanje Slovencev z obeh strani meje, obenem pa so se številni udeleženci tudi poklonili spomi­ nu na partizanske borce, ki so bili pobiti pod Arihovo pečjo. Letošnji pohod je bil prav v tem smislu edinstve­ no doživetje. Od 9. ure dalje so se množice udeležencev pomikale po strmini navzgor proti koči Slovenskega planinskega društva nad Ari­ hovo pečjo. Mnogi so se ustavili ob spomin­ skem obeležju za padle partizane. Peter Kuc- har je v kratkem nagovoru spomnil na njihovo usodo, potem pa se je nadaljevala vneta razpra­ va pred planinsko kočo. Tam in pri startu so se udeleženci lahko tudi okrepčali, vsem pa je bilo skupno mnenje: tudi prihodnje leto se bomo udeležili tega pohoda. Medtem ko so organizatorji izmenjali izkušnje in utrdili prijateljske vezi s planinskimi društvi iz sosednje Slovenije, so nekateri udeleženci pre­ jeli posebno odličje. Tisti, ki so dokazali, da so se pohoda udeležili vsaj že petič, so prejeli zlato značko. Teh je bilo letos že kar precej: Manfred Ropač, Hinko Lebinger, Hanzi in Maja Millonig, Dolfe Urbanec, Ivan Juhart, Franc Pušar, Janez Paušek, Marjan Požar, Andrej Trdina, Kari Rudolf, Božidar Furst, Lisi Ropač in Nadja Notsch. (Slovenski vestnlk, Celovec) Tečaj na Menini planini Planinsko društvo Gornji Grad je tudi letos organiziralo smučarski in planinski tečaj na Menini planini. V soboto, 26. januarja, se je pred trafiko v Gornjem Gradu zbralo okoli 60 planincev, med katerimi so bili tečajniki, njiihovi starši in vodiči. Odšli smo na Menino, smuči in nahrbtnike pa nam je del poti peljal voznik s traktorjem. Na Semprimožu smo dobili dober, topel čaj, ki nas 188 je okrepčal, na vrhu Menine pa so nas čakale dobre domače klobase in čaj. Ze prvi dan smo se smučali na terenu, ki je bil kot nalašč za nas. Naučili smo se že nekaj likov, ki so nam prišli prav pri ocenjevanju in pri tekmi. Naslednje dneve smo imeli razdeljen program - nekaj iz planinstva in nekaj iz smučanja. Odšli smo na turno smučanje od doma do Vivodnika, nato pa smo se spustili do Snežne jame in skozi gozd na smučišče. Odšli smo tudi v Jespo, v kateri sta nam Dani Fale in Franček Pahovnik poka­ zala, kakšno je najvarnejše plezanje v gorah. Dvakrat sta se spustila z vrha. Imeli smo tudi predavanje o gorskem reševalnem čolnu. Ob večerih smo imeli zabave, gledali smo diapozitive, imeli predavanja, včasih pa smo tudi zapeli in zaplesali. Zadnji večer smo imeli podelitev medalj, ki so si jih zaslužili smučarji na dopoldanskem tekmovanju. Smučarski del tečaja je vodil Ivko Poličnik, vodja tečaja je bil Gugi Fale, po čigar zaslugi se je tečaj dobro iztekel, odlični kuharici pa sta bili Marija Slatinšek in Fanika Repenšek. Jana Osovniker PD Šoštanj pripravlja kroniko Letošnjo prvo februarsko soboto so se šoštanj- ski planinci zbrali na letni konferenci, na kateri jih je za uvod Ivč Kotnik s sliko in besedo popeljal od bližnjih slovenskih gora do daljne Himalaje, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli tudi člani Šaleškega okteta, ki so zapeli tri pesmi. V nadaljevanju je predsednik upravnega odbora Vinko Pejovnik v strnjenih mislih kritično spre­ govoril o preteklem obdobju, tako uspehih kot težavah. Prvih je bilo znatno več, saj so številne slikovite gore izredno blizu. - Društvo je zadnja leta štelo okoli 300 članov. Letos so se udeležili že dveh pohodov, Rogla-Osankarica in 9. izleta Zdravju naproti. Iz nagovora podpredsednika PZS Jožeta Dobnika, ki je nekoč deloval v Šoštanju, je bila razvidna dolga in bogata zgo­ dovina društva: kmalu bo 90 let organizirane planinske dejavnosti v Šaleški dolini. Šoštanj- sko društvo je bilo ustanovljeno leta 1904 kot osma podružnica SPD v Ljubljani in se je imenovala Šaleška podružnica SPD. V četrtem desetletju društvenega delovanja so zgradili razgledni stolp na Špiku in kočo na Smrekovcu, po 2. svetovni vojni pa niso obnovili požgane koče, ampak so se lotili gradnje nove v Šentvi­ du, ki so jo pozneje imenovali po svojem agil- nem predsedniku Stegnarju Andrejev dom na Slemenu. Mimo koče sedaj poteka najbolj zna­ na in priljubljena slovenska planinska pot, slo­ venska transverzala številka 1 od Maribora do Ankarana; zamislil si jo je Ivan Šumljak iz Maribora, ki je otroška leta preživljal v Šoštanju. V razpravi so na občnem zboru sodelovali še predstavniki PD Šoštanj in Velenje. Slišali smo zanimive in tehtne pobude za povečanje član­ stva, popestritev programa dela in izboljšanje financ (pridobitev manjše pisarne, obiski pover­ jenikov, povezava s podjetji). Na pobudo dolgo­ letnega in aktivnega člana Viktorja Kojca so sprejeli sklep, da vse pomembnejše dogodke iz PLANINSKI VESTNIK bogate preteklosti društva zberejo v brošuri in jo izdajo do 90-letnice, da obiščejo nekaj bivših aktivnih članov, ki se zbora niso udeležili, da spet predlagajo nekaj planincev za častne zna­ ke PZS, Maks Korošec pa je posredoval pred­ log, da bi bila v kratkem v Topolšici seja UO PZS in hkrati okrogla miza o gorskem kolesar­ stvu. Izvolili so tudi nov upravni odbor in za predsed­ nika izbrali Andreja Tamšeta, za tajnico pa Zinko Moškon. Zbor se je končal, kot se je začel: s petjem ob spremljavi citer. Miroslav Žotnir (Naš čas) Lisca, biser Zasavskih gora Prve februarske dni je skupina planincev-žele- zničarjev iz Zagreba odšla iz zasneženega glavnega mesta Hrvaške in se iz Brega napotila prek Razborja in Lisce do vrha hriba, kjer sta Jurkova koča in Tončkov dom, meteorološka postaja Slovenije in nekaj smučarskih vlečnic. Prvi del poti do cerkvice Sentjošta je bil precej spolzek, dalje pa je bila pot lepa. Jurkova koča je bila zaprta, v Tončkovem domu pa je bilo zelo prijetno in toplo, domačini so bili izredno gostoljubni, cene pa celo precej nižje kot v dolini. Čeprav je bilo smučarjev malo, so vlečni­ ce vendarle obratovale. V koči smo se srečali s slovenskimi planinci, ki jim je bila Lisca le vmesna postaja na njihovi turi proti cerkvici sv. Lovrenca (711 m) in dalje proti Kozjemu. Grebenske trate nad domom so prekrasne za sprehode, čeprav je med našim obiskom neko­ liko pihal zahodnik. Do tisoč metrov nadmorske višine so bili lepi razgledi, višje pa je bilo oblačno. Zares je prav lepo na Lisci, ki jo imenujejo biser Zasavskih gora. Do tja je mogoče priti po asfaltni cesti iz vasi Breg (10 km), medtem ko traja hoja iz Brega dve uri in iz Sevnice tri ure. Ob lepem vremenu je z Lisce mogoče videti do Grossvenedigerja (3360 m), Velikega Kleka (3796m), Julijskih Alp, Mangarta, Nanosa, Snežnika, Kočevskega Roga, Gorjancev, Vele- bita, Zagrebačke gore, Donačke gore, Pohorja in še kam. Nedaleč od tod je Jurklošter, kjer so leta 1172 postavili kartuzijanski samostan. Josip Sakoman Skoraj 1300 članov PD TAM Planinci PD TAM so imeli 15. februarja svoj občni zbor, na katerem so pregledali rezultate delovanja v zadnjem letu že 33-letnega obstoja. Predsednik Miro Marušič je v svojem poročilu najprej govoril o krizah po svetu in prepirih v Jugoslaviji, »vendar smo si planinci vseh naro­ dov in narodnosti, ki se srečujemo v hribih, tovariši in bomo to tudi ostali«. Dejal je, da je lani PD TAM štelo 1291 članov - pa ne le iz PD Tovarne avtomobilov Maribor, ampak tudi iz številnih drugih mariborskih tovarn in šol, ki so združeni pod streho PD TAM. Članstvu je sporočil spodbudno novico, da sta v začetku letošnjega februarja TAM Maribor in PD TAM Maribor sklenila pogodbo o pokroviteljstvu: pla­ ninci bodo v okviru svojih dejavnosti uporabljali naziv TAM, ki je že sicer sestavni del društve­ nega imena in nudili strokovno pomoč pri orga­ niziranju rekreacije zaposlenih v tovarni, tovar­ na pa bo krila najemnino za društvene prostore PD. Predsednik Marušič je povedal, da je matično društvo imelo lani 26 članskih izletov, načelnik mladinskega odseka Mladen Leskovar je poro­ čal o 8 izletih z 288 mladimi udeleženci in o planinskem taboru v Logarski dolini, načelnik alpinističnega odseka Andrej Napotnik pa o delu 21 društvenih alpinistov (od tega 15 aktiv­ nih), ki so lani opravili 300 alpinističnih vzponov, o tem, da so se trije njihovi alpinisti lani udeležili alpinistične odprave na Nanga Parbat in da se plezalci usposabljajo za plezanje tudi na umetni plezalni steni v telovadnici v Rušah. Na občnem zboru so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Srebrni častni znak PZS so dobili Miran Tarkuš, Stanka Demšič in Ivan Filipič, srebrni znak PZJ Miro Marušič, diplo­ me Mladen Leskovar, Franci Tancer in Otmar Zelenko, pohvale Sašo Kontler, Mitja Plohi, Boštjan Slatenšek, Vika in Ivan Lorenčič ter Jelka in Ivan Novak. Generalni direktor TAM Maksimilijan Senica je v nagovoru dejal, da bo PD TAM deležen (pač v okviru možnosti) maksimalne podpore tovarne, predsednica meddruštvenega odbora Podravja Slavica Tovšak, ki je občni zbor pozdravila tudi v imenu PZS, pa je prisotne seznanila z veliko letošnjo planinsko akcijo Planinci pometamo pred svojim pragom. Po uradnem delu je Samo Žnidaršič predvajal diapozitive in pripovedoval o vzponu na Nanga Parbat, temu pa je sledila zabava s plesom. Miro Marušič Železničarji čutijo pripadnost svojemu PD Planinci smo veseli in zdravi ljudje in takšen »trend« se bo nadaljeval tudi v prihodnje. To so potrdili pri Planinskem društvu Železničar iz Ljubljane, ko so 23. februarja »zvabili« na svoj občni zbor kar 210 svojih članov in simpatizer- jev. Uradni del je bil letos prav kratek - v glavnem samo poročila in volitve, tako da je nekatere kar nekoliko motilo, ko po poročilu o dejavnosti v zadnjem letu ni bilo nobene razpra­ ve, pa tudi ob prvotnih predlogih za društvene funkcije ni bilo dodatnih predlogov. Tako je predsednik (stari in novi v eni osebi) po volitvah potožil, da je v društvu in v njegovih organih vedno več upokojencev, čeprav bi se moralo vključiti več mlajših. Pa se društvena mladina sploh ne pritožuje, češ da je odrinjena od društvenega dela in odločanja! V ožjih krogih smo na tem občnem zboru po uradnem delu nekateri razmišljali o potrebi, da bi organizirali še več družinskih izletov v naravo. Prav lepo je bilo videti in slišati, ko se je kar za tri avtobuse (predvsem) družin lani odpeljalo na jug in vzhod Jugoslavije, kar pomeni, da je za takšne oblike dela zanimanje. Ko smo v družab­ nem delu občnega zbora komentirali predava­ nje in diapozitive društvenih alpinistov, ki so zadnji čas plezali po himalajskih, kanadskih in 189