3DS. nam. I Ljakljam, i tank 21. U.kti. .SovenskJ Narod" vtJft po posti i kraje bhrfe Avstro-Ogrske: , xa Nemčijo: celo leto skupaj naprej. »I leta » . četrt leta . ns Bcsec ~ v. K 50-— . 13-. 450 celo leto naprej .... K 55*— ca Ameriko in vse druge dežele: celo lete naprej .... K 60-— VpcaS&nJes* glede lasera tov ae nt j priloži za odgovor dopisnica ali znamka. (spodaj, pritličje, levo). KmaSom ulica it 5, telefon it 85. bfcafa tvtfk dna irocor, Urana* aaatalfa ln praznik*. Inseral te računajo po perakHeneni prostoru ln sicer 1 mm visok ter M/n/nSkek prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin, trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin, torte ln zalivale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih taserdjah po dogovore. Ns?i a&ročnfkl caj pošljejo mroccJo* redno fjfJT p« nakaznic!. Na stiao pismene naiftCbe brez posialve denarja sn ae aoreaM nikakor ozirati« »Narodna tiskarna«' teftslon ŠL 85. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod* velja ¥ Lfabliani i dostavljen na dom aH Če se hodi ponj; 48— I četrt leta naprej . . mesec m • . K 48 — I . .24—1 mU. K 12 — . . . 4-- Posameirra ItevHka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Knaflova ollcn it 5 (v L naistr. levo), tole fon it 43 Dr. Ivan Tavčar: Prehrana in valuta. (Govor v Maribora.) L Slavili shod! f*rinašam Vam predvsem pozdrave iz našega glavnega mesta, ki sedaj ni več glavno mesto nekdanje Kranjske, temveč — upam. da temu ne bodete ueovarjali — glavno mesto vseh slovenskih pokrajin. To je ravno prijetna signatura današnjih dni, da so padle med nami vse meje, ki so nas nekdaj ločile in posebno Štajerce in Kranjce postavljale dostikrat v nezdrava nasprotja. Danes smo se preselili iz malih, raztrganih koč v veliko poslopje nove in razsežne domovine, danes šele imamo zopet zavest, da imamo ponosno domovino mi, ki smo poprej tičali v tesnih m smešnih dornovmeah, omejeni, utesnjeni tako. da smo celo svoje življenje komaj dihali, in da smo komaj prostora dobili, ko nas je bilo treba v zemlio položiti. Današnji shod je shod, katerega je sklicala Jugoslovanska demokratska stranka. Pojav strankarskega življenja je ta shod! Potrebni so taki pojavi, ker se neprestano oglašajo gotovi krogi, da ni treba strank m da je posebno nepotrebna naša stranka, za katero bi Vseslovenska ljudska stranka vse lahko opravila, in sicer boljše, kakor mi sami. Tako mnenje je napačno. Samoiedi na severu ali pa Cukči v Kamčatki lahko shajajo brez strank, narod, ki se hoče posvetiti kulturi in napredku, pa p\>i~e-birje strank tako, kakor potrebuie človeško telo krvi.^ Mi hočemo na jugu ustvariti in vzdržati veliko, kulturno in svobodno državo, in fce drugače ustvariti ne moremo, če nimamo političnih strank, ki bi resno sodelovale, na naši državni zgradbi. Ce bi bila Jugoslavija brez političnih strank ali pa če bi imela eno samo politično stranko, bila bi podobna krajini, kjer ni dežja, kjer ni sape v zraku, bila bi prazna oolitična Sahara. Z eno samo politično stranko bi tudi mi ne mogli shajati in mislim, da je ni kulturne države, kjer bi ne bilo več političnih strank. Še hujše je očitanje, da je Jugoslovanska demokratska stranka nepotrebna, ker bi njene posle brez težave lahko opravljala Vseslovenska ljudska stranka. Kakor povsod, tako tudi v politiki veliko koristi zdrava konkurenca. Brez te konkurence tudi v politiki ni razvitja in nastopiti bi moralo brezdelje jn zaspanost, kar bi bilo državi v po-gr-bo. Sicer se zastopajo v političnem življenju nazori, ki si absolutno nasprotujejo: eden hoče hitreje korakati, drugi je pa konservativnejši ter nerad dovoljuje, da se staro spreminja in obnavlja. Tako bo tudi med nami. ki smo videli še pred kratkim, da časih stvari, ki nimajo niti z verstvom, niti z drugimi prepornimi točkami kaj opraviti, posta- nejo bojni klic med strankami! Tudi pri nas smo nekaj tacega še pred kratkim doživeli, ko je nastal na eni strani klic po republiki, na drugi strani, po monarhiji. Zatorej trdim, da je nemogoče odpraviti strankarstva. Naša stranka pa more s "svojim programom in z izvršitvijo tega programa dokazati, da je res potrebna in narodu koristna! Naš program je dobro premišljen, in ena glavnih nalog, katere stranka zasleduje, bo pač ta, da pa delto tisti zidovi, kateri še danes ločijo aafea mesta od kmetskih krajin. Nočem trditi, da je pri nas kaka stranka, ki Išče uspeha v tem, da bi omenjene zidove utrdila in branila proti vsakemu, kdor bi jih skuša] podreti, (iotovo pa je, da bo naša stranka skušala te zidove odpraviti, ker v resnično demokratični državi ne sme biti razločka med gospodom in kmetom, ki oosta v prihodnje oba težko živela. Pogoj pa je. da pri svojih političnih bojih opuščamo vsako nedostojno in nespodobno vojskovanje, ker nikakor nočemo posnemati Nemcev, ki so v svetovno vojsko vpeljali zastrupljene pline, ki so s podmorskimi čolni morili ljudi na nebojnih ladjah, sekali sadna drevesa in sploh uničevali vse, kjer so searnoraii umikati. Takih bojev naša politika ne bo nič več poznala, ker bo resna ter bo imela pred očmi zgol le korist naroda, tako da se bo zastavljala za stvar, nikdar pa za kaj drugega! Eno pa je potrebno: da našo stranko preveje prepričanje, da ie danes podobna rastlini, ki raste v loncu na oknu. Mi imamo danes domovino, ki sega od beneških gora do Egeiskega morja. In tudi na vsakem shodu, katerega skliče stranka, bo treba poslušalcem glasno, kakor so svojčas glasno peli zvonovi z visokega stolpa, povedati, da bode stranka le tedaj živela, če se raztegne iz ozkih slovenskih pokraiki čez vse širne pokrajine, ki so danes združene pod be!rra orlom kraljeve rodbine Kara-gjorgjevieev. Stranka, ki bi hotela ostati rastlina na oknu. se bo prav kmalu posušila, in naj ji kaki separatisti ali federalisti še tako pridno vodo prilivajo! Zatorej mora odslej naprej postati prva točka našega strankinega programa: da ima stranka svoje delovanje prenesti tudi na nekdaj hrvatske in srbske pokrajine, tako da bomo svojo skupščino imeli enkrat v Belgradu. enkrat v Zagrebu in enkrat v Ljubljani. Programi sorodnih strank srbskih in hrvatskih se morajo s programom naše stranke tako redigirati, da se ustvari ena sama stranka, katera bo v Skoplju zasledovala ravno iste cilje, kakor v Mariboru! Vodstva stranke pa je dolžnost, da bo v tem oziru vse primerno ukrenilo, da se prejkotprej ustvari ogromna ta preosnovitev! Moram pa izjaviti, da ima strankarska politika v teh časih, ko vse vre in ko se vse pričenja, opuščati vse silovitosti proti nasprotnim strankam, ker bi bil vsak hudodelnik. kdor bi v taki dobi zapričenial borbe in vojskovanja ter tako povzročal, da Di se motila edinost, brez katere se domovina ustvariti ne bo dala. Delovanie vseh strank — tudi socijalnodemokratične ne izvzamem — bodi podobno rekam, ki teko po različnih krajinah, ki se končno zlijejo v eno in isto morie. In sicer v morje blaginje in koristi naše celokupne domovine! Samoobsebi je umevno, da Jugoslovanska demokratska stranka v teh dneh prehoda, ko je vse. kar se ukrene, provizorno in brez stalnega namena, ne bo mogla izvršiti celega ogromnega rama, ali morala 1>o pa vendar pridno delati, posebno za stvar, ki je danes glavna stvar* Ta glavna stvar ie obsežena v vprašanju, kaka bodi oblika vlade v naši Jugoslaviji?? Pri tem vprašanja se naša stranka kratkodlak) ne bo smela postaviti v kot, ona ne bo smela mirno gledati, kako bodo drugi reševali to najvažnejše vprašanje, od katerega bo odvisna naša usoda in usoda naših potomcev. Pri tem delovanju bi ne želel, da bi se naša s -ranica obnašala tako, kakor še obnaša ptica noj v puščavi, rudi ne želim, da bi se skrivala za kako preprogo, da bi počenjala kake navideznosti ali pa žagi tšila še celo kaka hlinjenja. Naše delovanje na tem polju bodi odkrito, resno m možato, ker je drugače rešitev domovine nemogoča! Svaril bi predvsem tudi pred tem, da bi se z demokratizniom lovile kake gole besede, ker tako besedičenje povzroča lahko največjo škodo, koristi pa ne more nobene napraviti! To pripomi-rjurn zategadelj, ker so mi došla ^ Štajerskega različna olsma. in sicer od fa-kcdnteligentnih gospodov, ki mi očitajo, kako ca nisem za republiko, ko vendar pripadam Jugoslovanski demokratski stranki; z drage strani se mi je zopet poročalo, da se nekateri krogi med ljudstvom na Štajerskem soodtikaio nad tem, da se v vladnih izjavah še vedno govori o Veličanstvu kralju Petru in Njega Visokosti regentu Aleksandru. Za svojo osebo moram izjaviti, da se mi vidi. da se tukaj skuša loviti politične muhe in drugega, nič! Največja demokracija vlada na Norveškem, ki ima tudi svojega kralja, največ zdrave demokracije fe pa na Angleškem, ki tudi ni brez kralja. Predsednik Wi!son je bil med vojsko diktator, ki je imel vse v svojih rokah, in sicer še več kakor nemški cesar. Tudi v stari rimljanski republiki izbirali so si, kadar je prišla država v nevarnost, diktatorja, ki je dobil moč v roke, tako da je republikance absolutno vladal. S takimi in enakimi muholovi se torej vprašanje, kaka bodi vladna oblika naše Jugoslavije, ne bo dala uspešno rešiti. Pač pa imamo obilo drugih okoliščin, ki nas nehote pripeljejo do edino pravilne rešitve tega ašanja. teh okoliščin je obilo, in prosim vas, da mi posvetite nekaj potrpežljivosti, da vam vsaj nekatere navedem. Dr. P. Pestotnik: Kaša sedanjo naloge. ii. Zakoni in naredbe lahko prepoveduieio zla, lahko pa rudi ustvarjajo predpogoje za zboljšanje. Prvi zlo omejuieio in zadržujejo, vedno pa bo negativa] in nimaio trame vrednosti. Drugi so pozitivni in trajne koristi, ce iih preveva duh prave socijalnost', gospodarske etično-u in napredka. Od teh pričakujemo mnogo, če bomo imeli v izvrši l ni Ji organih oporo in pravi smisel za te namene. — S o 1 a nai izobražuje. 86 boli pa nai vzgaja. Stara mehauična smer brez poznavanja sodobnih vzgojnih potreb nai se umakne novim narodnim in sociialnim zahtevam. Soglasie med teoretskim šolskim spoznavanjem in zelo sestavljenim življenjem v udKako si zna italijanski voiak pridobivati simpatije Slovanov< — sledečo brzojavko iz Londona: Poročevalec lista >Times< se ie vozil v avtomobilu po slovanskih kraiih severno Trsta. Pripoveduie. da so ga prebivalci obsipavali z vprašanii: Bomo Jugoslovani ali Italiiani? Je-li mar res, da se radi juiroslovanskosra vprašnnia še ne more reči. da ie vojna končana? Po vseh krajih pa priooznava nrebivalstvo, da se ie položaj po prihodu Italijanov znatno izbolišal. in nekateri izražajo, da iih ne skrbi bodoča usoda če bodo Italiiani tudi pozneje tako ravnali kakor doslej. Po vsem jugoslovanskem ozemliu, zasedenem po Italiianih. ie donisnik mosrel konstatirati, da se italijanskemu castnistvu in vdiastvu posrečilo povsod pridobiti si simpntiie prebivalstva in da so vzbudili nasproUa darji te okolice. Veliko čiščenje, ki je sledilo tem vojnam po Evropi, je spremenilo tudi politične razmere na Kranjskem in dežela se je po kratkem francoskem gospodstvu zopet združila z Avstrijo. Vpliv tega gospodstva nekdanjih škofov se vidi še danes v nebroju malih cerkva, ki so postavljene tudi, kjer ni vasi v bližini na vrhovih gora in hol-mov. Nekatere so bile zidane v izpolnitev zaobljub iz težkih časov, druge zopet so služile za pokopališče plemenitim rodbinam. Mnogo teh cerkva počasi propada, ker se v njih samo enkrat v letu opravlja slovesna služba božja in ker se ljudstvo poslužuje le večjih farnih cerkva. Ob tem zimskem času je jezero po-* krito z debelo ledeno plastjo, tako da je ljudje lahko prekoračijo peš. Maša je zelo slovesna in dolga. Spominjam se, da sem kot otrok čestokrat čutil potrebo, da zaspim ali omagam, da me ni bodril vedno oče rekoč: »To ni noč spanja, molitev je boljša nego spanje.« Slovesno petje se dviga iz nešteto grl proti nebu iz male cerkvice, na katerem mestu je stal pred 1000 leti paganski tempelj. Z oddaljenih vrhov željno pogledujejo samotni drvarji in oglarji iz svojih gozdnih koč proti odsevu na otoku, kakor so gledali pastirčki zvezdo nad Betlehemom. Jutro je že. ko se pomikajo v dolgi vrsti ljudje po gladkem jezerskem ledu proti svojim domovom, Solnce se že dviga izza gora ter osvetljuje s svojimi žarki, ki ne vsebujejo nobene gorkote. vrhove velikanov Karavank. V nepremičnem miru so zrli ti velikani na mnogo generacij, ki so častile boga na najrazličnejše načine in stali bodo še, ko bodo novi rodovi ob novih oltarjih poveličevali boga. Ljudstvo se je že zdavnaj vrnilo domov, toda zvonček cerkvice na otoku je še vedno slišati. Tradicija pripoveduje, da se onemu, ki potegne za vrv in pozvoni, izpolni njegova istočasna želja. Bivši avstrijski cesar Franc Josio I. je v letu 1889. obiskal Bled in otok ter se mu je takrat tudi predlagalo, naj pozvoni, vsaj ima vendar tudi kako željo. Po dnevi in ponoči se čuje ta zvonček daleč na okrog in zdi se ti, da nikdar ne počiva, kakor tudi želje ne počivajo nikdar. Mene je spremljal ta glas po celem svetu, menil sem, da ga slišim v brezkončnih gozdovih Ontarija, kakor tudi v hučanju morja ob južnoafriški obali. Morda bo tudi marsikateri moj rojak trpeč in zmrzujoč v rudarskih taboriščih Lud-lowa ali Starkwilla prisluškoval, kadar nad njim buči coloradski snežni vihar. Kakor naša vest, tako se oglaša zvonček iz naše domovine, včasih glasneje, drugič zopet tišje, toliko časa. da nas z vedno močnejšim in močnejšim glasom nekega dne soremi v domovino, v našo večno domovino. le t redkih slučajih, ako so se ravnali po navodilih in predsodkih, sugeriranih od drugih oseb ter ne po svojem čutu. ITALIJANSKA PROPAGANDA. »Corriere della Sera« poroča, da so ustanovili Italijani v Trstu poseben propagandni urad proti Jugoslaviji ter ga z veliko slovesnostjo otvorili. Podoben propagandni urad je ustanovljen tudi na Reki. TRIES-SKENE ZA ITALIJO IN PROTI JUGOSLOVANOM. »Corriere della Sera« z dne 17. t m. priobčuje interview Arnalde Fracca-rolli z bivšim tržaškim namestnikom in propagatori em nernštva Fries-Skene. Fries-Skene izjavlja, da je bil vedno prijatelj Italijanov in Italije in prosi Fraccarolli-a, naj izroči njegove pozdrave Italiji. Naglasa, da mora ne-le Trst ampak vse slovensko ozemlje Trsta pripadati Italiji in se norčuje iz jugoslovanskih zahtev po Trstu in Pri-m ju. Povdarja, da bo med Italijani ln aci vladalo vedno prijateljstvo, ker .t, ajo glede Primorja skupne interese. Upa, da bo Italija povzdignila Trst v vebk. svetovni trgovski emporij. Da se še bolj prikupi Italijanom, napada prirua Hohenl y a, za katerim — pravi, da le pr i tabo dedščino. — Prepričani nodo vse simpatije politič-^ria in velegermana Frles--jaj italijanskim aspiracijam na slovensko ozemlje, ničesar pomagale. ' 1 INTERNIRANI SLOVENCI V KOR-MINU POZDRAVLJAJO VVILSONA. Iz Konpina došli >>otniki. ki so bili internirani v Korminu, pripovedujejo: Stlačili so nas v tesne prostore brez oken, pod glavo smo imeli le nekaj gnile slame, za odejo nam je služi! le star vojaški plašč. Vode nismo imeli niti za* to. da bi se mogli umiti. Po preteku desetih dni so nas spustili, obdržali so le voditelje goriške inteligence, 27 po številu, med temi dr. Podgornika. dr. Svetka, Damira Fafgelja, sodnika Koršiča, podpolkovnika Rois i. dr. Godi se jim skrajno slabo, zlasti je tudi nevarnost, da vsi radi slabih prostorov in slabe prehrane obole. 70 drugih Slovencev, med temi učitelja Koršiča ter ravnatelja kreditne banke Kačiča, so Italijani uvrstili v delavski oddelek. Z vsemi ravnajo tako kakor z italijanskimi vojaki, izpostavljeni so psovanju in grdemu ravnanju italijanskih častnikov in italijanske soldateske. Internirani Slovenci so odposlali predsedniku \Vilsonn pozdrav in ga prosijo, naj se zavzame pri italijanski vladi za internirane Slovence, posebno za one, ki so prideljeni delavskemu oddelku. POTOVALNE DOLOČBE PO ZASEDENEM OZEMLJU. Trst, 22. decembra. (Lj. k. u.) Italijanska vojaška oblast je nekoliko olajšala določbe za potovanje po zasedenem ozemlju in odredila sledeče izpre-membe: 1. Vse osebe, ki prebivajo ali so pristojne v deželno glavarstvo tržaško ali istrsko in v sodne okraje sežanski, komenski. ajdovski, gradiščanski, tržiški, červinjanski, postojnski, ilir-sko-bistriški, senožeški, vipavski, logaški in druge kraje zasedene po četah tretje armade, smejo svobodno potovati po železnicah, morju in navadnih potih s kakršnimikoli prevoznimi sredstvi, samo ne z avtombili, če imajo izkaznico s fotografijo: prehodnico za tuzemstvo (passaporto per I* interno), ali tudi iz-kazila bivše vlade, dokler se ne nado-meste z drugimi. Ostane pa v veljavi, da je treba prositi dovoljenja za začasno gibanje ob prihodu v namenjeni kraj, če se namerava prenočiti, in sicer: če se pride po železnici, pri postajnem poveljstvu; če se pride s parnikom, pri vojaškem pristaniškem poveljstvu; če se pride po navadni poti. pri štaciiskem (Comando di Presidio); etapnem in ka-rabinjerskem poveljstvu. 2. Vsi tisti, ki se jim je treba voziti z avtomobili, ki nameravajo potovati preko stare meje kraljestva, po suhem ali po moriu. kakor tudi oni, ki žele potovati v Puli ali Reko, morajo vložit« primerno prošnjo na poveljništvo kraljevih karbinjerjev tretje armade, oddelek za potne liste, da dobe potni list (calvacondotto) ali posebno dovoljenie (permesso speciale^ kakor nai pač velja za več ali manj kot 15 dni. 3. Za potovanje v ozemlje deželnega glavarstva goriškega, ki ne spada v področje tretje armade (mesto Gorica in soška dolina) izdajajo vsa karabinjerska poveljništva. katerim poveljuje častnik, posebna dovoljenja za dobo ne nad 15 dni. Narodni praznik na zasedenem ozemlju. Trst 22. decembra. (Ljub. kor. urad.) Stroge prepovedi vseh shodov ter izveša-nja narodnih zastav in kokard so onemogočile, da bi se bi! v Trstu in v bližnjih deželah slavil jugoslovanski narodni praznik javno in na način, kakor bi bili to želeli tržaški in primorski Jugoslovani. Slavje tega za Slovane tako nomembnega narodnega praznika se je vršilo natihoma, pa zato iskreneje v obiteljskih in zasebnih krogih. Ta narodni praznik, ki se je drugod no svobodnih jugoslovanskih krajih slavil tako navdušeno, je v tržaških in primorskih Jugoslovanih zopet in nanovo, Se bolj goreče zbudil iskreno nado na skorajšnje njih narodno osvobojenje in jih še bolj obodril k nadaljnjemu vztrajnemu delovanju za narod. Kjer žar! čast italijanske kulture Trst. 22. decembra. (Ljub. kor. urad.) V Taklnu je bil zadnje dni velik sestanek političnih, upravnih in trgovinskih zastopnikov dežel in mest na obeh obalih Adrije. Ob udeležbi Italijanov iz Istre. Reke, Dalmacije in drugih sq sprejeli resolucijo, ki io italijanski listi opevajo kakor »iakinski ^akt«, kakor izraz najčistejšega italijanskega duha In ki se v glavnem glasi: »Gori Imenovani zastopniki Dalmacije in Julijske Benečije naglašajo pravico Italije do absolutnega gospodarstva nad Jadranskim mor- ' kj Je pravi temelj njene velikosti, varnosti in proč vita; smatra za večno pravico Italije .ohraniti nekršeno narodno edinstvenost od Istre z Reko do Kvarnerskih otokov, s Krkom in £*aom do Dalmacije preko Splita do prirodnih mej, na vsaki točki, kjer žari čast italijanske kulture; pozivlje vlado, naj poskrbi z modro in močno politiko, edino vredno zmagovite države, da ne bo več Italijanov pod tujim jarmom prisiljenih, prosjačiti za svoblT*** Izraža prepričanje, da bo vlada znala odločno in energično izvesti pogoje premirja m upa, da bo država odločno podpirala one Italijane, ki se v Dalmaciji in Istri še bore za svojo svobodo.« ItaliiansJta nasiUtva. Trst 22. decembra. (Ljub. kor. urad.) S Krasa, iz Vipavske in iz Istre se ponavljajo vesti o nasilnem, brezobzirnem postopanju Italijanskih čet in poveljstev, posebno v narodnem oziru. Po Krasu in po krajih blizu Notranjske ter po severni Istri, na Bujščini silijo štacijski poveljniki duhovnike, da bi pridigovali italijansko in to v krajih, kjer ni še nikdar prebival niti en Italijan. Na družbeni šoli v Bujščini je dobil učitelj ukaz, da mora poučevati v italijanskem jeziku. Po več krajih na Krasu, kjer se ni nikdar govorilo italijansko, zahtevajo vojaški poveljniki, da bi poučevali v italijanskem jeziku ali vsaj uvedi pouk italijanščine. Učencem, ki bi se udeleževali italijanskega pouka, obetajo, da jim bodo dajali hrano zastonj. Bakar, 22. decembra. (Ljub. kor. ur.) Na Reko so dospeli zastopniki švicarskega časopisja. Po enodnevnem obisku so se vkrcali na italijansko torpedovko in se odpeljali v Zader. Bakar, 22. decembra. (Ljub. kor. ur.) Iz Pulja se poroča, da bodo Italijani naselili tamkaj nekoliko sto italijanskih družin z več ne-go tisoč dušami, ki bodo predstavljale italijanstvo Pulja. Tako mislijo Italijani, da si bodo osvojili PulJ na temelju VVilsonovil^ načel. Bakjflf 22. decembra. (Ljub. kor. ur.) Italijani na Reki popisujejo prebivalstvo. Pri svojem delu izrabljajo strah in nevednost najširših slojev naroda, obenem pa 16 v svoje namene poslužujejo tudi aprovi-zacije. Bakar, 22. decembra. (Ljub. kor. ur.) Snoči je dospelo semkaj 1200 grških vojakov. Italijanske oblasti pa jih ne puste na Reko. Zader, 23. decembra. (Lj. k. n.) Italijanski teror v mestu in okolici narašča od dne do dne. Hrvati si ne upajo po ulicah več glasno govoriti, ker vsaka hrvatska beseda je za laško mladino povod za insulte. Reka in Tr?*. Trst. 22. decembra. CLi. k. tl) Italijanski minister za mornarico Del Bučno ie izjavil v pogovoru s sotruđ-nikom milanskega >Popo!o d'Ttaliac slede na Reko: >Za Peko se Italija ti o-đvomne iako z?nima Pred vsem ob^t^ii sentimentalno in nnrlonalno vprašani« ki so poraia iz veliko Italijanska večine njenega prebivalstva. Potem ie vojaško vprašanje, ker bi Reka mogla biti velika nevarnost za svobodo v Adriii. Naposled ie važno trgovinsko vprašanje : Reka. ki ne bi bila italijanska, bi Domenila veliko pretnio za trgovino Tr=ta, ki bi vsled reške konkurence iz-soibila voliko vrednosti. Prometno em^r bi so lahko umetnim notom provedi o proti Reki in Trst bi doživel, da bi izginila Ali vsaj se zelo zmani«ala njegova trgovinska pozicija orvePonolo dTtaliač bojazen, da bi utegnila okupacija Trsta značiti gospodarsko škodo za to mesto. Ital. civilna oblastva na Kranjskem. Trst. 22. decembra. (Lj. k. u.) Generalno tajništvo za civilne stvari vrhovnega armndnega poveliništva ie odredilo: 1. Deli političnega okraja beJjaškega (Koroško), kranjskega, lo-paSlreea in radovljiškega, ki spadajo v demarkacijsko Črto, so prideljeni — Hvzemši občine navedene pod številko 2 to odredbe. — civilnemu komisarii u v Tolminu. 2. Za polifični okrai postojnski in za občino Rakek (V loga-Sk&ata političnem okraiu) ie določen civilni komisar s sedežem v Postojni. Pasivno resistenca italijanskih poštarjev. Trst. 22. decembra. (Ljub. kor. urad.) Olasom poročil italijanskih listov zadnjih dni. se je razvilo v Italiji močno gibanje poštnih, brzojavnih in telefonskih državnih uradnikov za zboljšanje gmotnega' položaja in za skrajšanje delavskega urnika. Ker vlada noče zadostiti njih zahtevam, so uvedli po vsem kraljestvu nekako pasivno resistenco s tem. da noče noben uradnik delati nad uro. Po predpisih Imajo ti uradniki namreč sedemurno službo, delajo pa vsled pomanjkanja primernega osobja v povprečno po 12, celo po 14 in več ur na dan. Za take nadure dobivaio posebne premije, ki se plačujejo po številu odpravljenih pisem in brzojavk. Vzlic temu napornemu delu dobivajo uradniki le nizko plačo. So nižji uradniki.ki z vsemi nadurami zaslužijo na mesec komaj 136 do 150 lir, po 20 in 25!etni službi dosežejo komaj plačo 200 do 300 lir na mesec. Zato zahtevajo uradniki zvišanje svojih prejemkov obenem z odpravo nadur. Vsled pasivne reslstence uradnikov na poštnih In brzojavnih uradih jako trpi pravočasna odprava pisem in brzojavk. V Benetkah n. pr. odhaja zadnje dni zelo malo pošiljatev in kupi neodorav-ljenih pisem rastejo od dne do dne. V Bo-lonji je že pred par dnevi ležalo 200 q neodposlanih pisem. Navzlic vsem pozivom vlade in vladnih časopisov, ki apelirajo na patrijotizem uradnikov in jim očitajo, da so si izbrali zelo neugoden čas za svoje gibanje, se množe sklepi poštnih in brzojavnih uradnikov raznih mest. Uradniki naglašajo, da nočejo opravljati nadur in d% so pripravljeni, upreti se eventualnim repre-salijam. Trst, 22. decembra. (Ljub. kor. urad.) Italijanski nacijonalni krogi pripravljajo za pomlad 1919 veliko nacijonalno razstavo v Trstu. Ženeva, 22. decembra. (LJ. k. u.) Pr! obisku italijanskega kralja je predsednik Polncare v pozdravnem nagovoru omenil tudi tržaški živelj in istrsko obal in rekel: Narodi, stesnjeni proti svoji volji v politične konstrukcije, ki niso bile njihovo delo, odpirajo vrata svojim temnicam in da i e jo moč aspiracijam, ki so iih vso dobo zatajevali in sledijo svojim prirodnin zvezam in svojim tradicijam. Iz Ceho-slovfište. MASARYKOVA POSLANICA. Praga, 22. decembra. (Ljub. kor. ur.) Ceho - slovaški koresp. urad poroča: Italija nam je bila vedno prijazna. Ustvarili smo tam močno armado. Z Italijo smo sklenili prvo pogodbo. Italija nas je pripoznaia. PripoznaJi so nas Angiija, Zc Ji njene države, Japonska, Srbija, Belgija in Urška. Ne vem, komu naj se najprvo zahvalim. Naravno Je, da Je pripoznanje po Angliji in Ze-d in j enih državah naš položaj zelo ojačilo. Zedmjene države so nam ponudile svoja bogastva. Imam tudi obljube za bodočnost (Odobravanje, klici: 2ivio VVilson!) Predsednik VVilson je spremljal naše probleme z veliko pozornostjo. Svoja čustva za zaveznike moremo izraziti z besedami našega ministrskega predsednika, ki je v prvem radiotelegramu, ko je bila vpostavljena zveza med Parizom in Prago, zahvalil zaveznikom in Jim obljubil zvestobo. (Odobravanje.) Naša republika ostane zaveziu-kom za vedno zvesta. — Pravi namen vojne in mira je reorganizacija vse rlvrope in sploh rešitev vzhodnega problema. Nu: pritisk proti vzhodu je naperjen proti x'^-e^ malih narodov od Finske do Grške. I lih narodov je 18. Impenjallstični p različnih Napoleonov so se izjalovili >eda začenja pozitivna naloga organizac. rivrope in človeštva sploh. Naš narod r s polno zavestjo sodelovati pri uresničo. , te velike naloge. Naredili bomo pošten iskus. 2e Bismark je izjavil: »Kdor ob v da Češko, obvlada Evropo.« Označi! je s tem posebni položaj našega naroda na svetu. Današnja zmaga je omogočila razviti narodne zmožnosti. Naša zmaga je tudi zmaga malih narodov, ki sta jih Nemčija in Avstro - Ogrska ogrožali. V inozemstvu sem sklenil z vsemi temi narodi, s Poljaki, Ukrajinci, Jugoslovani, Romuni, Leti Finci, Livenci prijateljske zveze. V Ameriki sem poizkušal osnovati unijo srednjeevropskih narodov. Za to unijo se je priglasilo 12 narodov. Za ta poizkus se je Amerika zelo aanunala. Predsednik VVilson sam je podpiral to idejo, — Našo prvo nalogo morem samo kratko očrtati. S sosednjimi in bhžn.M-ml narodi hočemo živeti v kar najintimnejši zvezi. Sosedstvo nam kaže pot k prijateljstvu s Poljaki. Pogajal sem se mnogo z vod'telji Poljske. Pogajali smo se tudi o federaciji in prišli do sklepa, da bo v bodočnosti vsak narod imel mnogo konstrukcijskega dela in da se raditega ne sme za sedaj komiJicirati naloge. Poizkušali pa bomo, da dosežemo gospodarsko in vojaško zvezo, seveda samo v smislu obrambe. Posvetovali smo se tudi o poljskem vprašanju v £leziji. Mi se bomo lahko sporazumeli. Med dnsimi velikimi problemi je t<> mala naloga. V interesu obeh narodov je. da sta kar najmočnejša. Kajpada moramo reči, da je način, kakor hočejo nekateri osvojiti naša ozemlja, nedopusten. (Odobravanje.) Najprvo moramo našo državo zediniti. potem šele bomo popravili meje. Ko bodo Poljaki Imeli svojo državo, se bo pogajala država z državo. Z Romuni smo v Rusiji skupno delovali. Sklenili smo prijateljstvo. (Odobravanje.) Bil sem sam v Romuniji in sem se s kraljem in z romunsko vlado pogajal. Ogrski Rusini so nas pooblastili, da Jih zastopamo v Ameriki. Predlagali so nam, da bi bili avtonomen del naše države. Isto so nam p:?dlacali takozvani karpatski Rusini. Nismo imeli pravicr. da bi dokončali pogajanja o tem. Obljubili pa smo, da privolimo v to zvezo. Po poročilih, ki smo jih dobili, ne moremo dvomiti, da bo rusinski narod odobraval ta predlog. (Odobravanje.) Pričakujemo, da se bodo Romuni in Jugoslovani sporazumeli glede Banata. Ni mi treba omenjati, da je naše razmerje z Jugoslovani kar najprisrčnejše in narekovano po skupnih bojih. Sosedstvo z Romnni nam zajamči neposredno občevanje. Naši in jugoslovanski politični krogi so docela preverjeni o nujnosti neposrednega zemljepisnega zedinjenja. (Odobravanje.) Avstrijski Nemci zahtevajo dotično ozemlje. Opozorili pa so nas celo Madžari, da prebivajo na tem ozemlju Hrvati in Slovenci. Vsekakor nimamo z Romuni in Jugoslovani nobenih teritorijalnih spornih vprašani in raditega se moramo zediniti o intimnih o d n o š a j i h. Kadar se bo spor med Italijo in Jugoslavijo poravnal, in upati Je, dase poravna, bo stopilo mesto pangermanizma srednje Fvrope medsebojno približanje držav od Baltiškega morja do Adrije. To bo mogočen branik proti Nemčiji, dokler se ne odreče svojemu nagonu po osvajanju. Obenem bo zaščita Rusiji, ki bi bila na ta način ločena od Nemčije. Potrebujemo močno in na federativni podlagi zedinjeno Rusijo, potrebuje je vsa Evropa. Rusija živi v težki krizi in jaz dvomim o tem. da bi si moeli Rusi pomagati brez pomoči zaveznikov. Kar sc tiče Nemcev naš'h dežela, je naš program že davno znan. Ozemlje, kier prebivalo Nemci, je naše ozemlje in ostane tudi naše. Zgradili smo si državo, vzdržali smo jo in sedaj jo moramo zgraditi nanovo. 2c!im. da bi Nemci nrf tem sodelovali. To bi bila oametneiša politika, kakor dvomlfiva stremlienia sedanje politike. (Odobravanje.) Pripoznam, da so Nemci v zelo težkem položaju. Pridružili so se žalibos: le nreradi pangermanskerr.u osvajanin zoper Čehe. Niso spoznali svetovnega položaja. Bili so omamlieni po navideznih začetnih uspehih. Naši Nemci so postali žrtev nepravega avstrifsrva in kratkovidnih Habsburžanov. Umevno le, da jim ie to razočaranje neljubo. Boli lih. da smo Imeli in da imamo orav. Ponavljam: Zgradil? smo svojo državo in s tem le določen državnopravni polo^nj naših Nemcev, ki so Izprva prišli kot kolonisti In emicrranH v našo deželo. Imamo pravico do našega bogastva. Naše oremlie nam je potrebno za našo industrijo. Nočemo in ne smemo žrtvovati čo?kc manične v takozvanih nemških krajih (Burno odobravan le.) Preverjeni smo, da sililo gospodarske koristi Nemec k nam. Od njih je odvisno, da zavzamejo napram nam pravo stališč**. Masarvk Je nato omenil, da so Nemci in Čeh? leti naprosili skupnega ^esaria, naj se da kronat! za češkega kruti ti, 2e1im. nai «=e N^mci Wr naihitreie zedlnijo z nami. Pripornam, da nam fe zelo težko okaniti, da so N«»nici in avstrijski Nemci sodelovali nri nečloveškem trinošrvu avstrliskc in madžarske sol-datp«^e, ne da H ftttf)fo«ttr*fL Ni rim l^tiVo po^bifi, da so na*l Nemci naiveč <^de!o-vali nri nanperm-TiiTmu: vendar Hh na sprejmemo, n^n bodo h«t*»1l sodelovati. Masarvk ie nnrfilh*val: »Wn?e ra^merie z avstrijskimi Nemci le določeno ne samo po frMu voine, marvoč tnd! oo našem narodnem programu. Zedinili smo se z Avstrijo 30». §tev. .SLOVENSKI NAKOO41 dne 25. decembra 1918. Stran 3. in Ogrsko in ustvarili Avstro - Ogrsko. BiH smo biser Avstrije in dokazali smo, da moremo tudi z Nemci živeti v prijateljstvu. Toda Habsburžani so nas zato slabo plačali. Vojna je dokazala, da so se morale težnje nemške in madžarske politike izjaloviti. Dualizem s nesposobnostjo in zlobnostjo Habsburžanov je bil komplot naperjen v pivi vrsti proti nam. Avstrija in Ogrska sta postali očitni organi terorja manjšine nad večino. Nemci so izkusili sami, da so bili Habsburžani njih gospodarji. Nikakor ni moja naloga, da bi avstrijskim Nemcem dajal nasvete, vendar pa je umevno, da Je zveza naših dežei z Avstrijo ohranila mar-sikake odnošaje, zlasti trgovskega značaja. Ako-bodo avstrijski Nemci opustili svoje pangermanske načrte in se bodo proti nam vedli lojalno m se ne bodo vmešavali v naše stvari, bodo z njimi mogoči dobri odno-šaji. (Pritrjevanje.) Mislim, da je tako mogoče rešiti zlasti težki problem dunajskega mesta, Nemci morajo upoštevati ve Irk o češko manjšino na Dunaju. (Burno odobravanje.) Naše razmerje z Nemčijo se bo razvilo po oni politiki, po kateri se bo Nemčija ravnala proti nam. Ml se bomo vedli pravilno in želimo, da bi bil poraz pruskega militarizma zmaga za nemški narod.« Ma-sarvk je govoril nato še o .Madžarih in o nalogah, ki jih ima če bo - slovaški narod glede notranje politike, in je končal svojo spomenico, želeč vsem vesele božične praznike. Potem se je poslovil od diplomatskih zastopnikov in odšel v svoje stanovanje. Budimpešta, 23. decembra. V Budimpešti se je osnoval poseben češko - slovaški narodni svet za tamkaj bivajoče pripadnike češko - slovaške republike. Prara, 23. decembra. Češko vojaško poveljstvo javlja iz Žiline: Češko - slovaške čete je sprejela slovesno pri Banski Bistrici posebna deputacija mesta pod vodstvom župana. Madžari so pri Nvtri napadli neko češko stražo. Včeraj popoldne so Madžari povabili češkega poveljnika nad-poročnika Svetlika na razgovor, a so ga zavratno napadli in odvedli. Kot represalije zato so češke oblasti aretirale enega madžarskega ?Scofa z njegovim ta mikom In štiri vedi tel je, ki bodo kot talci toliko časa v zaporu, da Madžari vrnejo nadporočrrika. Praca, 23. decembra. Češke čete so zasedle mesto Aš na Češkem in mesto Rv-rnarov na Moravskem. V obeh mestih vlada mir in red. . D razdane, 23. decembra. Listi poročajo vest, da nameravajo češko - slovaške čete vdreti na Saksonsko. Iz JteMle. Italijanska komisija na Dunaju. Dunaj, 23. decembra. (LJ. k. u.) Kakor poroča Dun. kor. urad. Je prišla dajies v državni urad za vojne zadeve komisija italijanskega vrhovnega poveljništva, sestoječa iz majorja Pentrmallija tn nadporočnika Ziierija, Ta komisija ima nalog, pripraviti nastanitev italijanske vojaške misije. Ta misija bo štela 25 častnikov in 112 mož in bo nadzorovala izvršitev mirovnih pogojev v derželah nekdanje Avstrije (brez Ogrske). Poveljeval ii bo general jSegre in bo imela svoj stalni sedež na Dunaj«!. Italijanska častnika sta v odsotnosti državnega tajnika za vojne stvari sprejela v državnem uradu državna podtajnika dr. Deutsch in dr VVaiss. Domeniti so se glede vseh podrobnosti. Dnnaj, 23. decembra. Danes ob 3. uri popoldne se je sestala prvič komisija, ki je sestavljena, da preišče znano korupcijsko afero bivšega ministrskega predsednika dr. Seidlerja s poslancem Hummerjem. Dunaj, 23. decembra. Danes je prišla v državni urad za vojne zadeve italijanska komisija, obstoječa iz 25 častnikov in 112 mož, da nadzorujejo ukrepe, ki se tičejo premirja. Ta komisija bo za stalno nastanjena na Drmaju. Iz BeraHle. ĐeroMn, 23. decembra. Vodja finančnega ministrstva je izjavil napram železničarjem, da bo znašal defieit pri železnicah za leto 1919 nad tri milijarde mark, vsied zvišanja plač železničarjem. Amsterdam. 23. decembra. »Telegraaf« poroča, da je prišlo v Amsterdamskih ulicah ob priliki obiska bivšega nemškega prestolonaslednika do takega razburjenja, da je moral prestolonaslednik pobegniti. Amsterdam, 23. decembra. Zdravstveno stanje bivšega nemškega cesarja Viljema se je izboljšalo. Beroiin. 23. decembra. Po vesteh iz Pruske Šlezije je izbruhnila po vseh železnicah Zgornje SlerJje železničarska stavka. Beroiin. 23. decembra. Do srca pre-tresujočih prizorov je prišlo včeraj na cesti sUnter den Linden«, kjer sta se srečala dva demonstracijska obhoda. Prvi je bil prirejen od vojnih invalidov, ki so imeli v cirkusu Busch protestno zborovanje. Invalidi so se vozili na lazaretnih vozovih, med njimi slepci, možje brez rok in nog, gluhi ter drugi pohabljenci. V tem sprevodu so nosili napise: Ne zahtevamo hvaležnosti, marveč pravice! Ven s krivci, ki so nas pripravili ob zdravje! Domovinska hvala znaša 67 mark mesečno! itd. Drugi demonstracijski obhod je obstojal iz častnikov in moštva pruske garde. Ko sta se oba sprevoda srečala, so pričeli pohabljenci zmerjati in opsovati gardne častnike, ki so so-krivi njihove bede. Ves prizor je segal gledalcem do srca. MIROVNA KONFERENCA. Bern, 23. decembra. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. ur. poroča »Echo de Pariš«, da je bil vsled W ilsonovcjra potovanja na Angleško in vsled predstojeće spremembe v angleškem kabinetu bale odgođen začetek mirovne konference, in da se konferenca ne sestane pred začetkom februarja. Amsterdam, 22. decembra. (Lj. k. u. Dun. kor. ur.) Po Reuterjevem uradu poroča »Daily Express«, da se je v svoji včerajšnji seji posvetoval državni vojni kabinet o# pogojih, ki jih bo predložil mirovni konferenci. Kakor se čuje,, je sklenil važne ukrepe. Na mirovni konferenci bo zahtevah da se ne povrnejo nemške kolonije. V tem vprašanju je državni vojni kabinet enotnega mnenja. Glede odškodnina se ie k tej seji opozarjalo, da bo angleške zahteve mogoče treba odložiti za nekaj let. ker prihajajo v prvi vrsti v poštev nujne belgijske in francoske zahteve. To pa ni povsem pravilno. Angleški ministri so mnenja, da mora Nemčija nemudoma pričeti uvažati surovine, da se reorganizira stara in vzpostavi nova industrija v deželi. Vojni kabinet se je tudi posvetovat o odredbah, kako preprečiti preplavljenie angleškega trga s cenenimi nemškimi ali drugimi izdelki. Italijanski mirovni delegati. Trst, 22. decembra. (Ljub. kor. urad.) Rimska »La Tribuna« poroča, da bo Italijo na prihodnji mirovni konferenci zastopal ministrski predsednik O r 1 a n d o, minister zunanjih zadev S o n n i n o, minister zaklada Nitti, minister za socijalno oskrbo Bissolati: konference se udeležita tudi poveljnika armađe<-in mornarice, general D i a z in admiral Thaon de Revel. Tej vesti dostavlja milanska »La Perseve-ranza« glede italijanskega zastopnika na mirovni konferenci, radikalnega socijalista Btssolatija ironično: Dobro! Tako bo Jugoslavija imela svojega odvetnika med samimi italijanskimi delegati za mirovno konferenco. ImperijaHstične zahteve Italijanov glede na Zader, Reko, Trst, Čedad in Videm ne bodo obveljale. Škoda, da so počakali z razširjenjem te vesele vesti do zaključka senata! Bogve koliko čestitk bi bila sicer prejela vlada. Sedaj bomo videli, če bo hotela v protiuslugo za našo vljudnost misija Korošec, Trumbić & Ko., ki deluje tako marljivo v Ženevi, Londonu in Parizu, priklopiti tudi kakega italofilnega BLssolatića z nalogo, da jih bo cukal za roko, kadar se mu bo zdelo, da prestopajo meje decentnosti ob formuliranju jugoslovanskih zahtev. Vendar se zelo bojimo, da na vsem ozemlju Hrvatske, Slavonije in Ilirije ne bo najti takega Bissolatiča, tudi če bi ga iskali z Tučio. Res smo zadovoljni, nadaljuje list, tudi iz drugega razloga: ker Bissolatijevo Imenovanje dokazuje italijanskim pooblaščencem, da se je dosegro popolno usužnjenie zunanje politike pod notranjo politiko. To nas navdaja z uoaniem, da bodo naši pridni radikalni socijalisti podaljšali svoj patrijotizem še za en tečaj ter se odrekli svojemu že naznanjenemu namenu, pustiti Italijo na cedilu prav v hipu, ko tekmujejo prijatelji in sovražniki, da bi jI povzročali neprijetnosti. Bodi hvaljeno stroko obzorje vladno, zaključuje list. Vsled njeza je nevarnost, da ostane približno 10.000 ftatiianov navzlic zmagoviti vojni pod hrvatsko palico. Vendar je italijanska sociialna demokraciia zadovoljna, se smehlja in soglaša s tem. da se podaljša pričakovana zaroka z boljŠeviki. — Nekateri italijanski listi menijo, da je imenovanje ministra Bissolatija za delegata na mirovni konferenci, še vedno negotovo. Sfiljukova misija. Bern. 22. decembra. (Li. k. u.) Po drmajskem ker. uradu noročaio listi iz Rima. da ie vodia ruskih kadotov. Mi-lfukov. iziavil pred svojim odhodom v Pariz sotrudniku lista >Eoocac, da ima rusko odposlanstvo v inozemstvu nalogo, kolikor mogočo informirati svet o celotnem ruskem vp rasam" u in pospešiti sodelovanje pravih nriiaieliev in zaveznikov Rusijo, da resito deželo iz sedanjem* položaria in pi od okornim' poiomom. Ta intervenciia ie ne?zogib-na; ako ie ni mosroee doseči sedai. se bo položaj v Rusiii še boli poslabšal. Pariz, 23. decembra. .Italijanski kra*j je odpotoval v Verdun, odkoder namerava obiskati italijanske čete, ki so se borile na zapadni fronti. Atene, 23. decembra. Bivšega ministrskega predsednika SkuduPsa in druge ministre njegovega kabineta so danes postavili pred redno sodišče. Budimpešta, 23. decembra. Premogovna kriza fe brezupna. Po vseh ogrskih pre-mog^kopih je izbruhnila stavka pogajanja pa, ki so se vršila s češko republiko v Pragi zaradi preskrbe s premogom, so se popolnoma razbila. Girstmayer ustrellen. Maribor. 23. decembra. (Tii. k. ur.) Dunajski kor. urad poroča: Ko ie vče-rai popoldne bivši državni poslanec Franc Girstmaver stopil iz svoje hiše v Lajteršperku, so ca vojaki ustrelili. Bil ie takoj mrtev. Girstmaver ie bil vedno vnet zagovornik interesov nemških in slovenskih kmetov. V pogrebu, ki ga pripravlja nemško prebivalstvo Maribora, se bo zrcalila vsa žalost vsled izgube toča moža. Ko se ie zvečer sknoi-na nemških visokošoloev pogovariala v kavarni o tem dogodku, iih ie vojaška obhodna straža aretirala in odvedla. Maribor. 23. decembra. V nedelio 22. t. m. med eno in drugo uro popoldne ie bil na cesti iz Maribora v Gradec ustreljen znani nemški naciionalec Franc Girstmaver. Ustrelila sta era dva pijana voiaka. ki sta že preie razgrajala po raznih gostilnah. Voiaka sta e-a dohitela na resti in ga pozvala, nai jim da cigaret. Ker'tega ni hotel storiti, se je vnol prepir, tekom katerega je ustrelil slovenski voiak Sras dvakrat sjoio žrtev in sicer prvič v vrat. drugič pa skozi ramo. Mariborski Nemci so vsled lega silno razburjeni in frde^ da ie to političen umor. Girstmaver ie bil star 70 let in ie tekom zadniih let večkrat kandidiral v državni in deželni zbor, a ie vedno propadel. Udeležil se ie tudi one deputacije, ki ie šla k bivšemu cesarju Karlu prosit, da nai so ne ustanovi Jugoslaviie. Slovenski Mariborčani iziavliaio, da obžaJuieio ta umor. ki ga ie izvršil S ras kvečiemu iz maščevanja, ker ie Srasova rodbina med voino mnoero trpela vsled preganjanja od strani Girstmaveria. Iz Medžimurja. V Čakovcu, 20. decembra. Madžari v Čakovcu so jeli izdajati svoj list »Murakos« tudi v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku. Ta list so krstili z imenom »Mcdjim jrje«. Zadnja številka tega lista je veleinteresantna. ker je iz nje razvidno, da so Madžari že izgubili vsako nado. da bi se mogli rešiti V enem izmed člankov čitamo: »Madžarski narod sc jc hrabro bojeval M svetovni vrinit zavedajoč se. da jc od tega odvisna vsa njegova bodočnost. Mislili smo, da bo zadostovalo naše junaštvo, da zmagamo v vojni. Varali smo se! Vojno smo izgubili. Toliko sovražnikov smo imeli, kolikor je kapljic v morju. Čim več smo jih pobili, tem več jih je bilo. Mi smo trdno stali, ali naši zavezniki so bili preslabi v teh velikih skušnjah. Sedaj pa smo kakor po-gorelec, kateremu je vse zgorelo, kakor gospodar, kateremu je vse poplavila voda. Madžarski »Orszag« so preplavili sovražniki. Kakor stekli psi trgajo njega drobovje. Romuni hočejo vzeti 26 županij. Slovake silijo k sebi Čehi, ki hočejo odtrgati od madžarskega »Orszaga^ 16 županij. Srbi so zasedli najplodovitejše naše pokrajin?, Nemce bomo tudi izgubili. Kaj potem ostane od naš« mukotrpne domovine?« Tako tarnajo Madžari, in da bi Medži-murce priklenili nase, jim v drugem članku obljubljajo modrino z neba. To le jim obetajo: Madjarska hoče vam dati avtonomiju! Medjimurie nebude Zalavarmegjiji (h komitatu Zala) spadalo, nego bude jedna samostalna var-megjija (županija). Budete imali svojega velikoga Volspana (župana), koji se biiue s vami medjimurski spominal. Cmovniki budu svi takvi, koji medjimurski govorijo. Pri sudu budu vas medjimurski pitali i odgovarali. V školi budu vašo djeco medjimurski učili i samo takve vnčitelje dobite, koji medjimurski govorijo. Poleg tega budete imali priliko, da se i madjarski navucite, i to bude samo vaš hasen. Morete si zadržati one imetke, koje preko Mure imate. Kaj je glavno nišči vam ne bude bantuval materinskoga jezika, niti u školi niti doma. Ne budete Madjari, koji ste niti do vezda ne bili, ali niti srbi i hrvati, nego budete ostali medjimurci, na kaj ste naveke gizdavi bili, i na kaj v budočnosti još gizdaveši morete biti, kad budete v samotalnim Medjimurii stanuvali. Ako budete se k Jugoslaviji sklopili, ovo nebudete dostigli, jer tam nemaju takvih zakona i ostanete i nadalje siromaki...« V članku Kaj je novoga vu» politiki« pravi imenovani list: Štajerski Slovenci si takaj hočeju jeden falat (kos) iz na^e domovine i to one kraje, gde poleg Mure Slovenci to jest buiineci stanuju. Cule se, da su štajerski Slovenci vu /v mrsku Sobotu (Muraszom-bat) vdrli iz Radkržburka. Kak nam je zr-ato, vu Magiarskoj stanujući Slovenci drugač mbliju i govoriju kak oni, koji su vu Staicrskol. pak su proti tomu, da bi jih odtrgali od matere domovine. Ali na to nikaj nedaju štajerski slovenci, ar pod silom hočeju odvzeti od nas naše marljive i verne buhnece.« Politična vesti. ~ Proti dr]*j Žoigcrju kot članu delegacije na mirovnem kongresu priob-čuie j Glas SHS.^ ostro pisan članek pod naslovom »Nase stvari*. Med drugim se naglasa v tem članku: »Napram inozemstvu ne sme biti nobenih specijalnih plemenskih interesov: nasproti vsemu ostalemu svetu obstoji samo interes Jugoslavije, jedne in nerazdeljive. s tem bratje Slovenci, kakor se zdi. ne računajo zadosti; celo kadar je treba in:cti pred očmi vso domovino, nečejo videti ničesar, kar je preko mej njihovih plemenskih pokrajin. Ta partikulari-stična zaslepljenost naravnost škoduje skrpni stvari, često pa najbolj partiku-laristom samim. Tako je tudi v tem slučaju.« — »Glasova« očitanja so v celoti generalizirana pač docela neupravičena. Za to se nam ne zdi vredno, da bi jih zavračali. — Poslanica jugoslovanskih škofov. Jugoslovanski škofje so izdali na duhov šcino m Ka toliško ljudstvo skupni pastirski list, v katerem pravijo med drugim: »Stari Slovani so se posluževali z dovoljenjem Rima pri službi božji svojega jezika. In to predoravico so očuvali v nekaterih krajih naše, sedaj ujedinjene države, do dneva današnjega. Zakaj bi se to pravo sedaj ne razširilo nad vso ostalo domovino? Zato smo se zbrani jugoslovanski škofje obrnili na papeža, naj nam dovoli na celem področju Jugoslavije čitati službo božjo v starem našem slovenskem jeziku, kakor sta to delala naša aposteUa sv. Ciril in Metod, a vsi ostali obredi naj se opravljajo v narodnem jeziku, kakor je to z dovoli en jem svete stolice že običajno v nekaterih škofijah.« Pastirski list so škoiie zaključili takole: »Opozarjamo zlasti na jedno dolžnost, ki jo Vam nalaga krščanska ljubezen: Že preje smo živeli in živeli bomo odslej v novi naši državi pomešani z brati, ki govore z nami isti jezik, v katerih teče ista kri, ki so jedno z nami, ali niso iste vere. a to so naši bratje pravoslavni in muslimani. i uja roka, tuje oblasti so znale 1 postaviti marsikaj med nas. kar je povzročalo razdore med nami. Tudi tem našim bratom je treba, da izkazujemo iskreno svojo ljubav v besedi in dejantu. Seda! smo ujedinjeni v svobodi v svoji državi, naj torej izgine vse, kar je med nas zasejal tujec, in molmo se Gospodu, da nas ujedini v popolni slogi in ljubavi, kakor ie to bilo. ko smo sprejeli Kristovo vero sveto.« — Ta pastirski list so podpisali vsi jugoslovanski škofje razun mariborskega drja Napot-nika. x == Češki listi iu češki ministri. Leski časopisi pišejo: »Pri imenovanju uradnikov naše republike so res nekateri ministri — da se hladno izrazimo — prenagli. To seveda povzroča neraspoloženje in skrbno kimanje z glavami tudi pri najpokornejših državljanih v novi republiki. Gospodje ministri pozabljajo, da so samo v provizornih položajih, da bi torej ne smeli imenovati uradnikov v dennitivnem svojstvu, zlasti ne. ako izpade njihova volitev zanje .nesrečno.« = Jugoslovanski demokratski Kst na Cetinu. Na Cstimu 12. t n. jel izhaiali list »Ujedinjenje«, glasilo jugoslovanske demokratske skupine. V svojem programu naglasa iist, da jemlje nase težko dolžnost poučevati črnogorski narod in mu dajati društven in po litice« pravec. Velika narodna skupščina je odločila ujedinjenje Črnegore s Srbijo in odstavila kralja in dinastijo. S tem činom je Crnagora pokazala vsemu svetu, da je ona prva izmed jugoslovanskih pokrajin, kj je pohitela, da stopi ujedinjena s Srbijo, v veliko Jugoslavijo. = Muslimani in narodno jedinstvo. Jugoslovanska muslimanska demokracija je jela v (Sarajevu izdajati svoje glasilo »Jednakost«. V svojem program-nem članku pravi: »Stopamo pred javnost kot jugoslovanska muslimanska demokratična skupina. Prožeti smo z najglobljimi čuvstvi jedinstvene države vseh Jugoslovanov, osnovane na najširših načelih z monarhično obliko in pod dinastijo Karagjorgjevičev. Najvestnejše bomo podpirali vsako delovanje za narodno jedinstvo in pobijali z vso resnobo vse separatistične težnje.« — List urejujejo Stepo Kobasica, bivši urednik »Srpske Riječi« Ahrned Alijagič. bivši urednik »Musa-vata«, Osrnan Cfendi Sikirič in E. Ma-ksimovič, bivši urednik »Jem Musa-v ata«. -— Grki proti Italijanom. V Ale- ksandriji so priredili tamošnji Grki velik shod, na katerem so sprejeli resolucijo, ki je naperjena proti Italiji. V resoluciji zahtevajo, naj Italija takoj izroči Grški vse one otoke, ki jih je v času turško italijanske vojne zasedla v Egcj-skem morju, češ, da veljajo tudi za grško prebivalstvo na onih otokih Wilso-nova načela. Resolucija se je poslala predsedniku Wilsona, Lloyd Georgesu, Orlandu in VonizeJesu. = O rimskem ki londonskem paktu. Poslanec Torre piše v »Corriere della sera« o rimskem in londonskem paktu, da je londonski pakt nastal v času, ko Še ni obstojal predpogoj, da avstroogr-ska monarhija razpade. Takrat se je razpravljalo o teritorijalnih vprašanjih napram takratnemu sovražniku. Radi-tega se londonski pakt ni mpgel ozirati na Jugoslavijo. Rimski pakt je zasledoval to, da se osnuje taka država, da se ž njo izključi z Jadranskega morja madžarski vpliv. Tako je duh obeh'dogovorov različen. Glede t eri torij al ne ga vprašanja rimskega pakta je rekel, da ne vsebuje nič konkretnega, marveč je tam V principu izrečeno, da se rešijo teritorijalna vprašanja na mirovnem kongresu po principu narodnosti in samoodločbe narodov, tako da se ne oškodujejo vitalni interesi nobenega naroda. = Gršfca fn WHsoeova načela. Predsednik liberalnih Grkov Franghidćs priobčuje v švicarskih časopisih pod naslovom »WUsonova načela in Grška« članek, v katerem povdarja, da grški narod še vedno ni ujedinjen in da je čas za to ujedinjenje napočil baŠ sedaj. Zato zahteva, da se Grkom prizna na temelju VVilsonovih načel vse obrežje Male Azije, vsa Tracija z Dardaneiami in Carigradom. Vnaprej protestira proti temu. da bi se pridržala ob Bosporu Turčija kot marioneta in da bi v Carigradu po odločitvi mirovne konference vladal _ mednarodni konglomerat pod turško masko. = Spokorjena Bolgarska? V z ori j-ski »Zarji« je priobčil prof. dr. Krstelj članek, v katerem zahteva od nove vlade: 1.) Brezpogojno pridružitev Bolgarske ententi. 2.) Takojšnjo zvezo s slovanskimi državami, nastalimi na razvali nah bivše Avstro-Ogrske. 3.) Češkoslovaška vlada se naproša, da posreduje glede sporazuma z državo SiiS in ji omogoči, da se Bolgarska pridruži Jugoslaviji na temelju ravnopravnosti. 4.) Oiganizacija parlamentarne enkete radi preiskave vseh političnih in vojnih zločinov na fronti, v zaledju in v okupiranih pokrajinah Srbije, Makedonije in Tracije in izročitev krivcev vojnim sodiščem. 5.) Amnestija vseh onih, ki so bili v vojnem času obsojeni. — Z idejami, ki jih razvija dr. Krstelj, se strinjajo poleg narodnjakov tudi zemljedelci, socijalisti, radikala*, skupina Genadije-va in progresisti. katerim načeluje dr. Danev. Pa s te moke ne bo kruha. Greh bolgarskega naroda še ni izbrisan. Bo treba še kesanja in pokore! = Aneriški mirovni pogoji. »Le Matin« javlja iz Novega Jorka: Senator Lodge, ki je imenovan za člana mirovne ^konference, objavlja mirovne pogoje, ki jih hoče Amerika staviti Nemčiji in njenim zaveznicam. Ti mirovni pogoji obsegajo 20 točk in se glase takole: 1.) Povrnitev vseh odškodnin, ki so jih prejele centralne države. 2.) Povrnitev vseh škod privatnih in javnih. 3.) Odškodnina za vse umorjene ali ranjene osebe, plačilo vojne odškodnine v celoti in sicer najprvo Franciii. Belgiji in Srbiji. 4.) Do popolnega izplačila teh odškodnin imajo biti finance centralnih držav pod zavezniško kontro-1 o. 5.) Vrnitev Alzacije in Lorene Franciji. 6.) Vse neosvobojene italijanske pokrajine se morajo prepustiti Italiji. 7J Narodi v Turčiji morajo biti osvobojeni in postavljeni pod zaščito zavezniških držav. 8.) Dardanele pridejo pod protektorat zaveznikov. 9.) Srbija, Albanija, Romunska in Grška dobe ozemlje v skladu z aspiraciiami njihovega prebivalstva na temelju plemena in jezika. 10.) Poljska, Češka in Jugoslavija bodo neodvisne države in obsegale vse pokrajine, kjer stanujejo po večini Poljaki, Ceho-Slovaki in Jugoslovani. 11.) Slez^ig-Hollstein in Luxemburg dobe pravo samoodločbe. 12.) Vzpostava miru' in reda v Rusiji in jamstvo proti nemškemu vplivu. 13.) Nemčiji se ne vrnejo njene kolonije. 14.) Kielski kanal in otok Helgoland se podredita nadzorstvu zaveznikov. 15.) Razveljavi se mirovna pogodba, sklenjena v Brest-Li-tavskem in Bukarešti 14) Centralne države se morajo razorožiti. 17.) Dolc-ler ne izpolnijo centralne oblasti vseh mirovnih pogoiev, ostane del njihovega ozemlja okupiral. 18.) Cesar Viljem in vsi začetniki vojne in kršitelji haške konvencije se imajo kaznovati. 19.) Centralne države se ne sprejmo v zvezo narodov, dokler ne izvrše mirovnih pogojev in ne uvedo svobodne ustave, in 20.) kontrola surovin, ki se bodo uva-ževaie v centralne države, dokler le te ne bodo sprejete v zvezo narodov. = Pokret za obnovitev Vchke Rusije, Na Ruskem je povsodi opažati krepko gibanje, ki meri na to. da se zopet osnuje enotna velikoruska država. Glavno zbirališče teh rodoljubnih živ-Ijev je Sibirija. Tudi v ni je opažati pokret, ki stremi za tem, da se vzpostavi stara ruska država na demokratskih temeljih. Značilno je, da je sam ukrajinksi minister zunanjih del Afanas-jev kategorično izjavil, da bo deloval za to, da se čim najpreje vzpostavi zopet jednotna Rusija. Gre se predv^:m za to, da se napravi konec boljšcviškl strahovladi. Na čelo akcije proti boljše-vikotn se je postavila sibirska vlada v Omsku. A tudi ententine države so pripravljene z vsemi sredstvi podpirati vsak pokret, ki bi omogojil strmoglav-Uenje boljševiškega režima v Rusiji. Zato je ententa poslala preko Vladivo-stoka v Sibirijo generala Janina, ki ima nalogo sestaviti močno rusko armado, katera bi se spojila s Čeho-Slovaki ter z njihovo pomočjo udarila na boljševike. Vrhovni poveljnik te združene ruske in češko-sk>vaške vojske, ki naj strmoglavi boljševike in zgradi na novih temeljih Veliko Rusijo, bo general Janin sam._ Kako ie v Ljubljani! O življenju in odnošajih v Ljubljani piše poročevalec milanskega >I1 Se-coloc v štev. od 15. t., m, to-le: Liublianski kolodvor ima značaj razsežnega taborišča potnikov, laskih ujetnikov in voiakov* vseh narodnosti nekdanje monarhije. Mrzličavo pričakovanje vlakov, mučno oohanie za prostorčkom v vagonih. Tridesetorica jugoslovanskih žandariev, oboroženih s staro avstriisko disciplino, vzdržuje red z rezkimi ukazi, semtertia tudi s pomočiu pušk in bajonetov. Tudi Ljubljana ie izredno obljudena. Hoteli sp prenapolnjeni. V teb težkih, neerotovih časih se je marsikateri bogataš z dežele, kjer pe je čutil negotovega, presolil radi večje varnosti v mesto ter ondi pričakuje, da se politični položaj zjasni in poroštvo za mir in varnoet ustali. Izložbe treovin so preobložene s naslado bližajočih se božičnih praznikov. Drazinta živil ni velika, trgovine so dobro založene z različnimi živili. Ljubljana ie bila središč« sa oskrbovanje prehrane avstrijske armade. V okolici Ljubljane so razsežna taborišča, v mestu ie se rrmojro dobro staloženih" voiašivih skladišč . . . Vina v butelikah se vidi vseh vrst: bržčas so to vina. ki so bila namenjena oia&evati in razveseljevati avstrijsko eaatnisrvo. Vid#l sem v izložbah Asti in Marsalo. bržčas ostanki plena, ki ie na Beneškem pal lani Avstrijcem v po-1. Mesto je oboeatelo tekom vojne od castništva, po razpadu avstrijske vojne pa je postalo . . . dedič znatne množino zapuščenih živilskih skladišč . . . Težko si je predstavljati razkroji-tev avstrijskih čet. in avtomatično, neredno demobilizacijo le-teh. Votaki so prodajali konje in vozove kmetom za par kron, avtomobile po 50—100 kron. Na stotine konj ie begalo zapuščenih po polja, ker se iih kmetio niso upali kupovati. Povedalo se mi ie. da ie cel resriment koniikov zapustil konje na ljubljanskih ulicah, voiaki pa so naskočili vlake ter lideri domov. Razp- lajoča armada je pustila povsod sledove svojega razpada. Mnosri oficir ti so izkoristili okoliščine ter si prisvojili blagajne svojih stotnii. regimentov in raznih uprav. Armadni zaklad se ie razpršil med častnike, ki so se smatrali opravičeni, prilastiti si svote, ki so Um bile poverjene v upravo. Mak) ie bilo iz^em. Avstrijska armada zmagane, se je razkropila, jeklena disciplina je bila strta, razkrajajoče vojaštvo ie plenilo skladišča, odnašajoč blago zase in za svoje družine. Dalie prehaja poročevalec na generala Šoroeviča, ki se nahaja, tako on zatrjuje, sedai v Ljubljani pri svojih prijateljih, ker ni dobil dovolienia od Narodnega vijeća, da bi se naselil v Zagrebu. (A Boroević živi na Vrbskem jezeru. Opomba urednistvaJ) Živi sam zase. pod nadzorstvom jugoslovanskih žandariev. Proti nekemu visokemu vojaškemu dostojanstveniku, ki ga jo obiskal, je general Boroević obupno potožil, grozni polom avstrijske armade. Dejal je: >Berlinska vlada in nezmožnost mož, ki so si sledili v vladi na Dunaju, sta uničila Avstro - Ogrsko. Čutil sem že naprej, da ie čas podil nad nas fatalno krizo. Moi meč ie strt za vedno. Armada je razpršena. Rajo bi bil padel, s krogi jo v prsih, v Sočo kot vojak, da mi ie bilo prihranjeno največje ponižanje. Odtecmil se bom v privatno življenje, živel bom dni, ki ml še ostanejo, samotno, v senci svojih spominov in strasnoga razočaranja. Jugoslovansko vojaštvo in oblasti zro z nezaupanjem na bivše častnike avstro - ogrske armade, ki prehajajo mimo J^jubliane. Boje se, da bi cesar Karel, se boli pa jedro katoliško - reak-eijonarne stranke ne začela kakega protirevoluciionarnega gibanja v svrho zopetne uspostavitve izgubljene moči. Bojazen rti neupravičena. Bodoča Jugoslaviia ie predmet vseh govorov in pogovorov, poroča da* lie v svojem dopisu iz Ljubljane. —> Razdraženost proti Italiji je iruia nego v Zagrebu. Slovenski naciionalisti podpihujejo javno mnenje s fantastičnimi aspiraciiami. ki imaio za cilj zajeti celo čisto italiianstvo' Trsta v svoje jugoslovanske meje. Lopati ie vendar, da bodo pozitivni in objektivni preudarki o dejstvih vplivali povolino tudi na večino slovenskega naroda, in da bo podpihovalna igra naciionalistov, izhajajoča osobito iz Liubliane. padla, premagana vsled hrepenenja po mira, družabni obnovitvi in bratstvu naro- otran »SLOVENSKI NAROD*, dne 24. decembra 1918. 305 štev. Slovenske občine, slovenska društva! Slovenske občine, vsa slovenska društva, protestirajte sedaj o božičnih praznikih proti italijanski okupaciji našega ozemlja in italijanskemu na-sUstvu. Nabirajte podpise! Proteste pošljite potom Narodne vlade S H S v Ljub-liani jugoslovanski vladi v Bclgrad. - Vsi na plan! Položaj je resen! Milanu Pribičeviću. Od radosti so nam zalesketale oči, ko smo Te uzrli na naši zemlji, Ti, nas junak. iz zemlje, kjer smo mi tlačanUi in oddajali desetino duševnega in telesnega življenja, si odšel ter se napotil med svoje rodne brate, da jim razodeneš nase trpljenje in vzbudiš v njih dušah veliko misel našega osvobojenja. Izpopolnil in oživotvoril si misel mogočnega Dušana Silnega K Tebi smo hodili po skrivnih potih, da nam svetuješj nas vodiš in s svojim življenjem kažeš na trnjevo pot ■volje in ideje. V Tvojem življenju so utripale vse žilice našega hotenja in hrepenenja, kajti vedeli smo. dokler živiš Ti med nami in svojimi brati, bo večno živa ideja osvobojenja. Vračali smo se nazaj v domovino, govorili o Tebi in Tvonh idejah. V vseh mladih srcih je zaplulo. Saj so blc to njihove misli, iz roda v rod podedovane. Strnili so se krog tvojih zastav. Danes, ko si prišel zopet med nas. da vid:š zemljo in ljudi, za katero si bojeval težke boje, se ves čas nahaial med smrtjo in življenjem, stopamo pred Te. da Te pozdravimo. Za ideio. s katero si vzbudi! v naših dušah nove vrednote življenja za ves rod. smo Šli v boj. Doživli smo njeno nresmrenje. Nekaj grobov teh mladih borcev Ti govori o globnčini nase vere. V nad?, da stopiš na čelo svojih horcev sedal. kr> gremo v novo, boja polno živi Jeni e. Te pozdravlja slovenska omladina. Sesti iz primorskih dežel. Z Goriškega nam poročaio: Italijanska voiaštvo si brez izieme želi domov. Neki stolnik ie v pogovoru rekel, d a r e i e 42 m e s e e e v boril za osvoboditev svojih bratov ali sedai teh bratov nikier ne vidi. Italiiani so si vsak dan boli na jasnem, da ljudstvo ne simpatizira ž niimi in da si želi pod Jugoslavijo. Plebiscita ne marajo, ker vedo dobro, da bi pogoreli ž njim. Iz Sežane poročajo, da civilni italiianski komisar že fungira kot okraini glavar. Okraini glavar Žnideršie ie sicer še v službi, ali dali so mu že migljaj, da dveh okrajnih glavarjev ne potrebujejo. Italiianski komisar je izdal naznanilo v italiianskem in slovenskem jeziku, da ie prevzel civilno upravo vsega okraja, da se oriooroča za podporo uradništva in ljudstva, da bode skrbel za mir in red itd. Slovenščine seveda ne razume niti besede. Poštarja so poslali na dopust in na njegovo mesto je prišel neki Italijan iz Istre, ki tudi ne zna nič slovenski. Na pošti ie že samo italiianski napis. Na -vojaških poveljstvih in uradih so razobešene ita-janske zastave. Izšli so novi predpisi glede potovanja in napovedi kazni za poškodbe telefonskih naprav. V Ljubljano se sploh ne more. Nekemu d i ia kuki je hotel po prestani bolezni zooet v Ljubljano v šolo. ie rekel poveljnik ka-rabinieriev, da nai gre raiše v italijansko šolo v Trst. Železničarji ne smejo nositi več uniform marveč samo rdeč ali bel trak na rokavu. Službo smejo zapustiti samo, ako vložijo prošnjo na direkcijo ital. kralj, železnic in se ta ugodno reši. Prostovolina odstranitev iz službe se kaznuie s kazniio do 5 let zapora in 5000 lir globe. Parkrat so delili med uboge brezplačno živež in sicer dve deki soli. dve deki kavo. 15 dek riža in hlebec kruha na osebo. Z Nabrežine poročajo, da so prisilili župana, da ie šel na postajo pričakovat D1 Annunzia, Treba je bilo iti ali na, ga internirajo. Iz Ajdovščine poročaio: Italijani so nam vzeli vso prostost. Več kot 4 ne smemo biti skupaj. Po 9. zvečer je prepovedano biti zunaj, gostilne so zaprte ob 9. zvečer. Iz Gorice čuiemo. da so že pred dnevi odpeljali poleg dr. Podgornika bivša okrajna komisaria goriškega glavarstva Bogumila Berbu-ča in dr. Svetka ter še 10 drugih. V Gradiški so morali ležati na slami, jesti so jim dali malo. 11. t. m. pa so iih odpeljali v Italiio. O dr. Podgorniku ee je poročalo, da je mogoče še v Kr-minu. Sladkor stane kilo 11 K 78 v, riž 2 K. žgana kava 30 K. Godba svira vsak dan naimani enkrat. Hodijo io poslušat okr. sodnik dr Ferjančič, Bianki in župnik Kmet iz Šturij. V Stomažu. v Štiaku in nekaterih Urugih vaseh na Krasu so Italijani pobrali vse slovenske zastave. Goriški trgovec Rado Lenard se je srečno izvil iz laških pesti in prišel v Ljubljano po težkem begu. Kakor mano, so ga bili Italijani prijeli v Dornbergu. kakor se slutt na neko ovadbo iz Gorice. Poduk v italijanščini v slovenskih Šolah na Krasa. Italijanski oficirji so pričeli po nekaterih vaseh podu^evati eno uro na dan v italijanščini. Zahtevajo od učiteljev, naj otrokom tolmačilo. Ob 11. uri dobijo otroci brezplačno kosilo. Iz Fnrlaniie prihaiaio vedno po- fosteje vesti, da Furlani nočejo pod talijo, pravijo, da si žele avtonomijo ali pa nai nrideio ood Jugoslavijo. Italijani ođpuščaio starejše letnike, od 36 leta dalie. Vsaj na Krasu ie od-|lo te đnJ skoro vse moštvo, staro 36 let. Tri leta »arlahonem«. Iz Knina v poročaio- da % nad proslavi narodnega praznika v vasi Plavnu po treh letih nenadoma izpregovoril kmet Jovan Opačić. Pred tremi leti ie udarila na bojišču blizu njega v tla granata. Poslali so ga domov kot gluhonemega invalida. Pregledovali so ga še potem, ali ostal ie gluhonem. V resnici pa ni bil glluhonem. ampak tako dobro se ie delal gluhonemega, da ni nikdo spoznal, da jih vara. V vasi je bilo seveda veliko govora o OpaČiču, ki zopet sliši in govori. Poprašan, zakai da je tudi v svoji hiši tako molčal in ni ničesar povedal niti svoii ženi, je odgovoril, da ako bi se bil izdal ženi. bi vedela to ta-koi cela vas. Na nekem dalmatinskem otoku ie na narodni praznik >ozdravel< tudi neki >uorec«, ki ie cele dve leti >norel<. Naši shodi. — Shod JDS. v Hotieo pri Litiji u je vršil v nedelio 22 t. m. in ie jako dobro uspel. Ha shoda sta poročala dr. Krivic in dr. Zupane — V Tržiču na G«uoniskem se je vrčil v nedeljo shod JDS. Zelo lepo število pred vsem okoličanov je pazlji-vo in z velikim zanimanjem sledilo poročilu govornika prof. Juga iz Ljubljane, ki dal kratek pregled o političnem Določalo* in slikal v krepkih besedab. pred vsem laško nasiistvo. Zbo-rovalci so sporočili erlede laške invazije svoje ogorčenje in svoi protest brzojavnim potom zunanjemu ministrstvu v Bclgradu. Shod JPS. v Ormožu. V nedelio dopoldne se ie vršil pod predsedstvom g. Veselica v Ormožu leno vspel shod. na katerem ie poročal o p 'itit-nom položaiu g Adolf R i b n i1 i r Ljubljane. Shoda se ie udeležilo meščanov tndi veeie Število posestnikov iz okolice. V njihovem imenu je IsUM eovoril g. Z a Vašo pomočio ves naš narod v najkrajšem času združen v naši svobodni jugoslovanski državi. Slovenski umetniki in pisatelji. — Iz Brežic. Na brzojavni pozdrav 0 priliki manifo^taciiskcga shoda dne 15. grudna t. 1. dobil ie Narodni svet sledeč brzojavni odsrovor: Beograd. Sporočam Vam iskreno zahvalo in pozdrav Niega Veličanstva kralia Petra in Niega Visočanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra za Vašo iskr-no narodnega Čuta prožeto pozdravno brzoiavko. Po nai vitjem nalogu — šef dvorne kancelarije. — Propagandni odsek za okupacijsko ozemlje. Predsedstvo tega odseka ie vlada poverila dr. Ivanu Ž o 1 g e r- 1 u. Stroške za ta odsek prevzame vlada. — Pri ravnateljstva državnih že-lezenic v Ljubljani ie imenovan g. Bajko 6 o 1 o b za ravnatelja, svetnik Maks Klodič za njegovega name^tn'!:.'. tehnično stroko, in nadzornik Ivan B a t a g e 1 i za ravnatelievega namestnika za administrativno stroko. 0 — Imenovanje. Ing Vinko Strgar. rudarski svetnik v Liubliani ie imenovan za viš. rudarskega svetnika, ing. Jar osi a v Plzak. rudarski svetnik v Idr-fii , za oredstoinika premogovnika v Veleniu. V službovanje so se prevzeli ing. Mohor Pirnat. viš rud. svetnik v Brixlegu v isti lastnosti, ing. Fran Petrič, stavb, svetnik pri ministrstva za javna dela na Dunaiu v isti lastnosti in ing. Josip Pavlin, stavbni nadkomi-sar v ministrstvu za javna dela na Dunaju v isti lastnosti. * — Imenovanja v radarski službi. Tnž. V. Strgar. ie imenovan višjim rudarskim svetnikom in rudarskim glavarjem SHS v Liubliani. Inž. M. Pirnat, prevzame vodstvo osrednjega urada vseh montanističnih obratov SHS v Liubliani. Inž. Jos. Močnik, rudarski komisar prevzame vodstvo okrožnega rudarskega urada SHS v Liubliani. Inž. Ivan Kralj, je imenovan rudarskim praktikantom. Inž. Fran Petrič. dose-dai stavbni svetnik v ministrstvu za javna dela na Dunaju se prevzame v isti lastnosti v službovanje pri pover- , jeništvu za javna dela in obrt v Liub-1 ljaol Ina. Joa, Pavlin, doaedaa stavbni nadkomisar v ministrstva za javna dela na Dunaju, se prevzame v isti lastnosti v službovanje pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani. Dr. J. Mazek, dr. Alb. Kandare, odvetniška kandidata, Ivan Goričnik, eksportni akademik in Karol Detela, se imenujejo pogodbenim uradnikom poverieni-štva za javna dela in obrt v Ljubljani. Inž. Leo Novak, je imenovan stavbnim praktikantom pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani. — Iz politične službe. V seji Narodne vlada dne 38. t. m. so se izvršila nastopna imenovanja: Okrajni glavar Franc Žuunek za vladnega svetnika, vladna tajnika Pavel Svetec v Krškem, dr. Franc Vončina v Novem mestu, nadkomisar dr. Leopold Žužek in vladni tainik dr. Bogumil Sonekovič za okrajne glavarje, okraini komisarji dr. Aloi-zii Gregorin v Novem mestu, dr Marko Ipavic v Slovenjem Gradcu in dr. Feliks Lainsič v Mariboru za vladne tajnike. Nadalje se ie sklenilo, da se prevzame v službo upokojeni okraini glavar* Lašie in vpokliče v službovanje k Narodni vladi v Ljubljani. — Višji šolski svet. Za predsednika višjega šolskega sveta v Liubliani je vlada imenovala profesorja Antona Snsnika, za njegovega namestnika pa prof. dr Frana llešiea. — Naredba poverienistva za uk in bogocastje o preustroju okrainih Šolskih svetov bivše vojvodine 8taicr>ke. Okrajni šolski sveti na štajerskem. 'So. in J- . i žalnega zakona bivče vojvodine Štajerske z dne 8. februarju L869, št. 11. dež. zak. o šolskem nadzorstvu se razveljavljata in na niiiu mesto stopaio začasno sledeče določbe: Člani okrajnega šolskega sveta so: 1. vodja itičuefffl okrajnega oblastva. ki je ob . kom predsednik; 2. po en učiteli vero-naukii. za vsako versko družbo, ki šteto v okraiu nad 500 duš. Te predlaga cerkvena oblast in iih imenuje poverjenik; 3 en okraini šolski nadzornik, ki ga do] poverienik za uk in bogo-zastonnik učiteljstva, ko-okraiu nastavljeni učite-renci pod vodstvom okrai-olskega nadzornika ali pa tako. o&iieio glasovnice vodii politične-.i okrajnega oblastva: 5. pet članov okrajnega za^tona. Te člane voli okrajni za.stop izmed onih. ki imajo volilno pravico za občinsko zastopstvo v do-tičnem okraiu. Ako ie pa okraini zastop raspušeen in postavljen gerent. iih voli KerentOV sosvet Namestnik predsednika te okrajni šolski nadzornik, ki je Član okraincira šolskoira sveta. V mestih z lastnim občinskim statutom prišteta mestnemu šolskemu svetu delokrog okrainega šolskega sveta. Predsednik ie župan ali od vlade postavljeni gerent. oziroma vladni komisar: sicer se imenujejo člani kakor ie določeno za okrajni šolski svet. — Ivan Cankar — največji ingtJ-slovanski pisatelj. — >Mi se klanjamo onemu dolu troimensfeeffa naioda SHS < piše eden najuglednejših jugoslovanskih listov. — >ki nam ie dal poleg nai-večjih pesnikov, kakor ie Prešeren in iudl moderni Župančič. doseda> tudi največjega jugoslovanskega pisatelja vseh dob, — Ivana C a n k a r i a!< Da. ta mali no rod slovenski, ki ie pod tniim jarmom in ukleoien v verige stoletja trpel, se te kljub vsemu zatiranju pov3pel na. neverjetno visoko stopinjo kulture med Jugoslovani in Slovani sploh — Pa se tega tudi vedno zavedamo? — Srdnješotski nčitelii slovenščine CS1 in s\) ustanove v soboto. 28. t. m. ob 2. porioldne na prvi drž. gimnaziji v Lir.Miani svoj odsek. Dnevni red: 1. Novi učni načrt. 2. učne in pomožne knjige (revizija čitank, izdata šolskih klasikov i. dr.V 3. srbohrvaščina. Vabljeni vsi. — Sklicevateli. — Prihod generala Sm'-Iianit'a v Ljubljano. Danos ob pol 11. dopoldne je prispel v Ljubljano novelinik srbskih čet general Krsto Smilianić. Na, kolodvoru so ga sprejeli zastopniki vlade, zastopnik mesta podžupan dr. Triller. navzoča ie bila častna stotniia 4. srb. polka in častniški zbor z generalom Istvanovićem. General se ie zahvalil v daljšem govoru. — Polkovnik Milan Pribičević. na-eefalik srbske voine mi si i o v Zagrebu, ie včeraj dopoldne posotil naše uredništvo ter se pri tei priliki ogledal tudi ureditev v Narodni liskarni. — Kranjska deželna banka v LJubljani. Kura torij in direktorij, revizijski in cenzurni odbor te banke ie vlada; nekvarno njihovim obveznostim, ki bi utegnile nastati iz njihovega dosedanjega poslovanja, razpustila Vse posle kuratorija prevzame komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Liubliani. — Vsem članom osrednjega odbora 7j. J. Ž. Odborova seia so vrši dno 27. t. m. ob osmih zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Prosimo, da se vsi odborniki seje'zanesljivo udeležijo. — Shodi SLS. in Jusroslovanska demokratska straoka. Včerajšnji Slovenec poroča da se je dr. Lovro Pogačniku shod v Bt Jerneiu na^ Dolenjskem ponesrečil, ker flfa baje razbili pristaši bivše liberalno sedanie Jugo-rlovanske demokratične stranke. Mi ne vemo. koliko ie na tem poročilu resnice. Vemo pa. da stoii jugoslovanska demokratska stranka na stališču, da ima vsaka stranka pravico prireiati shode in da je nedopustno in nedemokratično, ako ga pristaši kake drue^e stranke motijo ali celo razbijeio. To popolnoma nič ne odgovarja načelom " svobode in demokratizma. Ako so tedaj pristaši jugoslovanske demokratske stranke shod v ftt. Jerneiu na tak način onemogočili, kakor poroča to >Slovenecc to seveda obsojamo najodločneje. Samoobsebi ee razume, da bo o tei stvari spregovorilo tudi strankino vodstvo. — Kolkovanie vloer na Narodno vlado. Narodna vlada SHS v Liubliani je že v svoii seii dne 10 novembra t. 1. opozorila občinstvo po časopisju, da se morajo vse vloge na javne urade kolko-vati prav tako. kakor pod preišnio vlado, ker ostanejo do izrecnega preklica v veliavi vsi zakoni in vse naredbe bivše Avstrije, torej tudi nristoibinski zakon. Kljub temu dohaiaio posameznim oddelkom Narodne vlade še vedno tudi nekolkovane ali prenizko kolko-vane vlo'ge. Da ne bo občinstvo trpelo škode vsled oristoibinske kazni, ki bi aa morala naloaiti vlagateljem nekolko- vanlh vloc. se opozarja ponovno, da se drži točno dosedanjih pristoibinskih predpisov. — Vsi aktivni zdravniki nekdanje avstrijske voine mornarice - jugoslovanskega državljanstva *— nai nemudoma naznanijo svoje naslove poverjeništvu za mornarico v Zagreb, Gajeva ulica 30. Obenem se onozariaio. da morejo pri tem poverjeništvu prejeti svoje pristojbine. Jugoslovanske liste se prosi, da ta razglas ponatisnejo. Vlada Narodnega vijeća, po verjeništvo za mornarico. — Slovenski 97. pe*po!k na poti v domovino. Ko je Petliurevska (rerubli-kanska) armada 11. t. m. zasedla Odeso, je stopilo začasno vodstvo polka v dogovor s poveljnikom republikanske armade v Odesi. Polk je oddal vaa orožje in večino inietm Petliurovcem in zato dobil dva transportna vlaka na razpolago; 14. in 15. t. m. se ie odpeljal iz Odese in 19. sta Dobrodelnostc v LJubljani na Poljanski cesti št. 4 v Alojzijevišču. Predmet razgovoru bo bodoča ureditev knjižnice in poročilo o staniu dosedanjega delovanja. — Minka Skabernetova. knjižničarka. — Vsi slov. oslepeli voiaki žolimo vsem našim blagim dobrotnikom v Jugoslaviji vesele božične praznike in srečno novo leto. Ker se pa vedno čn-jejo razni glasovi o nasi premestitvi, kar pa nam je v škodo, bodi s tem naznanjeno, da se šo vodno nahajamo v Ljubljani. Prva jugoslovanska bolnica. Belgijska vojn g niča. obiekt 14. Oddelek s!en!h vofakov. — Za srbsko siročad se ie v soboto 21. t. m. nr«*;elo okroglo 2000 K. v blagu no 45& kosov. Z obilnim darom v oblekcab. perilu in obuteli se je spominjala ljubih srbskih sestric mala hčerka primariia dr. Jenka. — Za invalide. Dva kmetiiska tečaja za i oine invalide Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi za invalide en sadjarski in en v i n i-carski tečai. ki bodeta tralala od 15. februarja do 15. oktobra 1919. Tečaja imata namen, usposobiti invalide za praktične sadjarske in viničarske pomočnike. Tečaja sta brezplačna in se priredita s podporo deželne komisije za preskrbo vračaioeih xse vojnikov. V vsak tečaj se snreime po c^ invalidov. Prošnje za sprejem v en ali drugi tečaj ie predložiti ravnateljstvu kmetijske šolo na Grmu pri Novem mestu najkasneje do 15. januarja 1919. Prošnji je priložiti domovnico ozir. krstni list, v prošnji sami je pa navesti način telesne poškodbe, ozir. pobablienosti. — Pri jugoslovanski legiji v Skon-!fa se nahajajo ti-le častniki Slovenci-dobrovoljci tu, zdravi In pošiljajo vsem znancem in sorodnikom najpri-srčnejše pozdrave: poručnik K e n i č Anton (Krani). podnoručnik S t e-pančič Vlado fTrstL podporučnik Jnhart Albin (Oelie). oodooručnik Sire (Kranj), podporočnik Baraga (Postotna), podporučnik Avšič. podporučnik S e d 1 a k. podnoručnik V i z-i a k. podporučnik C e r č e k Janko, kapetan II. razr. Maks K o b 1 e r vsi iz Ljubljane — Kdo ve kaj? Moi sin Ivan Ro-senstein. enoletni prostovoljec pri strelskem polku št 26. divizijsko sodišče 22, voina po«fa 385 mi ie zadniič pisal 31. oktobra 1918. Od tistibmal ni sluha ne duha o njem. Kdor bi kaj vedel, se uljudno prosi naznaniti na naslov: F. Rosenstein. nadučiteli. Št. Jur ob Tabora. — Kdo ve kai? Narednik Franc Grosar 127. p p.. 9. stot., vojna pošta Jo9. se ie zglasil 26. vinotoka t 1. zadnjikrat. Kdor ve kaj o njem. naj blagohotno poroča soprogi Mariji Grosar v Trbovljah II. — Prošnja celovškega škofa. Celovški škof so ie potom mariborskega škofa drja Napotnika obrnil na generala Maistra s prošnjo, da bi se na Koroškem vsai za čas božičnih praznikov ustavile sovražnosti. Odgovor generala Maistra nam ni znan. — Obratno nadzoinistvo Južne železnice v Liubliani naznanja, da se ta-koi po božičnih praznikih preseli iz južnega kolodvora v nekdanjo belgijsko vojašnico, poslopje št. 4. — Kamniški vlaki. Z ozirom na tozadevno notico v >Slovencu< naznanja poverieništvo za promet, da za sedai vsled pomanjkanja olja za^ stroje še ni mogoče vpeliati na kamniški^ železnici več vlakov. Dosedanji vlaki so bili vpeljani po želji prebivalstva kamni.-koLra okraia. Druga žolja glede izpeljave kamniških vlakov na ljubljanski glavni kolodvor se rešuie menda že celih 20 let, žal ne bode mogoče tej želji občinstva vsled tehničnih ovir preie ugoditi, dokler ne bode ljubljanski glavni kolodvor tako preži dan. da bode odgovarjal današnjim razmeram Vlaki bi se samo takrat lahko izpeljali na ljubiianski crlavni kolodvor, ako bi se ne oziralo na zveze z Gorenjsko in Dolenjsko, kar pa gotovo ne bi ustrezalo željam občinstva. Poskrbelo se pa bode. da se tei stalni želji kmalu ustre-že. Občinstvo se fidi opozarja, da ie pot mir.iM -ki:«.'i'-* državnoga kolodvora zopet odprta kakor pred voino. — Nedeliski počitek > obratovanju. Narodna vlada SHS dala dne 28. novembra t. 1. U. L št 1* naredbo, glasom katere so stopile v ?w liavo dne 28. novembra t. 1. zopet vm zakonite odločbe o vravnav' nedelisl ga počitka v obrtnem o'»ratovr.' Gremij trgovcev v Ljubljani op svoje člane na to naredbo s pripomnu« da jo zopet uvoden poooln nedelj-'1-počitek. Izvzeti sta samo nedelji pred sv. Miklavžem in pred Božičem in pa nedelja, če pade na njo praznik sv. Jožefa. — Pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani se sprejme: a) več koncoptnih praktikantov: b) več računskih praktikantov in c) več praktikantov za prometno službo z adjutom lotnib 1000 K za koncoptne. oziroma 600 K za druge praktikante ter z dra-ginjsko doklado letnih 1212 K dokler M uradnikom izplačujejo draginj-ko doklad*\i Prošnje je podati do 15. janu-aria 1919 pri poštnem in . brzojavnem ravnate! i s* vu v Ljubi Mani. — 200 žclezničarsk^h rodbin iz Trsta se v kratkem preseli v Ljubljano ker iim je v Trstu bivanje onemogočeno. Nastanijo se v belgijski vojašnici — 160 primorskih sirot in sicer 100 dečkov in 60 deklic v starosti od Z do 1-4 let pride tekom BMOeea januari.i v Liubliano. Družine, ki bi sprej'lo otroke, ali za svoje ali le v začasno oskrbo; nai pošljejo svoje naslove na >Poverj.°'Ti;štvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani^ — Drože. Ponovno se opozarja, da razpošilja tvrdka Ftschl v Celovcu — razun tvrdkama Košmerl in Zalokar v Ljubljani odkazanih 500 kg — drože tudi naravnost svojim dosedanjim odjemalcem na Kranjskem in slov. Koroškem. Tvrdki Košmerl in Zaloker v Ljubljani ste zavezani z odkazanimi 500 kg droži preskrbeti mesto Ljublja: no in bližnio okolico mesta. Vsi drugi trgovci na Kranjskem in slov. Koroškem dobe drože naravnost od tvrdke Fischl v Celovcu. Štajerci naj se obračajo na tvornico v Račjem. — XL razredna loterija se je priznala kot skupna last vseh narodnih držav. Vlade teh držav so o tem obveščene in bodo bo-tovo zastavile ves svoj vpliv pri prodaji teh srečk. Žrebanje 1. razreda se je vrfito It m 12. decembra po izralnem načrtu. Žrebanje 2. razreda sebo vršilo 14. in In januarja 1019. Cena srečk je: Vi K 80, % K 40, % K 20, Vs K 10. — Srečke pi daja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celin, Celovcu Trstu, Splitu in Sarajevu. — Brivniee bodo na Sveti dan do 12. ure opoldne odprte, na sv. Štefana dan pa cel dan* zaprte. Obenem se ie sklenilo, da se v brivnicah vsi nemški tudi humoristični časopisi opuste. V Domžalah so imeli baie 22 t. ni. nemško propoved za tisto peščico Tirol-cev. ki se debele med nami, a znaio vsi prav dobro slovenski. Da-li je tak1 na kulantnost napram nemškim priseljencem umestna, je veliko vprašanje. Zastrupi ion je z arzenikom. Pri Štefetovih na Gorenjah pri Kranju ste bili zastruplieni letos mati in hči od nekoga, kojemu so bili napoti. Poizvedbe so pa dognale, da ie pred tremi leti umrl tudi en sin kmalu potem, ko se je po dobro prestanej operaciii vrnil iz bolnico domov in bo kemična preiskava izkopanih telesnih ostankov mogočo tudi nri temu dognala, da ie bil zastrupljen. Osumlieni *ste dve hčeri, posebno ena, katera je po posestvu hrepenela, da bi dobila potem zaželienega moža. Pravijo, da molite zaprti osumljenki venomer .rožni venec — nobena noče priznati, obe sti nedolžni. Strup se ie pa dobil skrit v hiši in ie neovrglji-vo, da ie storilec iz iste hiše. Iz Ribnice nam poročajo o neznosnih razmerah v tamošnij elektrarni ključavničarja Oražma. Cene luči so neverjetno visoke, oderuške. Menda bodi dovoli povedano s tem. da stane ki lova tur a 3*80 K. žarnica pa 9 K mesečno na pavšalno plačevanje. — Ker odjemalci niso hoteli podvreči se temu oderuškemu diktatu Oražma. iim pa ie kar odščipnil dovodne žice v hišo. Ce pomislimo, da ie to deianie vredno že samo ob sebi obsodbe, ie danes to šrt bolj grdo. ako Oražera odreže luč svojim mnogoletnim odjemalcem v dobi. ko ni dobiti kaplie petroleja. — Opozarjamo okraino glavarstvo v Kočevju ter vse lokalne faktorje na te razmere ter iih poživljamo, naj napravijo red temu tiranstvu z lučio — tvrdka Peterlin & tovariši pa naj prav kmalu otvori večjo in boljšo iavno elektrajrno. T, Proslave narodneara nraznika so se vršile v Kočevju, na Vranskem, v Št. Lenartu v Slov. goricah, v Zagorju ob Savi. v Domžalah. Beh. Beli. v Sv. Antonu pri Raihenburgu. v Braslovčah. na Dobrni Lancovam, Gorenji vasi nad 305. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 24. decembra 1918. Stran 5. skofjo Loko. na leni in po raznih dru- rih kraiih. Povsod so bile odposlane vdanostne brzojavke kraliu Petru in regentu Aleksandru. Dobili smo porodila o krasno uspelih prireditvah iz vseh navedenih krajev. Obžalujemo, da jih radi nedostajanja prostora ne moremo priobčiti, kar nai nam dopisniki blagohotno oproste Razpisana služba. Pri davčnem okranem oblastvu SHS v Novem mestu je razpisana služba začasnega pisarniškega pomočnika z dnevnino 2 K 85 vin. in draginisko doklado do preklica. Vojni invalidi, če so sposobni, imajo prednost. Pravilno opremljene in svo-jeročno spisane prošnje naj se vlože do dne 10. januarja 1919. pri zgorai imenovanem oblastvu. Slovenska banka v Mariboru. Ljubljanska kreditna banka je kupila v Mariboru na naiboli prometnem mesta na vogalu Gosposke in Grajske ulice hotel >Erzher,7:og Johann« in otvori v tej hiši v pritličju v najkrajšem Času svojo novo podružnico. — Hotel bo banka renovirala in ga prilagodila potrebam poluiočejra slovenskega občinstva. — Pozdravljamo prvo Slovensko banko v Mariboru, kakor trdi prevzetie hotelskega nodiotia. ki io za Slovence v Mariboru nuino potrebno. Nobene kontrole ni v Spielfeldu. N^mci kupujejo na Hrvatskem in v slovenskih okraiih živež in ga popolnoma nemoteno vozijo v Gradec in na Dunai. V Snielfeldu se nihče ne briga zanie Vsekakor bo treba v tem oziru nekaj ukrenili. To pač ne eTe. da puščamo mi ž.ivi'- • ri'/.fino preko nase nieie. do-i Nemci I zHo v Lir.niči strosro na ko mi-" o da bi ne utekla proti h i o arrratneni napadu na srbske vo- * > * f; utajio. V soboto 14. t. m. o* L r- popoldne so prišle srbske čete • in. Bile so prijazno sprejete .rani nemške kolonije, ki je ~ bila Srbe in iih gostila. Ponoči so i skrivaj odstranili orožje in pozvali iz Celovca dve stotniii s šestimi strojnicami. Ob H6. uri zjutraj so na-oadli v šoli speče Srbe. Iznenađeni Srbi se niso mogli upirati. Večinoma so vieti. 17 iih ie brez orožja zbežalo. Od teb sta bila 2 od Nemcev ustreljena in ko sta bila že ranjena s puškinimi kopiti^ usmrćena. Več Srbov je ranjenih. Nemcev ni nobeden ranjen, ker ni bilo odpora. V Ljubljani vlada ogromno ogorčenje nad Nemci. Nemci so v svoji besnosti celo štreliali v cerkev, kamor so Srbi bežali. Duhovnik ie med evangeliiem moral bežati iz oerkve. 3 milijone ciearet zaplenili. V Zagrebu so zaplenili v nekem zavodu 3 milijone cigaret. Razdelili so jih med vojake po zagrebških vojaških bolnicah. Zračna pošta Zagreb - Beograd. Med Zagrebom in Belerrsdoin nameravajo napraviti stalno zračno pošto. Te dni je prvi zrakoplov odšel iz Zagreba v Belgrad. V aeroplanu ie bil kurir, ki je nesel s sabo vse važne vesti Narodnega vijeća za vlado v Belgradu. Izgubljeno, Neki begunec z Goriškega je 20. t. m. okrog 6. ure 30 minut zvečer izgubil rjavo listnico s precejšnjo vsoto denarja od Rimske ceste do dolenjskega kolodvora. Pošteni najdite li se naproša, da odda denar proti primarni nagi adi pri policijskem ravnateljstva v Ljabli&ni, Blein-eisova cesta. Izgubljena ie bila zlata zapestna nra od Starega skozi Mestni trg. po Židovski ulici do Rimske ceste. Odda nai se proti dobremu plačilu pri Ditri-chu. Stari trg št. 9, II. n&dsLropie. Zgubila se le srebrna nra kot tudi vorižica z obeskom od nemškega gledališča do Sv. Jakoba trga. Najditelj naj jo blagovoli oddati proti primerni nagradi tioravništvn >Slov. Naroda«. Begunec-invalid iz Goriške prosi ako bi mu kdo mogel podariti nekai perila ali stare obleke. Sporoči se mu nai na naslov: Franc Jeretič pri Starem Tišlorju v Kolodvorski ulici, da pride po stvari sam. Poziv! Pisca anonimnega pisma na naslov J . S. ulica S. tu, prosim, da sporoči pravi naslov ali se oglasi v no tek na moiem stanovanju v svrho do govora. — Sicer smatram vse za golo obrekovanje. Prošnja. Oseba, ki ie našla kukalo v parterju v četrtek po predstavi >Krali na Betainovic. se prosi, naj ea odda pri gledališki blagajni. Pisarna Narodnega sveta išče "pisalni stroj s cirilico, vzame ga even-tueino rudi na posodo. Novoletna voščila sprejemamo le še v petek in soboto ves dan. Društvene vesti. — Pevski odbor »Glasbene Marice« se je konstituiral dne 20. decembra t. 1. Predsednikom moškega odbora ie bil izvoljen g. Andrej Rape. podpredsednik je g. Ivan Završan. tajnik Ivo Peruzzi, namestnik Vendelin Ssdar. blagajnik Alojzii Račič. namestnik Alojzij Počivalnik, arhivar Jaroslav Cermak. namestnik Rudolf Medic, odborniki: gg. Ljubo Dermelj, Vinko Stegnar. dr. Bogdan Žužek Josip Tratar. Albin Pleš-ko, Miroslav Kramer. preglednika računov gg.: Karol Lassbacher in Janko Pibernik. — Za predsednico ženskega odbora ie bila voljena ga. Danica Pav-čičeva, podpredsednica ga. Pavla Dietz, tajnica gdč. Jelica Sadar, nam Dora Keil. odbornice: gdč Mila Počivalnik. Milka Sadar. Iva Jurca. Ansrela Malic. Anica Sušteršič. Vida Šuflaj, Zupan Ženi. Smolič Marica. —»Glasbena Matica«. Pevke ženskega zbora prosi odbor, da pridejo v Matico k vaji v petek. 27. t. m. ob pol šesti uri. pevce moškega zbora pa isti dan ob osmi uri. — Na starega leta dan. torek 31. decembra priredi pevsko društvo >Sla-vec< v veliki dvorani hotela >TJnion« slovanski večer z obširnim sporedom, ki bode obsegal petie, godbo, šaljive prizore, novoletno alegorijo in ples v dvorani. Slovansko obiliežje večera naj da tudi prihod gostov v narodnih nošah. — Društvo inženjerjev vabi člane na sestanek v soboto 28. t. m. ob 3^8. uri v hotel Ilirija Kolodvorska ulica. Razgovor o važnih stanovskih zadevah in predavanje g. inž. dr. M. Kasala. — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja # onim članom, ki čevljev niso naročili in iih žele dobiti, da je na razpolago nekaj parov moških al 40 do 44. aeaakih it 38 in 39 ter otroških št. 30 in 31. Kdor želi čevlje dobiti, nai se takoj zglasi v društvoni pisarni med uradnimi urami od 1. do 3. popoldne. — Trgovsko bolniško in podporno društvo bo imelo v petek 21. t. m. ob *k8. uri zvečer v sejni d"orani na magistratu svoj letni občni zbor, na kar se člani opozarjajo. — Zveza škontfstov, krajevna skupina »l jubliana«, opozarja svoje člane na društveni sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 5. Januarja 1919. — Člani slov. narodnega gledališča v Ljubiiani prirede v soboto 4. prosinca 1919. veliko veselico v vseh prostorih Narodnega doma, pod naslovom >U metniška noče. Na sporedu ie koncert popolnega orkestra, mešanega in moškega zbora in nastop vseh solistov z najboljšimi točkami. Nad vse zanimiv in popolnoma nov za Ljubljano pa bo kabaret, kjer se bodo proizvajale točke*, kakoršnih v Ljubljani še nismo videli. >UmetPJška noc< se priredi v korist mensi. aprovi-zaeiji in penzijskemu fondu člarov eto-venskega narodnega gledališča. — ^Slovensko lovsko društvo«, ki je moralo ob izbruhu vojne zbog vpoklica odbornikov prekiniti svoie delovanje, prične z Novim letom zooet delati. Tudi društveno glasilo >Lo-veoc prične zooet izhni**ti pod uredništvom profesorja dr Lokaria Sotrudniki se vljudno vabijo, nanolnin predale uredniške mi70: saj tekom vojno ^o marsikr.i vide'i in doživeli — Pedni občni zbor vrffl na Svernioo 1^10 Odbor ori nravi ia za predvečer velik lovski ples ki nai nrvikrnt v svobodni Jugoslaviii združi lovke in lovce cele Slovenije. Mnogo članov ie odstalo članarino za leta 1914. 15. 16. 17 in IS na dolen. Člannrina zna^a po 6 K na leto in no bilo bi leno od članu v. da bi tega malenkostnega zneska v prid dru-šrva ne utrpeli. — Društvu ie pa pristopil kot ustanovnik g. Josip Turk iz Ljubiiane-z zneskom 100 K. kar z v< -seljem beležimo. — Članarino, roko-p itd. ie pošiljati na na«dov\: cSlo-vensko lovsko društvo v Ljubljani<. — Čevljarska zadruga v Ljubljani m okolici vabi gg člane na sestanek, kateri se vrši v četrtek dno 26. t. m. točno ob 2. popoldne pri g. Valentinu Mraku. Rimska cesta 4. Zaradi važnih zadev se prosi gg. člane, da se gotovo udeleže — Obcri zbor Čitalnice v Spodnji £iMar-tin Krpane, ne imenuje ^Slovensko izobraževalno društvo«, kakor je označeno v^ sobotnem >Slov. Narodu«, marveč >K atoliško izobraževalno društvo«. — Telovadno društvo »Sokol« na Bledu ima občni zbor 26. t. m. ob 3. popoldne v telovadnici. — Občni zbor Sokolskoga odseka v Sodražlci se je vrSJ v prostorih dne 22. t. m. pri br. Gnidicu. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsidnik Jos. Oberstar, podpredsednik A. Gnidica, načelnik Ev*. Ivane, pod-načelnik A. Gornik. Izvolilo se je Še 5 odbornikov ter 2 pregledovalca računov. — Krajevna organizacija JukosIov. demokratsko stranke v Sodražici priredi svot občni zbor dne 25. grudna ob 3 uri Dopoldne v prostorih pri r.. Juriju Drobniču. — Učiteljsko dru?tvo litifrkcga okraja ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v Ljubljani pri »Novem svetu« (Prešernova soba). Po tako dolgem času pričakujemo z gotovostjo enkrat polnošteviine udeležbe. Z novim letom, z novimi razmerpmi, z novim življenjem na delo. Novi člani dobro £c>\\. Vesele praznike! Be zelja k, t. č. oredsednik. — Dramat. odsek pevskega društva »Lipa« v LHiji priredi na Štefanovo dne 2f>. t m. v dvorani »Sokolskega doma< burko »Nebesa na zemlu«. Začetek točno ob %& uri zvečer. — Zveza Jngoglov. železničarjev, podružnica Zidan most kliče svoie člane k shodu, ki se vrč? na dan sv. Štefana 26. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v hotelu Ju-vančtč na Zidanem mostu. — Občeslovensko obrtno društvo v Celja ne priredi 22. decembra t. 1. pač pa dne 6. januarja 1919 svol redni občni zbor z obširnim dnevnim redom. Obrtniki, osobito pa zadružni načelniki, naj se po moirosti omenjenega občnega zbora v polnem števfju udeleže. — Čitalnica v Slov. Bistrici priredi po petletnem presledku zopet Silvestrov večer z Murnikovo veseloigro =*Bucek v strahu*, petjem, govorom in prosto zabavo. Vsi Jugoslovani iz mesta in okolice so iskreno vabljeni. .— Sv. Peter pod r.v. gor. Podrti/nica sv. Cirila in Metoda v Št. Petru pod sv. gor. priredi na novo leto v prostorih J. Drofenfka veliko narodno veselico. Vzoo-red: slavnostni govor, petje, s-ečolov. salii-va po5t,a, prosta zabava med netjem in godbo. ples. Začetek točno ob 3. popoldne. S čistim dobičkom se bode plačal narodni davek. — A kad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. Dne 27. decembra t. 1. se vrši v Ljublfanf, Kolodvorska ul. 3 gostilna MPrnž. sestanek radi bodočnost? društva. Starel-*ine in redni član?, udeležite se ga gotovo, ker se bo razpravlialo o važnih vprašanjih. Odbor se obrača tudi do stareišln iz £ta-jorske. da bf misli na zborovanje. Odbor. — Krožek dtmafskth Slovencev iz »Kafserhnfa« se snlde dne 2S. decembra pri JeTnein. Sv. Petra cesta št. 85, točno ob 7. zvečer. Polkovnik K. Narodno gledalište. Iz gledališke nisarne. Danes zvečer ostane gledališče zanrto. — V sredo. 25. t. m. popoldne ob 2. Špicarjeva otroška igra »Pognmni Tonček* za »B* abonement. — Zvečer ob pol 8. opera »Prodana nevesta« izven abonementa. — V četrtek. 26. t. m. ponoldne ob pol treh opereta »Michuievi hčerki« izven abonementa. — Zvečer ob pol S. opereta »CorneviUski zvonovi« za abone- ment »C«. — V petek, dne 27. t. m. ob pol S. zvečer opereta »Cornevillski zvonovi« za »B« abonement NainovejSa poročila. Zahvala regenta Aleksandra. Narodna vlada v Ljubljani je prejela nasledno brzojavko: Belgrad. Na praznik našega ujedinjen jami je došlo iz vseh krajev slovenskega dela naše domovine toliko dokazov pravega narodnega čustvovanja, /s/ rene navdušenosti, da sem globoko ginjen. Prisrčna hvala vsem v imenu mojega očeta kralja Petra in v mojem imenu. Kmet. obrtnik, delavec, gospod, vsi ste složni v veliki misli ujedinjenja, vsi zajedno hočemo v bratski ljubavi na delo. da svobodo utrdimo. Z vami sem trdno uverjen, da bo bodoči narodni praznik z nami praznoval tudi oni del našega iaroda, ki danes še prenaša težko breme vojnega časa. Pozdravljeni vsi vrli Slovenci. Aleksander, Zahvala regenta Aleksandra vsemu slovenskemu prebivalstvu. Belzrad. 24. decembra.' Na praznik vai^nn uiprfinienja mi ie došlo iz vseh krajev ^'ovrn^k^za dela naše domovine tofiko dokazov praveaa narodnega čustvovanja In Iskrene vdanosti, da sem gtohoko ginjen. Pre^r^na hvnla v^^m v iwn>i mn'^^n očeta kralja Petra I. in v mo'em Imenn. Kmet. obrtnik, delavec, gospod, vsi ste slojhu v veliki misH nic/Iinienia. Vsi zah'dno hočemo v bratski ljubavi na delo, da utrd:mo svobodo. Z Vami šem trdno uverjen. da bo bodoči naredni praznik praznoval z nami tući oni del našega naroda, ki še dan. prenaša težo vojnega časa. Pozdravljeni vsi vrli Slovenci/ Aleksander. Regent Aleksander slovenskemu so-kolstvu. Helgrad. 24. decembra. Hvala slovenskemu sokolstvu. ki ie od nekdaj visoko dvigalo prapor narodne svobode in našega ujedinjenja, na lepem pozdravu. Jasnost misli, pogum srca in sila naše pest; so zlomile vse okove. Sedaj gradimo nov dom. Vi Sokoli ste poklicani, da sodelujete, da ohranite narod čvrst, plemenit, značajem Pozdravljam Vas Aleksander. REGENTOVA PROKLAMACIJA NA NAROD. Belgrad. 24. decembra. Regent prestolonaslednik Aleksander izda te dni proklamacijo na narod, ki jo podpišejo vsi Člani skupne vlade. V proklamaciji bosta regent in vlada razvila program o bodočih nalogah kraljevine SHS. ob-iednem pa riići objavila narodu, da sta prevzela v svoje roke vrhovno državno oblast. POTOVANJE REGENTA ALEKSANDRA V PARIZ. Belgrad, 24. decembra. Potovanje regenta prestolonaslednika Aleksandra v Pariz je za nekoliko dni odgođeno in sicer v dogovoru s francosko vlado, zaradi katoliških božičnih praznikov in novega leta. ker je večina francoskih politikov v tem času odsotna iz Pariza, francoska vlada pa želi, da priredi regentu Aleksandru sprejem s častmi in sijajem, ki pristoja junaškemu vladarju prijateljskega jugoslovanskega naroda Potovanje se je moralo odgoditi tudi zategadelj, ker se te dni sestane srbska narodna skupščina, ki odobri ujedinjenje Srbije z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami, vsled česar je prisotnost regenta Aleksandra v Belgradu nujno potrebna. SKUPNO MINISTRSTVO. Belgrad. 24. decembra. Posamna ministrstva so že pričela delovati. Ministri prispo že te dni v Belgrad, da si urede svoje urade. DALMACIJA ODREZANA OD BOSNE IN HRVATSKE. Split, 24. decembra. Včeraj zjutraj so Italijani zasedli železniške postaje Oblac-Perkovič. Blizu Doca so prerezali brzojavne žice in jih spojili s svojimi aparati. Na železniško progo so nametali drva in kamenje, da preprečijo s tem vsak promet. Vlak iz Šibenika sploh niso pustili oditi, dočim so se morali vlaki iz Knina in Splita vrniti. Tako je kninsko in drniško zagorje odrezano od Splita in Primorja, Dalmacija pa nima nobene železniške zveze več po Steinbeissovi železnici s Hrvatsko in Bosno. UVEDBA GREGOR!JANSKEGA KOLEDARJA. Belgrad. 24. decembra. Ministrski svet je sklenil, da uvede na vsem področju države SHS novi gregoriJatisk' koledar. Kar se tiče uvedbe novega koledarja za srbsko pravoslavno cerkev, se Državno Veče obrne na pravoslavni episkopat in reši to vprašanje po razumu s to korporacijo. GROF CZERNIN ZA ZDRUŽENJE AVSTRIJE S SLOVANSKIMI DRŽAVAMI Dunaj, 24. decembra. Grof Czernin bivši minister zunanjih del' prevzame vodstvo nemške meščanske demokratske stranke.ki se udeleži volitev v narodno skupščino. Grof Czernin bo izdelal program, v katerem bo zahteval pri-k lopi te v nemške Avstrije na sosedne slovanske države, češ, da je to edino sredstvo, s katerim se more preprečiti gospodarsko poslovanjenie nemške Avstrije. BRAZILIJA PRIZNAVA ČEŠKOSLOVAŠKO. Pariz, 24. decembra. Braziljski poslanik ie vročil 19. t m češko-siova- škemu ministru zunanjih del dr. Benešu noto, v kateri braziljska vlada priznava češko-slovaško republiko. DR. LODGMANOV ODGOVOR MA-SARYKU. Dunaj, 24. decembra. (Lj. k. u.) Ce-hoslov. tisk. urad poroča: Dne 28. t. m. se sestane na Dunaju nemško-Češka narodna skupščina, kjer bo dr. Lodgman obširno odgovoril na Masarvkovo poslanico. DR. MASARYK V NEMŠKEM GLEDALIŠČU. Praga. 23. decembra. (Lj. k. u.) Ce-hoslov. tik. urad poroča: Predsednik dr. Masarvk je z nekaterimi člani svoje vlade posetil včeraj nemško gledališče v Pragi. Na pozdrav odbornikov gledališča je odgovoril dr. Masarykf da je samoposebi umevno, da bo nemška umetnost ne samo v Pragi, marveč na vsem ozemlju republike pod našo zaščito. Naglašal je popolno enakopravnost Nemcev na Češkem. Gledališki odbor je nato spremil dr. Masarvka v ložo. Občinstvo je prirejalo predsedniku burne ovacije. LIKVIDACIJA VOJNE MORNARICE. Dunaj, 24. decembra. (Lj. k. u.) Cc-hoslov. tisk. urad poroča: Razprave o likvidaciji bivše e. in kr. vojne mornarice se bodo pričele prihodnje dnL Predsednik likvidacijskega urada za mornariške zadeve je podadmiral Franc Holub. ITALIJANSKA MINISTRSKA !0RIZA. Lttgano, 23. decembra. (Lj. k. u.( Čehosiov. tisk. urad poroča: Ministrski predsednik Orlando se ie nenadoma povrnil v Rim. ker je izbruhnila ministrska kriza. Minister Dari je demisijoni-ral, drugi ministri, med njimi vojni minister, groze z ostavko. POVRNJEN NEMŠKI PLEN. Pariz, 24. decembra. »Petit Journal« javlja: Poleg nemških delegatov, ki so prinesli semkaj rusko zlato, so prispeli semkaj tudi še drugi zastopniki nemške vlade, ki so prinesli sabo vrednostne papirje v znesku 80 milijonov frankov, ki so se jth Nemci polastili pri svojem pohodu v Francijo. UPORNI VOJAKI V BEROLINU. Berlin. 24. decembra. (Lj. k. u.) Cc-hoslovaški tiskovni urad poroča: bolj-ševiška mornariška divizija je dobila včeraj od vlade povelje, naj izprazni dvor. Mornari i so se pa uprli temu povelju in so zasedli palačo državne pisarne. Zasesti so hoteli tudi mestno po-veljništvo in aretirati mestnega poveljnika. Vladne čete so pa dobile ojačenie. Prišlo je do spopadov in do streljanja 14 oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Vladne čete so potem uporne mornarje razpršile. A&rovisaeiia. -f- Meso na rdeče izkaznica B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 27. t. m. in v soboto, dne 23. t. m. v cerkvi sv Jožefa. Določen je tale red: v petek, dne 27. t. m. od 3. do pol 4. popoldne štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400. od 4. do pol 5. štev. 401 do 600. od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto dne 2S. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev 1201 do 1400. od 2. do pol.3. 1401 do 16G0. od pol 3. do 4 štev. 1601 do 1S00. od 3. do doI 4. štev. 1801 do 2000. od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. 4- Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 27. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa. -f Vojne klobase na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo vojne klobase v petek, dne 27 t. m. in v soboto, dne 28. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek, dne 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 240, od 9. do 10. štev. 241 do 480. od 10. do 11. štev. 481 do 720, popoldne od 2. do 3. štev. 721 do 960, od 3. do 4. štev. 961 do 1200, od 4.*do 5. štev. 1201 do 1440. V soboto, dne 28. t m. dopoldne od S. do 9. štev. 1441 do 1680. od 9. do 10 štev. 1681 do 1920, od 10. do 11. štev 1021 do 2160, popoldne od 2. do 3. štev. 2161 do 2400, od 3. do 4. štev. 2401 do 2640, od 4. do 5. štev. 2641 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kilograma vojnih klobas, kar stane 50 vin Stranke naj pripravijo drobiž. -f Prodala praških klobas na ubož-no akcijo. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni .prodajalni v Gosposki ulici v torek, dne 23. t. m. dopoldne, strankam z rudečo izkaznico »B« od št. 900 do 1200. Vsaka oseba dobi četrt kilograma: kilogram stane 8 kron. -f- Krompir za V.t okraj. Stranke V. okraja prejmejo •krompir v petek, dne 27. t. m. pri Miihleisnu na Dunaiski cesti po naslednjem redu: od 8. do 9. štev. 1 do 200. od 9. do 10. štev. 201 do 400. od 10. do 11. štev. 401 do 600. popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. -f- Krompir za M. okraj. Stranke M. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 28. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000. od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kilogramov krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. -f- Jabolka na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prej- mejo jabolka v petek, dne 27. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti Narodnega doma). Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 250, od 9. do 10. štev. 251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma jabolk, kilogram stane 2 kroni. 4- Jabolka na rmene izkaz niče i*. Stranke z rmenimi izkaznicami C prejmejo jabolka v petek, dne 27. t m. in y soboto, dne 28. L m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti Narodnega doma). Določen je tale red: v petek, dne 27. t. m. popoldne od 1. do 2. štev. 1 do 300, od 2. do 3. štev. 301 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 900. od 4. do 5. štev. 901 do 1200. V soboto, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1201 do 1500. od 9. do 10. štev. 1501 do 1800, od 10. do 11. štev. 1801 do 2100. popoldne od 2. do 3. štev. 2101 do 2400. od 3. do 4. štev. 2 iOl do 2700. od 4. do 5. štev. 2701 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma jabolk kilogram stane 2 kroni. Razne stvari, • Nemški plen v Obrenovctt. Iz Bel- grada poročajo, da so pustih Nemci in Avstrijci v Obrenovcu 120 vagonov žita m več vagonov drugih živil. * Zračna po&ta med Zagrebom in Bel- gradom. Te dni ie odšel za poskušnjo prvi poštni zrakoplov iz Zagreba v Belgrad. V zrakoplovu je bil kurir s pošto Narodnega veča za ISelgrad. • Ruske izgube v svetovni \oj«L Ruski poblanik v Madridu je povedal žurnali-stom, da je Rusija izgubila v svetovni VOf-ni 9,150.000 ljudi, med temi je mrtvih 1,700.000. * Zračni promet preko Atlantskega oceana. V Londonu se bavljo sedaj z grad-bo zračnega vozila za prekooceanski promet Na tem zračnem vozilu bi bilo prostora za 100 potnikov. Morda se otvori ta promet prihodnje poletje. * S stndnimi puškami na lovu. Iz Be-rolina poročajo, da je na Furstenbergovem levu Pfohrenu bilo ubitih na stodne jelenov ter je sploh storjena velika škoda, ker so šli tatinski lovci na lov s strolnimi puškami. Par oseb je bilo ranjenih in dve mrtvi • Kočija predsednika ceho - slovaške republike. KoCija. v kateri se je vozil predsednik čeho - slovaške republike dr. Masarvk po praških ulicah,. U ona kočija, v kateri se Je vozil pokojni cesar Fran Josip iz Schonbruna v Mofburg. To kočijo Je kupil na dražbi čeho - slovaški poslanik Tuša/ In jo poslal v Prago. Darila. — Pevsko društvo »Slavec« je izročilo županji uospei Franii dr. Tavčarjevi 1000 kron za jugoslovanske invalide in 500 kron za srbsko siročad. — Zahvala, Pevso društvo >Sla-vece je izročilo 1OO0 K za jugoslovanske invalide in 500 K za srbske sirote. Izrekam društvu ga ta plemenit čin svojo iskreno zahvalo: Frania dr. Tavčarjeva. Božična darila.. Za mestne reveže so kot božično darilo darovali: Gospod podpolkovnik Karol pl. Kern z eospo soprogo 500 K. rrosood Viktor Ranth. imetnik tvrdke M. Ranth v Ljubljani 100 K in neimenovani dobrotnik v Sp. Šiški 100 K. Darila. Za prehrano ubožnih slojev ljubljanskih daroval ie neimenovan dobrotnik, kakor vsakomesečno. za mesec november in december 1000 K in druer neimenovan dobrotnik v Spodnji Šiški 100 K. m g Slovenska Sokolska Zveza tebnični odsek. Tehnični odsek S. S. Z. opozarja načelnike in vaditeljske. z hore vseh bratskih društev na dr. Viktor Murnika knjižico „Redovne vije t člena ii ▼ četi v zbora in praporn" ter na E. Sa-jovica knjižico „Priori?! ti fiditeljske izpite-. Ti knjižici je dobiti v „Narodni knjigarni* v Prešernovi ulici ter staneta obe skupaj 3-5G K, s poštnine t*—. Obenem opozarjamo vse vaditeljske zbore bratskih društev, da priredi tehnični odsek S S. Z. že januarja meseca celodnevni vaditeljski tečaj, za katerega naj se vaditelji že v naprej pripravljajo. Voditeljski zbori na delo! Na z d ar! Telovadni odsek S. S. Z. i Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina to tisk »Narodne tiskarne«. Viktorija Štritof, vdova glmn. rav-natelja, naznanja v svoiem in v imenu svoiih otrok Vide dr. Botterb iove in Nikoli, svoje sestre Serafine Zijec, svoje snahe Antonije Štritof roj, Pranrotnik, zeta pritniriji Dr. Botteriji, svaKa Antoni Zajci nadzornika dež. naklad, pretresujočo vest, da je njen iskrenoljubljeni sinko, brat oz. svak, gospod Stanko Štritof rez. poročnik -v nedeljo 22. dec 1918 ob 10. uri zvečer po kritUem trplenju preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vr5i v sredo 25 dec, ob 3. uri iz mitvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, Sv. maše zadušnice se bo služile v več cerkvah. Ljnbljana, 24. dec. 1918. 8093 HhmI Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne ?4. decembra iyi». 305. stev. Kdor pMje cesfi tet "L*^ povzetju, dokler je še kaj zaloge, nase karbldno svetiljko najnovejšega sistema. Cena fino emajlirane riseče in namizne svetiljke K 30'—. Karbid vedno v zalogi on K. Čameraft k Ko. Ljub ljaat, Dooaiska c 12. Umrl je po dolgem trpljenju naš dobri oče in soprog Ivan Bajt, orož. s trat m o .ter t p. danes zjntraj ob osmih v 73. ■ letu starosti. f^j Pogreb bo na Sveti dan £g ob treh popoldne iz hiše št. '20 na Starem trgu. 8048 V LJubljani, 23. dec 1918. Žalujoča soproga in otroci. Trgovsko bolniško in podporno društvo t Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov redni član, gospod Mali W\ trgovec In posestnik mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se ie vršil dne 22. t m. ob 2. uri oopoldne. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljabljana, dne 24. dec. 1918. Zahirala. Zahvaljujemo se najtopleje vsem darovalcem - vojakom iz artiljerijske delavnice v Ljab-liani, drž. kolodvor, za poklonjeni venec in šopke na grob 2 i naprodaj. Sp. šttka 15*. 8053 Bridkim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuino vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadio poklicati k Sebi našo iskreno-Ijubljeno hčerko, ozir. sestro, tetko In svakinjo, gospodično Pavlo Marinko, učiteljico na Viču. V soboto, dne 21. decembra ob pol 6. uri popoldne, je po dolgi mukepolni bolezni, večkrat previđena s sv. zakramenti, Bogu vdana, mirno v Gospodu zaspala. £021 Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, ob 3. uri popoldne, iz hiše Žalosti, Glince 140, na viško pokopališči. Blagopckojnico priporočamo v molitev In blag spomin 1 Oilnce, 23. decembra 1918. Globoko žalnjoči rodbini Gutnlk-Marinko. posebno pa vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počrtku. Ljubljana, 23. grudna 1918. isoio Žalujoči ostali Zahvala. Za premnoge dokaze iskre- 98 nega sočutja povodom prerane 9n smrti našega preljubega nepo-zabnega soproga ozir. očeta, svaka, zeta, gosp. Ivana Jeršana uradnik. Banke lpSlavljeal izrekamo tem potom vsem uradnicam in uradnikom Banke •Slavlje*, sodnim uradnikom in svojim sorodnikom za krasne vence in šopke ter Časteče spremstvo, na:toplejšo zahvnlo, zlasti g. ravnatelju Hribarju. Bog plačaj! Težka je naša bol. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. 7931 V LJubljani, 23. dec. 1918. Globoko žalujoči ostali Stanovacia i Uno Ponudbe na L Čolnar. Krtoj. 8030 io nf mm in ™Lirt* .,drva/802T na upr. »Shrv. Nar.« 8027 ttfthRfcnn za eno spalno sobo kunim. rOOimO Naslov Narodu". pove uprav. »Slov 8052 I fttal v sred'ni mesta se išč« « takoj. L u udi Naslov pove upravništvo »Si Naroda«. 8014 Z'Mnvna nnf nova> 'ePa ^ez 1 m visoka mlM |Jcl, se ceno proda. Med Hmei-niki št 2, (pri Sv. Križu). 8039 Hnfsr za navadna kotarska popravila se nUldl Išče. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave Cesta na Kodeljevo št 8. 8045 MhMhr. :x trse ščine, lice primerne službe Ponudbe na Alfredv. Parnu, Dobrna pri Celju. 6026 vtannvsnin z eno sobo in kuhinjo za ilaitUldUjc 2 osebi iščem za ;anuar ali februar 19i9 Naslov pove up^av. „Slov. Naroda". 8051 irpnti punta ssM častnik v pisarni, išče primerne službe. Naslov pove upr. „SI. Nar.*' 8060 Halam! ali fenpi oz. primerni lokali v Ljubljani. Ponudbe pod „Trgovina. 8012" na upravništvo „Sloven. Naroda" 8> 12 moči, dobro ohranjen, ie kupi. Indof, Flor jonska nI 27/11 aadstr. K l'8C. Povzetje samo za Jugoslavijo stane SO v. vec. Iran Bocac. Ljubljana. 8022 'if 1 Pieklic zoper Frančiško Vel-kavrh in Alojzija GorŠič, kar ie je o njima govorilo kar ni bila resnica. J. Strokelj. J. Čerse. v spodnji Šiški, na prijaznem prostoru, enonadstroona, vsa pedkletena, z vrtom, te preda. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 8009 ?p| zamenjam za petrolej In sladkor. Wi Koliko mi da kdo za vrečo (50 kg) soli. Imam jo več vreč. Naslov pove upfavuifitvo ..Slovenskega Naroda" 803 Ma pita. daj večja množina po najnižji ceni. Poizve se Roina nilca stsv. IS. 8007 srednje velikost' z dobrim *S50i?u prostornimi poslopji, blizu Cel,a, kupim ali vzamem v najem takoj Dopisi na Josip Drda, Loka pri Žusmn. 8024 najemnik restavracije te"..v$?. me za prvi hotel v Maribora. Pisrnene ponudbe na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani. /8019 Krama sralčfsa stvom v le-i legi in v bližini železnice se ugodno proda Pismena vprašanja pod »Grajščioa 8^02* na rpr. »Slov. Naroda- 8002 1 flkfll Priroeren za prodajo kandit en gros, LbZuu, se išče v sredini mesta Ljubljane Ponudbe z navdbo najemnine in drugih pogojev na Jos. Rajšter, tovarna kandit v Šoštanju, Štajersko. 8041 varni aH trgu varnem v najem Ponudbe pod ^,6oreorsk0/8047" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 8047 «■••^«1 38 let star, oženjen, jako tre-ulauJri, zen in zaneshiv, v vse strokah izvežban, iste sinžbe oskrbnika ali ekonoma na veliko posestvo, blagajnika, tajnika itd. Dopise na R. Hra senika v Prfctovi. 8025 tatanjn B. 43 malorabfjena predvojna, le prvovrstna, brezhibna gumijeva obroča z žmuls-sto uporo (VVulstmantel) 28X-5/8. V Ljubljani, Na Mirju Št. 2, pisarna. M ftlflfi^Jnifl samsk' osebi obo. rJol oluUU?ft>G je?a spola do smrti m sicer eno ali dve sobi s kuhinio, plača do dogovruu. Eventualno tudi s postrežb«. Ponudbe pod, NoTonteste 83?0* na upr. »Slov. Naroda« Na anonimna pisma se ozira 802C Zakensm mmm mož izt^š?z znaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 25—35 let, katera bi imela veselje do gospodinjstva in dvoje nedorastlih otrok. Resne ponudbe s sliko ali brez slike naj se naslovijo pod .Srečna bodočnost 8040" na upr. SI. Nar. H!inf mfhkia veznega, oženjeneg*. IVjUltilU.UljU moriji vega in sposobnega, ki razume tudi nemšk', Iščemo za našo tovarno v Medvodah, će mo goče za takojšnji vstop Ponudbe, najljubša bi nam bila osebna pred tava. o staviti na : Papirnica Goričane, pošta Medvode, Gorenjsko. 7984 Zahvala. Vsem, ki so izkazali čast najini ljubljeni hčerki Stani na njenem zadnjem potu, izrekava tem potom najtoplejšo zahvalo. 8018 Dr. Brejc in soproga. Dobrega pralnega mila is*^* Poizve se v Rotui .lici SL 15. 800-> Konjskeia in CSkSfSTS pri vratarja mestne klavnice. 8001 IVm alUTjC cembra 1918 do 8. janu ar]a 1919. 7932 z 1 konjsko silo ae proda. — K}e, pove upr. .Slov. Naroda* 7911 Umm gnoj za steljo. SEm. 8006 Smnri dobro ohraniene. knpim Hlllll linij Ponu ibe na Henrik Kenda Ljubljane., Mestni trg 17, 7998 Hiša ? Ljobllani ijana, SelenbnrgoTt ni. št. 5, I. nadstropje 8028 evo Klavir io fotograf, aparat 5Liapro; Selenbnrgovi ulici št. 5, I. nadst levo. 8028 Plesnega ntiteUa Š 22? ^ poduk 3 gospodje. Ponudbe na uprav. „S1. Nar." pod „3 gospodje 8015" 8015 nhnnfH3 za Jva halkonska sedeža v HJUiiiilQ prvi vrsti se proda. Naslov pod ..Abonma'" poštno ležeče Ljubljana 8013 Pes pKjffia/f!vmtaTckri^"« radi selitve emu proda. Gorja Šiška, Ceiov. cesla 86. 8011 BvnhlausBn onea ^tcm v bližini »Na-S:fISiVCSJ SUDU rodnega doma« -»Z. J. Z « Narodni dom, pritličje levo 7999 išče primerne složne, vstop takoj. Ponudbe na upr. „Slov. Nar." pod .Knjigovodja 8023". S023 \mM ifislRflviiia po Vta, Bata in Kislo nk 51 slaviji že lahko razoošilja in naroča pri A. Cset, p. aa.taaj. 8054 400 kiflo Barjrade» rior ^kSLt jrm čedno stanovanje z 2—3 sobami in pritiklinamt. Odgovor na naslov Voćtšek Sp. Šiška 156. 8093 Pristne tati* Motan. oošiha po vsei Jugoslavi i Karal Novak, Sp. Siska at 272, p. L uo- r. lati a Vil. 8046' 11 Iti Bholtiie moke TcfTl^ preskrbi stanovanje (kuhin a, 2—osobe =» jritikhnami) v mestu. Naslov pri upr. „SIov. Naroda". 7993 Tfnnw§l/5 hlM enonadstr. in manjSa 1 itJUV>l\d UlSd, hiša ?n oko!: 5 1 2 oralov 2emljiSča v prometnem kraiu v ravnini, zraven vel ke ceste se proda. Naslov pove upr. ,S1. Nar." 8C5?2 dnja v pomoč po=r>e. Vajena mora biti vseh dorračih del >n tudi na polju. Plača 5D kron in vse prosto pri Manfl Karlovšek. posestni-ca na Lavi pri Celju. h091 5lffi 1173 'p !?ter H"*?* °lJa dobi zn ny 1 lui nagrado, kdor preskrbi majhni ursdn ški družini stanovanje 2—3 sob Ponudbe na Ins. odd. „S1. Naroda nod Radi". 7865 Pisalai stroj io !al2ZD3 oet i^r cevmi in koleni Je naprodaj. Ogledati je mogoče te reči tri dni zaporedoma na Marije Terezije cesti 6. priliči?, na gorenjem vogalu hiše. 7967 štev. 12. 7»'7 fšsega sabo m sLK: raultiolUf, nrvovr^no bu6aool|a, raxnavrstni Hb^rjl in bomboc6t£t Kakor tud g^rćlo*« (ženof) se odda v treov;ni M. Dorfl, Mestni trs L Hi bij« na *t"fiiflill voine mornarice, vojašč. pro»t, . liUJilirl poročen, brez otrok, vešč sfuž-^ovania pn parnih kntlih, izučen ključavničar, Iftče stalne službe v Ljublja*1', ^11 na deželi. Ponudbe z navedbo ?luž-^>enih prejemkov pod .H. 3. 5' 7941 na Jipr. SI. Naroda. Imm 2 li mernim posestvom na deželi, najraje v Ljub'jansJo oko-"ici Ena Vii^a ima 3 DrAda]a!rilMna za kočijo in težko vprego Ponudbe na Poštni predal it 54. 7922 majhno, letno, iščem kje , v sredini mesta. Posredovan ie nagradim. Dopisi na Friderik Ldfiier, botel pri Slonn soba it 74. mesečno 20 kg nolarlce boljši obitelji, katera mt nudi mesečno sobo s hrano. Janko Šibenik, Gosposka ulica Št 16. 7884 najlepše, se nekaj sto Domače čeiiDie kilogramov po nizki ceni proda. Naslov pri uprav. »Slovenskega zaroda« 7874 se vzame v najem, najraje v Ljubljani ali pa tudi drugje v kakem prometnem kraju. Naslov v upr. .Slov. Naroda«. 7893 ob južni železnici, 20 minut od kolodvora Sava, se z živino in orodjem vred odda pod ugodnimi pogoji v najem. Več pove Josip Divjak, v Ribnici. 7964 Svatu raa lanralobl3SrS?uS ter specijalna vrsta za zimske damske kostume, razpošilja modna trgovina M. Bidovc v Mariboru. 7414 (mošanska) v zabojih od 30 do 50 kg a K 2—, 240 in 2 80 razpošilja proti polovičnemu predplačilu, ostaneK po povzetju Maks Jerau.chf stolni trg št. 2, Maribor na Dravi. 7703 2 Hrana itt kusja uxk0 opravo ter popolnoma nov lovski ▼oa na finih po resi h, naprodaj za lastno ceno. Več pove Moška, Novo-pasta ». 17«. _7616 Rftna nnraua za dve spalni sobi iz iliJuđ UjJlufu orehovega in iz mehkega iesa, sestoječa iz 2 visokih omar, 2 postelj, 2 nočnih omaric. 1 umivalne omar.% i ogledalom, 1 mize, 4 stolov naprodaj pri Mat. Gogala, mizar na Bledn. 2 lepi ranili saknji SV£T": 11. oadstr.. od 2.-4. pop. 7890 . ae proda. Več v Gradišću I st. 3. zraven pekarne Schrev. 7900 Oinn novo ,n star0, b,Jza 100 hektov J lili/, se dobi ceno na debelo pri Paar, hotelir, Jesenice. 7942 As rabil M. X"i"SŽ Terezije cesti št 13, (Kolizej). 6991 Parni kolel. Slon« dobro ohranjen, se kapi. Ponudbe na „Koaajfsce 7936 Mita soisa pa s 1. januarjem. Ponudbe na naslov Briošek, Sodna 9l. 3 IV, 7S60 G&stnno ali n>!taMiie SSSTS " v najem. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda- 7962 2 Btan klavirja, za polovično ceno. M. Ropaš, tovarna klavirjev, Celje. 7861 Ma?t in Otth se 3roda 111 namenja za mUtt III J|fXU moko in petrolej. Gosposka nlica 4, L nadst levo, zadaja vrata. 7955 prvovrstno blago, oferira tvrdka Ignac Točk, tovarna mila v Kran|u. Sprejema tudi prednaročbe na milo in sodo. 792o Kolomaz, Bokovih drv en vagon ae proda skupno ali v manjših množinah. Poizve se pri J. Zazuljenu, Ljubljana, OradUće it 4. 7887 Klavir irnsino. ffi^rSEdE tvrdki Vidmar pred Škofijo 10. v Ljnb-ijaai, 7917 Dffvifa iz dobre hiše sprejmem v po-UkUlirJ pojno oskrbo v umetni mlin; ali pa sprejmem pomagača« Alo|s Hu-nec, St Ptfvel ari Preboldu. 7927 M mesarski soaiačBik ^iSjeisf' ske obrti, se sprejme po novem letu. Plača po dogovoru. Istotam se sprejme tudi vajenec. Franc Oolob, Sp. Šiška 50. 7880 Gostilna s trgovino vzamem v naj*m na Dolenjskem, nairaje ob železniški progi, kje v bližini Bubnjarcev. Dopisi na Kos, pri g. N. Adamitscb, Spodnja Šiška Nova ulica št 228 I nadstr. 7851 Usnja za jKtofete,&£&2g£ ra novih moških čevljev Št. 44 in 6 m dolga vinska cev se proda po nizki ceni. Pismene ponudbe na upr. .Slov. Naroda* pod Mboks 7888". !MiaA£r£S£l3 službe, najraje kje na deželi, eventue!-no sprejme tudi kako drugo primerno mesto. Cenj. ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „Soiiden 637878'*. flimlJdi ki imate veselic napraviti sku$-[ilfuttli!, njo za k in oop era tor je in še nimate eksistence, pošljite le pismone naslove in opis zdravstvenega stanja ter kateri udje vam manjkajo, oziroma v kohko so Isti pokvarjeni in sicer le pismeno na naslov Niko Ogrič, operater, Ljubljana, Mestni trg 24, l* nadstr. Oni pa, kojl ste se že oglasili, izvolite počakati par dni, da dobim odgovor Nar. vlade SHS v Ljubljani. 7883 m ali Bfiteljita S«!eJ^ se na temeljito učenje. Ponudbe z navedbo zahtev na .Slovenski Narod* pod .Slovan.7977*. R¥bi posodil 2500 R osebi proti mesečni odpieči 50 K z obrestmi ? Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda« pod .Hada »tiska/7939* tnnrtto z& ^mle vre* ,n ženska oz. LcUtmu moški, ki je vajen vsega dela, S. lBCeta. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Ponudbe na L Angtštln, Dunajska cesta 30. od 10—11 are dop. 7913 MamfJftn V\ v hranilnicah plačam 5P/% RUlCMU J il polletno anticipaado za posojilo 5—10.000 kron, vračljivih proti trimesečni odpovedi po preteku enega leta. Ponudbe pod , posojilo 7905" na upr. »Slov. Nar.« 7905 IzoTiraftna itntžnica SpISTJUS^K Č» takof .protrne. Prednost tista, ki se razume nekoliko v ročnih delih oz. zna pripraviti lahka jedila. Eraac Lenart trgovec Ptoj. 792* izobrazbo in z dveletno učno dobo v trgovini, želi primernega mesta v kaki pisarni. Dopisi pod Šifro »Jasoslovanka 7899" na upravništvo »Slov. Naroda«. 7899 Jlase-ena Hitita" t LjnbHaoi niška opravila sposobno pisarniško moč. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo sposobnosti in zahtev do 31. t. m. na odbor .Giasb. Matice* v Ljubljani. 7963 20 ki moke to 0 takoj meblovano stanovanje vsaj za 3 mesece 2 sobi in kuhinjo. Ceni. po-ponudbe pod šifro „Fđoka 7918" na upr. »Slov. Nar.« 7918 OĐl'ieM PtaV. rolnoma^'d^v. absolviral nižjo gi«n»az»io, abs. triletni gospodarski zavod, vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega Jezika, vešč vseh panog modernega kmetijstva, štiri leta na velikih eraičnih ekonomi ah zaposlen, želi vstopiti na veliko ekonomijo v službo. Posebno znanje v živinoreji. Lahko položi kavcijo. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pod ,,Živinoreja 7845" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 7845 Prva jgja wb\%. drogerile parfBferrja. lotcgral. maifa-ian iti Oiastv. kaareiijaiiiraaa prodala stropov. Ustanovljena leta 1897. ANTON KANC Ljubljana, Židovska ulica L Cenilci na razpolago. / TOVARNA ZAMASKOV JELAČIN&KS LJUBLJANA MAJS0UDnEJ5AiNMAJČEM^JŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČrtl OBRAT. DIREKTMI UVOZ PROBKOVINE IZSPAMUEINPORTU6ALSKC.ZAHTCVAJTEVI0RCEJ L2 6959 05. štev. ^SLUvc^^ru iM/iKOU-, ane im. aecemDra raio. stran /. neku M napetost električne žice za glavno izpeljavo in sicer: bakrena aii aluminijasta pa tudi železna žica se prevzame za to rabo. Rabi se od 10—12 kilometrov. Ponudba naravnost Električni strojni zadiugi v Mengšu z navedbo najvišje cene, do 8 januvarja 1919. 7965 Bukova Kije popoludne od 1 do 4 ure pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince. Cena 95 v. kg. Prodaja tvrdka 1. Kašfan. Ljubljana. KariovŠKa c 15. Ponudim milo za pranje, milo »Dob» Cikorijo, čaj, papriko, sveče, kisovo kiss*no, razne esence, vermut vino sladko, sadni moSf. Proda se tudi nad 100 hI hrastovih sodov. 7502 v kovinsstih dozori, 1'i doze po K 15. Vi doze no K 28 za tnc, mast ta čevlje, čevlje z Isscslail i« risniatiml codalcti »■Miče, toa'elno raik> ■> »hice, lesene in porce- ni nra.šek i. t 4. no -rs'no lanska vlae, rka, tronifljevec, čajni raav lavni is čajni nadomestek že oslalea jrani- 7411 .-e nahaja momentano v hudi - pr.rr:: stiski, apelira z 2, a u rana usmiljena srca, ki bi ji ho-a posoditi K 2.5-0*— proti mesečne mu odplačilu po K 50'—, kar bi bile marsikomu malenkost a njej v veliko pomoč, za katero bi mu bila vedno hvaležna. Obenem zagotavlja, da je varnost poso;iia popolnoma zajamčena. Resne ponudbe pod šifro , Pomoč v siti* na u&r. »Slov, Nar.« Prosi se nuine pomoči. 7901 (pomorščak) jako lepe iu idSIIHn, zunanjosti ter z večiim premoženjem želi v svrho priženitve korespondenco z damo slovenske narodnosti katera posreduje svoje premoženje ozir. posestvo. Ker ne name ravan dalje službovati, ter mi je edina žA.lja se posvetiti gospodarstvu, reflektiram Je na takšno, ki ima večje posestvo, oz. obrat. — Ker je zadeva popo3noma resnega značaja, se piosI, da odgovarjajo samo osebe, ki jih v^a stvar zanima. Ponudbe s polnim naslovom je poslati* pod .Pomorščak 79 7881* do prvega januarja 1919 na upr. >Slov. Dar.« Tajnost zajamčena anonimno v koš. 7881 (jhtipii vseh VTStza urade društva, trgovce rte m mi graver iu izueiova-telj Vraočukovih štampilii UBJffl, Dvorski fr šle?. 1. Kinematograf Jugoslavija' k! ■ ima storiti t! hi v Mm m\K mm vali en]. iKintn la Srsino otelt!ta. ZORICA GOLJEVSČEK JANKO BRUHA ZAROČENA Ljub!jana 23. decembra 1918 8043 Planice Tovarna kSav'rjrv H. ROPAŠ, C c 112. priporoča najfinejše klavirje in pianine. Edina junoslovanska tvrdka. zg umijastiml podplati so zopet, In ker so sirovine pošle, zadnjikrat v zalogi. — Cena za moške K 85—, za ženske K 73-—. Zaloga ćevllev „PEKO" Peter Kozina & Ko. v Ljubljani, Breg. •e*"" Naročila po poŠti se ne izvršujejo. "vam arrtost kapitala Kdor si hoče kapital za poznejšo dobo zasigurati naj se zavaruje pn Prvi feški r^iosni delniški zavarovalni družbi „Koruna" v Pragi. Zastopstva po vseh slovenskih krajtb, za Kranjsko v Ljubljani Dalmatinova ulica 7. A Klun Glavni ravnatelj te družbe je moral k vojakom, ker je znal b raniti zavod pred avstriiskiiti vojnim posojilom. 8044 Posojilnica * Mmih®m IM&mđm dom) obrestuje od 1. prosšuea 1919 naprej do preklica hranilne vloge arez odpovedi po 3% hranilne vloge proti trimesečni odpovedi po 374%. V Mariboru, 21. grudna 1918. RSVIlStSljStVO. Dražiseni oklic V petoh dne 27. grndna 1318 lo6eo ob 9. uri dopoldae se bode orodajalo v jahalnici, Bleivveisova cesta št. IS potom javne dražbe 1 barako, § trenske vozove, prazne zaboie, žimo in razne druge predmete proti takojšnjemu plačila v gotovini. — Zdražilec mora na lastne stroške takoj odstra-uiti kupljene predmete. LJUBLJANA, dne 21. grudna 1918 Za vodstvo stvarne demobilizacije: liv*. tieMl. Največja izšsira Semena! Kolerab« modra In bela, orjaška, du najsko zgodnje kodravo, Ifš-^o zcijje, zgodnje in pozno zelja z orjaškimi glavami, korenje belo in rumeno, rdeče orjaško, karate, čebula cvitavska, so letna pesa, temnordeča, kuia?ricn za vkladanje in krivuljaste kumara, S*»iaaČ*, s adki jaaež (fenhel), kume ca, karfifola, »ajaroc pt»-tersT?, iel-jna, ropa itd. vse najceneje na veliko. 7909 Pojebne ponudbe zaiamčeno zanesljive prvovrstne kakovosti, normalno kaljivo, nudi specialna trgovina in vzgo-jevalaica semen A. RICHTER, Hefmanmestec, Češko. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi vsakovrstnih brauzata^ev, šopkov, različnih lalm ter krasna ubira • sako vrstnik naiaiGtierne'aik salonskih cvetlic. Prva lji.ibljanska cvetličarna VIKTOR BAJT. .& "Ar V e raioa m Dne 2S. I. m- 9. &?! donolćne se bst*e pote*?* dražbe na postaji Škofljica prodalo ?2 sednv lanskeaj? vina v posodah od 300 —450 litrov. Vino pride v posameznih posodah naprodaj. Žapansivo Šmarje-Sap. 0. BRAČKO Dunajska cesta Ste v, 12. Pripis. V službenem področju oddelka za kmetijstvo nnredie vlade SH5 v Ljubljani, se razpisuje služba strokovnega in upravnega vodje vsega žrebarstva v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani s sedežem in prostim stanovanjem v žrebčarni na Selu pod Ljubljano in s prejemki tistega Činovnega razreda, ki so primerni sposobnosti imenovanega. Spiejme se le teoretično in praktično v konjarstvu naobražena in v tozadevnih poslih praktično izvežbana oseba, ki dobro pozna konjerejske razmere v slovenskem ozemlju. Pravilno kolekovane in opremljene prošnje z življenjepisom naj se vlože do 1. jauu«rja 1919 pri podpisanem predsedstvu. Ljubljana, dne 20. decembra 1918 PredsednuUvo oddelka za kme-. tfjatto Nar. vlado SHS v LJuDlJau!. Poverjenik; A. KALAM l r. Srbečico, hraste, lišaie odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, postav, varovano „S5A3A-FORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3*—. veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12-—. - Dr. L FlescVs Krofien-Apoiheke (Gy5r), Raab Ogrsko. = Zaloga za Ljubljano in okolico: lekaraa Mpri zlatom felena", Ljubljani, Marijin trg. 5958 99W Pozor na varstveno znamko „SSABAF0H?>1" "W Nndlm Vam zomlfevid colokn^ne Jn^oslavlie. Vsak trgovec naj bi ga prodajal, vsaka hiša naj bi ga imela; saj je to zemljevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej. Trgovcem pošljem najmanje 50 zemljevidov za 60 kron, prosto poštnine proti povzetju. Za večja naročila popust po dogo-# voru. Se priporočam HudolS Cotič, Vrbnika« Parafinskih sveč in parafina SOtresujemo vsako količino in prosimo one, ki imajo to blago, da nam je ponudijo ob označbi cene, velikosti, opreme in količine. Trbo|ević h Pndarić, agent, komisioni posao, Karlovac. Industrija za razsvetljavo dmitvo 1 o. k. Maribor ob Dravi, Gosposka nI. 5. Električne naprave za razsvetljavo za mliae. žage in droge krije. Električni moterji _ elehtričii gladilniki. električne žepne svetilke. 799/ Inženiria-potnika lica velika avtomobilska tvornica za liubliasnsko okrožje. Ponudniki z brezhibnimi referencami, zvezami, strokovnim znanjem ter dobrimi občevalnimi oblikami naj svoje ponudbe s sli ko, dosedanjim poslovanjem, študijami, jezikovnim znanjem na -lo.-r ond Ratselna/eiue ffr. 21521 na Aan. Sss. M. Du ke S chi. A. O D^aaU Wian) I/l. 798 Tmovtil Oziraje se na vedna naročila vzorcev vljudno poročam, da jih ne pošiljam, dokler ne nastopijo bolj normalne razmere, ter prosim, da pride vsakdo osebno izbral, ker zaloga je še velika in cene nizke. Veletrgovina R. Stermecki, Celje. ©t var j a zopet deften obrat ima razpoložljive male množine prvovrstnega jedrnatega mila, kristalne sode in kolomaza ter prosi naročb. Natančnejše ponudbe na zahtevo. HnlMljBjts sl sliku mm vladara! Upravo je izašla u veličini 34 v 47 cm vrlo uspjela, fino izradjeoa tlika Njegovog Velldanatva kralja Srba, Hrrata 1 Slovenaca Petra I. Preporuča se, da sl sliku npšega vladara nabave svi uredi i zavodi kao i privatnici. Cijena je primjerku K 5'—. Naručbe postom obavljaju se btzo i točno uz pouzeče ili uz unanred pripos;?rn iznos a upravljaju se na Knjižim Jagosla-venske akademije L. 3artm?*aa. (St Kugi!) Zagreb, llfca 39. 9f pri Roži" iubliani se toči ©s3 23. decembra naprej Zidarji in težaki se spreimejo. Zglasijo naj se: Gosposka ulica 8, pritličje. flntnllif^ vešča slovenščine, nemščine UUlcijlla, in igranja klavirja, ta išče za vzgojiteljico k trem otrokom, od katerih hodi deklica v 4. razred, dečka bi bilo pripravljati za 1. razred Mesečna plača po dogovoru. Ponudbe s spričeval! na naslov: Marijana Kotnes v Laškem trgn. 7778 Mina, napisna in iraja S PlesHarsKa dela (mirovni materijal) prevzema Ivan Pirkerindr. Uubliana, Reber it. it. Proda se stavbiSie Knežji dvorec (Ftirstenhoff) 6633 v Gosposki ulici v Ljubljani v izmeri okroglo 3600 m3 in travniki na Bari u v izmeri okroglo 18 ha. Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Sdvrla Aaabro-atsca v Ljubljani, Knafijeva uL 4. Razpis. V službenem področju oddelka za kmetijstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani se razpisuje služba vodie odseka za veterinarstvo Pravilno kolekovane in opremljene prošnje naj se vlože do i. Januarja 1919 pri podpisanem predsedstvu. Ljnbljaoa, dne 20. decembra 1918. Psrojeullfo oddelka za kmetijstvo nr. vlade SSS V LJubljani. Poverjenik: A. KALAM L r. poboljšana vrsta, belo v komadih po V« kg. 1 zaboj s 25 kg (to je 100 komadov) K HO.— franko zaboji iz Zagreba. S pošto 4 kg netto S* 28.— franko. Razpošilja po povzetju zavod za eks^ port M. JOn ker, Zagreb br. 15 Petiinlska 3. Z naroČilom vred naj se pošlje polovica iznosa. — Samo dobre ure, zlate, srebrne, ni-kljaste in Jeklese, are na nihalo (nI volno blago) in bndiHie. — Ukani, prstani, kolieli, mo8<*e in damske1 voriiice srebrne in aame?. dable itd. 90 najnižjih cenak. K* LINHART, nrar, LJabljaaa, Miri je Terezije cesta si. 7. Opomba. Samo dobro izučen strokovnjak, ne pa trgovec more razločiti, kakšna ura je dobra. 7723 ČEVLJE EN OPANKE vsake vrste lahko vsakdo sam nabije (teatpla) ce si naroČi železni last :: (kopito): za cene od Kit-— loco tovarna. Pošilja po postnem povzetja. SMEV, tvor. stroieva Bjelovar. V petek, dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne se bo prodale na Vrhniki lepa, velika Easena baraka m sicer potom Javne dražbe. Kupnino bo položiti takoj v gotovini. V Ljubljani, dne 22. decembra 1918. Po nalogu poverj. za j. dela in obrt: Jelene, stotnik. Št. 289 Razglas. 7907 Prodaja vojaških povoznih kuhinj, ki so za vojaštvo neprecenljive vrednosti in zelo drage je vsakomur naistrožje prepovedana. Kdorkoli ic kuhinje ali pa tudi posamezne kotle že kupil, je dolžan da se radi oddaje proti po'radiu kupnine zglasi pri poveljstvu II voj. okr. v* Ljubljani v kazini oz.-pri pristojnem županstvu. Kdor pa si je prilastil označene kuhi je nepravilnim potom, je dolžan le-te vrniti na lastne stroške do konca januarja 1919 pri trainskem poveljniku g. majorju Vodopivcu na na dirkališču v Ljubljani. Pri komur dobijo preiskovalni orcani. ki se bodo odposlali po vsej deželi, to dragoceno blaqo še po 1 feataafja 1919, bo razen z vrnitvijo na lastne stroške kaznovan še z občutljivo denarno globo ali zaporom. V LJUBLJANI, dne 11. grudna 1918.« Vodstvo stvarao demobilizacije. Št. 16.7.6. Razglas 6056 Pobiranje pasjega davka za leto 1919 se bode pričelo z dnem 2. januarja 1°19 Ta davek je plačati v okrožiu ljubljanskega mesta za vsakega psa, izvzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov na' si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk, najkasneje do dne 20. februarja 1919, pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opo-zariaio se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1919 nadalje vse one pse, ki se dobe na ulicah brez veljavnih znamk. Mostni magistrat ljubljanski, dne 11. decembra 1918. „Jugoslavenski LL0YD" priie »HivatsM LLOVO" izflail ava, povremeno i tri puta na tjedan, kao narodno« gospodarski Ha! UEsF" u Zagrebu, *^BS uvrštuje u re Jakcionalnome i oglasnome dijelu ponude i potražnju trgovaca, obrtnika in in d u strini aca iz svih područja države SHS. za svakovrsnu robu. Prima, daje i posreduje Informacije u tome smjeru. Informativen list sa sva narodnogospodarska potanja« «npjr Cntednl primjeri breapfiaino. "Kfi Uprava Jug. Uoyda4 ouazise u Zagrebu, Moravska ul br 21- Naznanilo. Stavbno podfetfe Jakob Accetto Tabor 2 naznanja tem potom, da te je povrnil nje stavbni zastopnik Angaštin Accetto iz vojne ter nadalje v popolnem obsegu izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Priporoča se slavnemu občinstvu, častiti duhovščini, javnim korporadjam itd. za nadaljno naklonjenost Iz zaupanje. Tehnična pisarna za Izvrševanje vsakovrstnih škic, načrtov, projektov, proračunov itd. se nahaja na: Taboru 2. Naročila se sprejemajo tudi v Sodni uUd it. 4, I. nadstropje. 7912 Solidna In to6na postrežba. Razpis. Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je namestiti ravnatelja s prejemki, ki se bodo uredili po dogovoru in po kvalifikaciji, dalje s prostim stanovanjem in s pravico do napredovanja. Pravilno kolekovane prošnje, oprem-ijene z dokazili o dovršenih splošnih in kmetijskih Študijah, o dosedanjem službovanju, o učni usposobljenosti, o starosti, dfžavljanstvu in o jezikovnem znanju, naj se vlože do IS. Januarja 1919 pri narodni vladi SHS, oddelka za kmetijstvo. Ljubljana, dne 20. decembra 1918. Poverjenlstvo oddelke se kmetijstvo Nar. vlade SHS v Lf ablieni. Poverjenik za kmetijstvo i A. K ALAH L r. večia množina, se prode. v mapah In skatljah, velika izbira, za pisalne stroje za gg. odvetnike, trgovce in druge razne pisarne. Zelo nizka cena. fmiifl v malin m vecJih steklenicah LfuilU za pisarne in preprodajalce ugoden nakup. za preprodajalce najnižje cene Kopirne svinčnike Pisemski papir Karboii&apir Goidi Pri već em odjemu znaten popust Pečatni vosek Pri večjem odjemn znižane cene. PapifDiteieriieteSr^ac.j; in boljše gostilne. Izjemne cene, 9a7nlĐliBifO umetn,$ke in vse dr*Uge naiSJICuBllC vrste kakor pobožne, razne rože, ljubimske, vo5čilne i. t d. Velika izbra. Kse zgoraj omenjeno blago se dobi aa debelo in drobno nsicenafe pri L Pevalek trgovina s papirjem. Ljubljana, Židovska unca It. 4. WB Stran 8. .SLOVENSKI NAKOD\ aue 24. ekcembra 1910 305 Stcv, VOLNENE OBLEKE dobavfjci po meri v najkrajšem (asu Jesi ff. M L 3. sprejema v popravilo iu tudi nove pre-nareja na nove oblrke Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stofee, p#$ta Dom tale pri L tj bi i aa i. — Ceae primemo nizke, postrežba ločna. — 5496 5 Jabolčnik, sadni kis, vino letošnje, sli-vovka, vino v steklenicah v vel;ki množini razposilfa Hais JeraoKb. Stolpi trg 2, Mor. Gonilni jermeni. Za razpečavo svojih prvovrstnfh jermenov iz platnenih vlaken Iščemo gospođa z dobrimi zvezami z industrijo. Natančne ponudbe z navedbo referenc na Eaitaee o. Co. Gradec, (GrazV B?£9tikyatr. 14. : : Proda se novo Pucaovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina b©4>5ih novih vreć tri deoireine koč!**, a*ro| aa či§-čenje žita In vrtni sblopni stoli ter oalmaUas!so rtno. — Povpraša se: Prešernova nllca stv. 54/1. med 4 in 6, uro popoludne. 6479 ■ m mm za w v| • la češko trgovsko korespondenco. V četrtek, 2. januarja 1919. — Honorar K 5 za osebo in posamezno uro, več oseb skupaj K 3 za osebo in uto — Ponudbe pod .Praga 99" na upravništvo .Slovenskega Naroda". 7507 Enpolem smetao zobovle in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodal posestev. ALBERT DERGANC, brivec Frančiškanska ts&ica tO. Za Božil in Novo leto priporoma 6649 fcioiriRKe umetniške slike A. &MT64C4.0, fotogratetd untefnl sereoel, Ljuk4#am, Sodtes ul. 13. Vsaka dama naj čita mojo veleeRsirrvvo navodilo o modernem nofrovnnln gradit Iskusan svet pri vpadsoeti in pomacj-lsatl}n bnfno&čl. — PiŽite zaupe > na Ido Krause, Požnn, Pressbarg Ogrsko ScnanjKs£rćM5sa 2. odd. 41. (eoklie) izdeluje in dobavlja vsako množino 8AMS1 & CO. i Naročrle te vzorce I tovarna Marooite te vzorce I Priporoča se tvrdka: JOS. PETEUNC —55 Ljubljana =— Sv. Petra nasip št. J. Zaloga šivalnih strsfev in nfflh poasmeeiiAi delov, Igel In olla, ter dru i etra goktuJcrllsUegu ln modnega blage, lstotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z i»al entinrt zastori, mera 135X184,63X184. 59X181 in eao rabljeno 90X162. Kopt se: Natlonalna registrira a blagega —:: novejši model. ::—:: rep^trocam i lilo m sv, od priprostega do najfinejšega izdelka. Fran Škafar, Rimska c. 11. pohištveno in stavbeno strojno mizarstvo. taidi vsafce vrsie los. ;5m na!bol«Se kakovosti so zopet dobo po dnevnih $enabfe v zalogi tovarne čevljev MODNI SSAI^Or« TUCHLY- v LJUBLJANI, Židovska ulka štev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste ser velour-kloseuke najfinejše blago zadree novosti tvornic v Novem Jrčinu, ter avatetie in tsaržemaste klobuke in tepke. Popravila se amrelemajo j j j k ^ Žalni klobuki "ve ta vestno fevranfelo. vedno v zal ogl. Cas je že sedaj da si nabavne pravočasno kol najbolj primerno utišani (na Bregu). Naznanilo. Usojam se čast. prejšnjim naročnikom kakor tedi st5l*h sl. občinstvu naznaniti, da bo brivMoa za postrežbe zopet odpHa. Tudi naznanjam čast. odjemaikam da bo trgovina za naprej ves dan do stopna in se priporočam za na dalj ne oziroma zopetno naklonjenost Štefan Strmoli, Ljubljana. Pod Trasio 1. z lesenimi podplati (sokl**) v vseh velikostih Imamo v zalog4 Cenike pošiljamo zastonj, kot vzorec pa 1 par po poštnem povzttta. Na zahtevo povzorčimo tudi več parov. Čevljarska zadrega iz Em. sedal Vrbo veo p. Mozirje. NajpripravnejSa Fisiseaa naročila se vsled sedanjih razmer ce izvrsnfeje, ter se priporoča osebni saknp. 7164 Vse vrsis barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnsc (Federweiss), strojno olje, prašne olje. karbciinej, steklarski in mizarski kisi, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v :: ' zalogi tvrdka :: " ZRHKL SIKOV!, LJUBLJANA. Ceniki se za f as vojske ne razpošiljajo. za Božič in novo ieto! Serpe, svilnate (sanžan) nate, volnene in žametaste od 40 E naprej Volneno blago za ženske oaleke in bluze, bsmrtk za predpas *aKja s 36 Ji o m. okorno o^reaolioaa E 30. , 3 slistila S 52-50, 5 Ska4el{ S 130' - Milo so pranje narezano v kc-S4h po l/4 Ug, kg stane 7'— E franko rm vse pošte v zabojih po 5 kg in 10 kg (lepo blago) za trgovce dobra, prometna stvar, — vse s poštnino vred po povzetHL — izpod ene skatlje se ne pošilja. — Vaorcl se ne dajo. 7774 „Export llferthetaer", Zagreb, Maro^ska ulica 16- I 1 e i i T I Zavarovalna družba ENIKS" na DUNAJU Zavaruje: a) proti Ikodom, ki nastanejo vslod po« Sera ali strele, vsled parne aH plinove resstrelne, kakor tudi vsled gaSertja, pobiranja ali Izpraenenja na Min Hi In gospodarskih poslopfitt, tovarnah, strojih, pohištvu In premičninah vsake vrste, na zalogah blaga, živini, pot|edel- «ekih zalogeh In orodju; b) proti Škodam po poSaru ali streli za cae letve ne poljelith In travniških pridelkih v poslopjih in kopicah. Poi^snfla dajejo in ponudbe sprejemajo: Generalni ZdStO? V Ljubljani in vsi krajevni zastopniki. efftie se 6637 konjski hlapec in 9icer nesienfen s hrano, eventuelno porsčen tudi s prostim stanovanjem in I«i«iavo. — Peteve se: Amt Stetaer, mestni tesarski mojster, Lfnbllsna, Jeranoes nUce 13. Popolao belo platno no orete debati z veorabo nagega izbor-nega laga prašek za platno. Velik pri-hraa«k in malo truda pri praniu. 1 zavoj 150 gr. K 1 —, 450 gr K 2^0. Najmanj se more naroČiti deset zatojev. Pri naročHu 5 kg popust! Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust. Zavod za izvoz M. J&n er, Zagreb 15, Petriajska 3 01. Telefon 23 — 27. Vljudno naznanjim, da otvorim privatne plesne tečaje. Poučevali se bodo vsi moderni plesi po najnovejši lahkoumljivi metodi, na mednarodnem kongresu plesnih učiteljev kot najboljša priznani. Prijave sprejema plesni učitelj Adolf Praček, St. Petra c 43. 7743 Krema za britje najboljše kakovosti, porabna brez vode. 1 lonček K 7-—, 1 tucat K 60.— MILO za BRITJE »rietno, najboljše vrste, 3 kom. S 0.— 1 kg K 34.—. Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jftnker, eksportno podjetje v Zagrebu žtev. 15, PetriaMske 3/ZU. Hrvatske. — 4798 onjak. Za oslabele vsled starosti, za slabosti v 2elodcu in proti izgubi telesne meči |e star vinski konjak pravo Doživljen je. Pobija 2 pollitrski steklenici franko z zabojcleom vred za 80.— K* Benedikt Hertl, gradca k na gre-silni 0-vllč prt Sonjlcah, Stalersko. Mod e zimsko plašče kostume, krila, 2652 in drogo damsko konfekcijo. Otroške obleke za dečke in deklice. Koenho-vtnOi športne in modne predmete priporoča po zmerni ceni M. Kristofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna bisa. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tod oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v £jttbt$ani, Kolodvorska uL 34 a, ti i umni iin^sMsnnjannna JDRIJA" M i rod i 1 n i c a in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin« L 5. Barvila za obleke „TEKLA*4. Pralni nraski. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK" najbolje sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Kencesijonirana zaloga stropov. In iaSJSS 5?Sk%gs 5! i i i Liublianska kreditna banka v Liubliani Delniika glavnica 10,000.000.- kron. Stritnrieva ulica štev. 2* Poslovalnice c kr. avstrijske državne raredne loterije. Rezervni fondi nad 2,000.000,- kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih paoiriev, financira erariine dobave in dovoljuje Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovenju. APROVIZACIJSKE KREDITE. ~W 3D