lahaja y*k dac ©poldne, farrecaičt nedelj« In prašnika, aaročnina: V Ljubljani ia po P°šti: Din 30'—, iTK>M>metvo Dia 80*—. Neodvisen političen UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui*RA VNIŠT V O: KONGRESNI TRG ŠTEV. a TELEFON ŠTEV. 2832. Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarifo, Pismenim vprašanjem naj 5« priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.833. 1 Ob vsedelsvskem zlelu. ^a včerajšnjem kongresu železničarjev je dejal avstrijski delegat, da je Jugoslavija edina država, ki nima v parlamentu niti enega, samo delavskega zastopnika. Ne vemo, če je oblila naše to a>f^e v°ditclje rdečica, ko so slišali absolutno resnično konstatacijo, pač Pa VeR>o, da bo ta konstatacija držala se Precej časa in sicer edino po krivdi ayceV) ki trpe, da je zaradi svojih vo-1 eUev delavstvo pri nas politično tako 1 azcepljen0, kakor nikjer na svetu. ‘^a eni strani niti enega zastopnika v Parlamentu, na drugi strani pa toliko strank, da jih ne more niti verziran Politik več razlikovati, to je stlnie ki bi ga moralo delavstvo že davno odma viti, ce je njegova stanovska 2avest v resnici živa. Pa tudi iz drugegaWa Kdo pa naj vendar vzame vse pritožbe delavcev o zapostavljanju in slabih so! cialmh in gmotnih prilikah za resne, če Pa delavci kljub temu ne čutijo potrebe, ua bi se zdruzili m odpravili sedanjo ■ azcepljenost? Če delavci sami ne čutijo potrebe, da uporabijo vso moč, ki llni jo daje splošna in enaka volivna Pravica,, zakaj bi drugi skrbeli za njih koristi? Za podjetnike je sicer silno dobro, če so delavci politično razcepljeni, ne pa u i za javno življenje. Zakaj politika im^joVnipi4^ samo takrat’ kadai' merodajni za naSre(i0 vsi faktorii’ ki 80 delavcJ * ,arodno gospodarstvo. In ueiavski stan ali razred je faktor v narodnem gospodarstvu in samo zato na-glašamo politično škodo, ki izhaja iz razcepljenosti delavcev. Delavski stan mora nujno biti vedno za napredek in da nima danes naše javno življenje te motorne sile, je težka krivda delavskih voditeljev pred vsem narodom. dekuS d\ig°. nalogo imai° '-ešiti ve hin lo 3 ,!S ce mislijo delavci \edno le na to, kaj bodo zahtevali, tem- ec cas je, da mislijo tudi na to,' kako 1 c o dvignili produkcijo. Ker od vseh 1*- delavec najbolj zainteresiran na dvigu Produkcije, kajti na čim višji stopnji je *a> tem višje so tudi delavske plače. Slabo razvito gospodarstvo ne zmore visokih plač in zato je nad vse naravno, najbolj bogata Amerika plačuje tudi Najboljše plače, delavec je zato interesiraii na tem, da v°di v državi dobra gospodarska po-1Jia> zato pa mora tudi delavec stremeti za tem, da se že enkrat neha doba raz in da se prične doba dela. Žalibog Pa je treba konstatirati, da imajo ravno Pri delavcih frazerji še obilo sreče. Ti- JL£S°^rat °.'^ra|>ljena fraza o izmozganih delavskih žuljih, zasoliem z neresničnim ogorčenjem je §e ‘d privlačen argument, pa čeprav ni izniči gavanje noben privilegij delavcev. Tudi drugi stanovi bi mogli zapeti o tem učinkovito pesem. Verjetno je, da te naše odkrite besede ne bodo delavskim voditeljem nič kai po volji in morda se bodo tudi drugi dregnili ob nje. Toda to nas ne more kotiti. Resnica je samo ena in ostane resnica, pa če je prijetna ali neprijetna. Napreduje pa samo tisti, ki si upa tudi najbolj trdi resnici pogledati v oči. če hočejo delavci, da bo imel njih vsede-lavski zlet ne samo manifestacijski, temveč tudi moralen in stvaren uspeh, potem marajo pogledati resnici neustrašeno v oči. In pričeti s sanacijo svoje politične organizacije, ker po sedanji poti so mogoči samo neuspehi. Razcepljenost vsled ozkogrudnosti voditeljev je slab uvod v delavske manifestacije, kakor so resolucije, ki samo tožijo njen slab zaključek. Konflikt z Albanijo bo v kratkem poravnan. Beograd, 4. "junija. Incident, ki je nastal med našo državo in Albanijo povodom aretacije našega dragoniana v Tirani Djuraškoviča, še vedno ni poravnan. Na včerajšnjih posetih pri našem zunanjem ministru dr. Voji Marinkoviču se je ugotovilo, da se spor med Jugoslavijo in Albanijo suče v pravcu iz-mirjenja med obema državama. Sinoči ob 8.30 je posetil dr. Vojo Marinkoviča italijanski poslanik general Bodrero, ki se je zadržal pri njem nad tričetrt ure. Pred njim je bil pri pomočniku zunanjega ministra podtajnik i!a-lijanskega poslaništva na našem dvoru. Na sestanku med Vojo Marinkovičem in generalom Bodrerom se je razpravljalo o albanskem vprašanju in specielno o sporu, ki je nastal med Jugoslavijo in Albanijo radi aretacije našega drago-mana v Tirani. Za tem je dr. Voja Marinkovič odšel iz kabineta zunanjega ministrstva ob 9.30, kjer so ga čakali novinarji in ga zaprosili za informacije o poteku razgovorov z ozirom na incident. Zunanji minister dr. V oja Marinkovič je izjavil, da se službeni komunike o tem sporu nahaja v tiskarskem od-delenju zunanjega ministrstva. Komunike o albansko - jugoslovanskem sporu z ozirom na aretacijo jugoslovanskega dragoniana v Tirani se glasi: »Danes je albanski poslanik v Beogradu izjavil ministru zunanjih poslov, da je albanska vlada takoj voljna izpustiti na svobodo aretiranega dragoniana Djuraškoviča v Tirani pod pogojem, da naš poslanik v Tirani umakne ostre izraze v svoji protestni noti.« Minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič je izjavil, da je že izdal ukaze našemu poslaniku v Tirani, da zahteva pri albanski vladi, da se naš dragoman Djuraškovič takoj izpusti na svobodo in da se o vsem drugem more govoriti in ! pogajati z albansko vlado te tedaj, ako ona zahtevi naše vlade brezpogojno ugodi. Krvave demonstracije delavcev v Solunu. Beograd, 4. junija. Včeraj so prispele iz Soluna vesti, da je prišlo dopoldne do uličnih demonstracij, pri katerih je bilo deset delavcev ubitih, mnogo jih je pa bilo ranjenih. Delavci so hoteli demonstimiti zaradi brezposelnosti. Od ranega jutra so se z velikim številom žena zbirali, da demonstrativno zahtevajo kruha. Ob 8. in pol se je razvila povorka s kakimi 150 ženami v prvih vrstah in za njimi 300 moških v smei i proti Delavskemu domu. Iznenada pa jih je napadla pozicija in oddelek kavalerije. Ko so hoteli delavci na vsak način prodreti do Delavskega doma, jih je ustavila vojska in uporabila orožje. -yy; očrtaj mi n vat m POSLANIŠKA KARIERA DR. LAZE MARKOVIČA SE BLIŽA KONCU. Beograd, 4. junija. V Beogradu se nahaja že dalje časa prvi minister narodnega zdravja v Jugoslaviji, dr. Uroš Krulj. Dr. Krulj je bil pred vojno eden glavnih srbskih voditeljev v Bosni in sicer je bil vodja narodne grupe v bosanskem saboru in poznan kot največji nasprotnik Avstrije. Po ujedinjenju je bil dolgo časa nasprotnik radikalov in radikalne politike; pred kratkim pa je sam vstopil v radikalno stranko. V političnih krogih govore, da bo nastopil pri prihodnjih volitvah dr. Krulj kot nosilec radikalne liste v Hercegovini in kot protikandidat dr. Lazi Markoviču. Samtrajo, da bo s tem poslaniška kariera Laze Markoviča v Hercegovini končana. Krulj se sedaj nahaja v Beogradu, da si osigura svojo kandidaturo. političnih krogih prevladuje mnenje, da bo dr. Uroš Krulj resen in opasen tekmec tudi dr. Milan Srskiču, kajti če pride Krulj v parlament, bo skoro gotovo prevzel vodstvo bosanskih radikalov, ker je on popularnejši od dr. Srski-ča in vseh sedanjih radikalnih psolancev iz Bosne. Dr. Krulj goji' zelo tesne zveze tudi z Demokratsko zajednico, tako, da mu bo po vsej priliki možno izvesti svoje načrte pri bodočih volitvah v narodno skupščino. FEDERALISTI IN RADIČEVSKI DISIDENTI NASTOPIJO SKUPNO. Zagreb, 4. junija. Hrvatska federalistična seljaška stranka je započela akcijo za koncentracijo hrvatskih elementov, da bi se tako postavila po robu Stjepanu Radiču in njegovi politiki. Pogajanja so se najprej vodila s Hr- V tej borbi je prišlo do grozovitih prizorov. Neki oficir je udaril delavca s sabljo sredi po glavi tako, da mu jo je razklal. Ta spopad je nastal vsled stavke v tvornici tobaka v Kavali. Od tod se je stavka razširila tudi na Solun. Splošno se smatra, da stoji Grška pred zelo važnimi dogodki, ker je nezadovoljstvo v državi vedno večje. Grški politični krogi zatrjujejo, da je Venizelosov prihod okrepil nezadovoljneže proti režimu. Zdi se, da je tudi Plastiras v zvezi z Veni-zelosom. Včerajšnji dogodki v Solunu so, kakor vse kaže, šele začetek velikih neredov. vatsko Pučko stranko, da se ustvari Hr-vatski blok, in sicer samo za nastop na volitvah. Toda ta pogajanja s hrvatskimi klerikalci niso dala nobenega rezultata. Nato je Hrvatska federalistična stranka stopila v stik z ostalimi frakcijami, zlasti z Radičevimi disidenti v Dalmaciji in z dr.^ Nikičem in je bil ustvarjen nekak aranžman, ki bo prišel prvikrat do izraza pri novih volitvah. 10 MILIJONOV ZA URADNIŠKE RAZLIKE. Beograd, 4. junija. V ministrstvu financ pripravljajo sklep, na podlagi katerega naj se nadaljuje izplačilo razlike prejemkov državnih uslužbencev. V ta namen je določen v proračun kredit 10 milijonov dinarjev, izplačilo se bo vršilo na ta način, da pridejo najprej na vrsto uslužbenci nižjih kategorij in potem uslužbenci višjih kategorij. SKADRSKO JEZERO bo izsušeno. Cetinje, 4. junija. Kakor se doznava, je ministrski svet odobril vsoto 15 milijonov zlatih mark na račun reparacij za oblastno samoupravo ua Cetinju. Ta vsota se bo porabila za izsuševanje Skadrskega jezera, ker je to edini način, da se zagotovi prehrana Črne gore. Dalje se doznava, da je državni svet razveljavil odločbo velikega župana, s katero je zabranjena izvršitev sklepa oblastne samouprave o prenosu imovi-ne bivše dinastije Petrovič-Njegoš v last oblasti. SMRTNA KAZEN ZA POLITIČNE ATENTATE NA PORTUGALSKEM. Lisabon, 4. junija. Vlada je odobrila dekret, da se v bodoče vsi politični atentati kaznujejo s smrtjo. Sovjeti bodo še povečali svojo propagando, r Rim, 3. junija. Po vesteh iz Moskve se pripravlja III. internacionala, da poveča v vseh evropskih centrih svojo bolj-ševiško propagando. Zlasti pa bo živa ta propaganda v vseh onih državah, ki so se v konfliktu odločili za London. III. internacionala je v ta namen že izdala proglas na delavce, meščane in vojake vseh potlačenih narodov, da pripravljajo socialno revolucijo. V proglasu trde tudi komunisti, da izdelujejo italijanske tovarne noč in dan orožje ter m uničijo za boj proti Sovjetom ANGLEŠKO BRODOVJE V BALTIŠKEM MORJU. Kopenhagen, 4. junija. Včeraj je priplula v kopenhaško luko vzhodna britanska eskadra, ki sestoji iz 5 lahkih križark 8 torpedni rušilcev in 2000 mornarjev. Kot se doznava, bo angleška flota odplula že 28. t. m. v Goteborg. ČIČERIN PRIDE DANES V BERLIN. Berlin, 4. junija, čičeriu pride v Berlin med 8. in 10. t. m. in se bo sestal z dr. Stresemannom. Z dr. Marksom ne bo stopil v stik. REVOLUCIONARNO GIBANJE V UKRAJINI. Bukarešta, 4. junija. Listi prinašajta vesti iz Ukrajine, da se tam opaža revolucionarno gibanje. V mnogih krajih so> koncentrirani veliki kontingenti sovjetskih čet. Sovjetski vojski je naročeno,, da uduši vsak tak pokret. V Minsku je bilo več oseb aretiranih. PONESREČENI POSKUSI BOLGARSKIH ČETAŠEV, DA VPADEJO V NAŠO DR ŽAVO. Beograd, 4. junija. Poslednje dni se opaža na jugoslovansko - bolgarski meji jačje gibanje bolgarskih komitskih čet, zlasti pri Čumaji in pri Carevem selu. Ena od teh čet je poskušala prekoračiti našo mejo pri Carevem selu, ali je bila; v teku včerajšnje noči odbita in razpršena od naših mejnih vojnih oddelkov. Do-sedaj se je izvršilo že več takih poskusov bolgarskih komitskih čet, da bi prekoračile našo mejo, pa se je dosedaj našim civilnim in vojaškim oblastem posrečilo vsak napad odbiti in komitske-čete pognati preko meje nazaj. Sedaj s o jugoslovanske vojaške in civilne oblasti ha jugoslovansko - bolgarski meji pod-vzele najenergičnejše ukrepe, da se naša meja čim bolj zavaruje proti Bolgariji. MAGNATSKA ZBORNICA SPREJELA TRGOVINSKO POGODBO Z JUGOSLAVIJO. Budimpešta, 4. junija. V gornji zbornici je bila včeraj na dnevnem redu trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Madjarsko, ki je bila sprejeta soglasna brez debate. OTVORITEV NOVINARSKEGA DOMA V KOTORU. Beograd, 4. junija. Na Jadranu v Br-čanju v Boki Kotorski se bo 15. junija t. 1. otvoril novinarski sanatorij, ki bo potem stalno deloval. Novinarji in nji-gove rodbine dobivajo tu vso oskrbo zar 50 dinarjev, medtem ko imajo člani novinarske zadruge posebne cene. ZAČETEK SODNIH POČITNIC. Beograd, 4. junija. Na Vidov dan 2SL junija se prično za vsa sodišča v državr počitnice, ki bodo trajale do 14. avgusta. Po zakonu se tičejo te počitnice civilnih: in duhovniških sodišč. Železničarski kongres v Ljubljani. Ob priliki Vsedelavskega zleta in balkanske atrokovne konference je sklical svoj kongres v Ljubljano tudi Save* železničarjev Jugoslavije, ki je v nasprotju z nacionali, stičnim Udruženjem jugoslovanskih železničarjev na strogo razrednobojevnem socialističnem stališču. Železničarskega kongresa, ki se je pričel včeraj ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Tivoli«, so se udeležili poleg številnih domačih delegatov iz Slovenije in ostale države, tudi delegati iz Bolgarije, Rumunije, Poljske in posebno številno iz Avstrije. Delegati so dospeli v Ljubljano, kakor smo že poročali, v četrtek zvečer, nakar se je vršila v restavraciji »Union« slavnostna seja Strokovne komisije na čast došlim delegatom. Včerajšnji železničarski kongres je otvoril točno ob 9. uri predsednik Saveza železničarjev Jugoslavije Jaka Kovač, ki je pozdravil vse navzoče. V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni: za predsednika Jaka Kovač, za podpredsednika pa Fran Dorupčič iz Siska in Ivan Krajnik iz Maribora. V verifikacijsko komisijo so bili izvoljeni Baronyi iz Bjelovara, Breznik iz Maribora in Plevnik iz Novega mesta. Dvorana, v kateri se kongres vrši, je okrašena z rdečimi okraski in Marxovo sliko. Delegati, po številu približno 150, imajo v gumbnicah rdeče nagelje in znake. Tajnik Saveza g. Stanko je pozdravil najprej vse inozemske in domače delegate, nato pa je v jedrnatem govoru očrtal borbo železničarjev proti socialnemu zatiranju, ki ga izvajajo vse jugoslovanske vlade in železniška uprava že od leta 1920. dalje proti vsemu proletariatu, ne izvzemši niti železničarjev. Po 1. 1920. so morali železničarji na novo pričeti z reorganizacijo svojih vrst, boreč se na dve in še več front, na eni strani proti železniški upravi, na drugi pa proti »žoltim« organizacijam. Vlade so pometale medtem na tisoče železničarskih delavcev na cesto, podaljševale in krčile poljubno delavni čas, reducirale plače in odvzemale rentnikom ter vpokojencem prejemke. Celo na predvečer kongresa samega so železničarji izgubili pravico za režijsko vožnjo za svoje družinske člane. •Na vse mogoče načine je metala vlada Savezu jug. železničarjev polena pod noge. Preganjala je njegove vodilne člane, jih prestavljala na oddaljena mesta in zapostavljala v službeni razvrstitvi. Bivši ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani dr. Borko je izdal celo okrožnico, v kateri označuj« Savez za protidržaven in komunističen in da se bo z onimi, ki se v njem organizirajo, že »primerno postopalo«. Notranji minister dolgo časa ni hotel potrditi pravil Saveza in je tako omejeval zakonito zajamčeno pravico železničarjev za koaliranje. Toda Savez železničarjev Jugoslavije je užival moralno podporo internacionalnega proletariata, delavske internacionale ter mednarodnega transportnega delavstva, kar je Savez le krepilo. Danes je Savez povsem konsolidiran, za njim je večina slovenskih železničarjev, napreduje pa Savez tudi v Hrvatski, Srbiji in drugod. Govori tujih delegatov. Delegat Maksamin iz Varšave pozdravlja v nemškem jeziku kongres v imenu poljskih železničarjev ter v imenu Internacionale transportnih delavcev, nato pa poroča o deseti konferenci transportne federacije v Ženevi. Nato je sporočil v poljskem jeziku pozdrave 70.000 poljskih železničarjev, ki vodijo ravno tako ostro borbo za najosnovnejše socialne pravice in za pravico koalicijske svobode, kajti poljska vlada ne zaostaja v nesocialnosti prav nič za jugoslovansko. Zanimivo je, da je Maksamin zelo energično nastopil za komercializacijo ie-lpziiic. Delegat Weigl, zastopnik dunajske delavske zbornice in avstrijske železničarske zve-ze vzpodbuja delavstvo Jugoslavije na ener- gično borbo proti socialni reakciji ter ga opozarja na to, da je 1. 1905. bilo delavstvo nekdanje avstro-ogrske monarhije ravno na isti stopnji kot je jugoslovansko sedaj. Ravno isto, kar je doseglo avstrijsko, doseže lahko tudi jugoslovansko delavstvo, če se strne v svojih organizacijah. Weigl naglasa pomen ženskega pokreta v delavskem gibanju. „ , . . . Delegat Makarjev ia Bolgarije je v bolgarskem jeziku sporočil pozdrave bolgarskih železničarjev. V Bolgariji se je začel železničarski stan organizirati v krepko organizacijo. Ostro ožigosa Makarjev postopa-nje jugoslovanskih obmejnih oblasti, ki ” Caribrodu takoj po prihodu vsakega vlak internirajo vse bogarsko vlakospremno osebje v ozkih, ječi podobnih prostorih. Govornik apelira na jugoslovanske železničarje, naj nastopijo proti takemu nezaslišanemu postopanju. Delegat štajerske delavske zbornice 111 štajerskih železničarjev Holer iz Gradca obžaluje, da je Jugoslavija morda edina evropska država, kjer proletariat nima v parlamentu svojih zastopnikov. Sporoča pozdrav štajerskih delavcev ter obljublja tukajšnje- mu delavstvu pomoč pri njegovih stremljenjih. V istem smislu je govoril tudi delegat koroških delavcev in celovške delavske zbornice Tribal. Delegat Centralne delavske zbornice v Beogradu Muzikrovič je odločno protestiral proti militarizaciji železničarjev in ostro obsodil intrige nacionalnih železničarjev proti kongresu in balkanski konferenci ter poživljal železničarje, naj se krepko strnejo okrog 3V0jih razredno borbenih organizacij. Delegat rumunskih železničarjev Balinea-nu je v rumunščini povdarjal, da vlada v Rumuniji še večja reakcija, kot v Jugoslaviji. Protesti vsega mednarodnega proletariata morajo veljati strašnemu terorju, ki ga izvaja rumunslca vlada nad rumunskimi železničarji. Toda še tako krutemu terorju se ne bo posrečilo, da bi zatrl idejo socializma v rumunskem delavstvu. V imenu Ujedinjenega Radničkega Sindikalnega Saveza (URSS) je pozdravil kongres Luka Pavicevič, ki je ostro nastopil proti »žoltim« organizacijam, imenujoč jih »štrajkbreharske«. V imenu Strokovne komisije za Slovenijo je pozdravil kongres Franc Svetek, v imenu delavskih zadrug pa Koren. Bosanski delegat Gjurič je izjavil, da imajo bosanski železničarji sicer svojo lastno organizacijo, da pa so z dušo in telesom v socialističn organizaciji železničarjev, kamor bodo kasneje tudi korporativno vstopili. _ >• Nato je podal Stanko tajniško poročilo, ki je izšlo tudi v posebni brošuri. Poročilo se je nanašalo večinoma na notranje zadeve železničarskega Saveza. Dopoldanska seja kongresa je trajala do pol 1. ure, nakar se je ob pol treh popoldne kongres zopet nadaljeval. Popoldanska seja. Pri popoldanski seji je bilo najprej na vrsti poročilo verifikacijske komisije, nato pa predlog nadzorstva, da se dosedanjemu odboru izreče absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je poročal Pongračič o socialni zakonodaji železničarjev ter razkrinkal vso ogabno igro železniškega ministrstva z železničarji. Nato je očrtal Pongračič energično borbo železničarjev za koalicijsko svobodo. K debati sta se oglasila še Bilič iz Hrvat-ske in Weigl iz Avstrije. Makarjev je govoril o socialnem položaju železničarjev v Bolgariji. Odbornik Pušnik je podal poročilo finančnega odseka. « Po živalmi debati je bila končno sprejeta sledeča resolucija o socialni zakonodaji: »V vprašanju socialne zakonodaje in koalicijske svobode 2. redni kongres »Saveza železničarjev Jugoslavije« održan v Ljubljani dne 3. in 4. junija 1927 konštatira : da so splošne zakonske pravice (zakon o zašCiti delavcev, o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod, o inšpekcijah dela itd.), ki bazirajo na državni ustavi in ki morajo glasom zakona veljati za vse delavstvo, za železničarje povsem poteptane, ker U. S. 1. J.«, prepovedujejo zelezmcarske shode in preganjajo zaupnike. Konšatirajoč, da je tako postopanje kršenje z ustavo in zakonom iO zaščiti delavcev zagarantiranega koalicijskega prava ravno po onih organih, ki bi imeli v prvi vrsti čuvati in spoštovati po kraljevski vladi sankcionirane zakone, zahteva, da se delavstvu zagarantira polna koalicijska svoboda, pi a-vo organiziranja in da se pravila »UHZJ« odobre. . , Kongres odločno protestira proti temu, da se hoče iz železničarjev napraviti moderne sužnje ter zahteva: da se obstoječa zakonska zaščita delavcev v celoti sprovede tudi na železničarje.« Dalje zahteva resolucija, da se preneha s sedanjim načinom budgetiranja železniških potreb in da se ta način čimprej zamenja s komercijalnim sistemom z značajem privat-no-trgovskega podjetja. Naslednja resolucija zahteva, da se prične takoj z energično akcijo za zgradbo železničarskih hiš. Nato se je kongres ob tričetrt na 8. uro 7a l)ane's se vrši v hotelu Tivoli III. balkanska konferenca, ki jo vodi odposlanec amsterdamske internacionale Fiumen, jutri dopoldne pa se vrši Vsedelavski zlet, združen z mitingom na_ Kongresnem trgu in veselico v hotelu »Tivoli«. Verus: Gospodarska nemorala in manjšine pri delniških dražbah. jih z vsemi dovoljenimi sredstvi onemogoči Povoine razmere so potisnile v gospodarstvo na” površje ljudi, ki so vsled svojih nazorov v gospodarskih problemih bacilonosci gospodarskih katastrof in sejavci nemorale v gos]>odarskem življenju. Gospodarska nemoralnost je eden izmed vzrokov, da dandanes čimdaljemanj uspeva sad poštenega dela in da se podirajo tudi solidne stavbe. Treba je, da nastopi zoper bacilonosce gospodarske nemorale sklenjeno vsa javnost ter v gospodarskem življenju s tem, da jih postavi na javni oder, pa najsi bodo na še tako uglednih mestih. Za ljudi nemoralne gospodarske miselnosti ne sme biti prostora pri gospodarskih združitvah in korporacijah. Gnile stebre je treba nadomestiti ob pravem času, da se ne sesede stavba sama. Zlasti slovensko gospodarstvo, ki je že itak šibko in oslabelo vsled političnih konstela- cij, ne more prenašati notranje gnilobe brez usodnih posledic. Organizem slovenskega naroda je še toliko zdrav, da lahko iz lastne moči uniči bacile. Povojna nemorala, ki je bila zanešena v slovenske gospodarske kroge, ni napravila našemu narodnemu premoženju dosti manj škode kot pa usodna zamenjava krone v dinar in ni manjša nevarnost za naše gospodarstvo kot je alkoholizem za slovensko raso. Na to dejstvo naj misli vsak resnično slovenski gospodarski človek vsak dan! Posebno izrazito kotišče gospodarske nemorale je v povojnem času pri delniških družbah, ki so si jih izbrali najslabši in naj-pokvarjenejši elementi za svoje žrtve. Ti ljudje so postavili načelo: Manjšinske akcije so brez vrednosti in so fond perdu. Mali ak-cijonar je brez varstva in z njegovim premoženjem po njih mnenju dela večina lahko kar hoče brez kazni in odgovornosti in če mali, manjšinski delničar nastopi proti njim, mu ti elementi odgovore: »Kdor kupuje akcije, je špekulant, kdor je pri akcijah izgubil premoženje, je pač slabo špekuliral.« Ta naravnost nezaslišani cinizem propovedujejo bacilonosci gospodarske nemorale brez vsakega sramu in po teh svojih nemoralnih principih tudi v resnici gospodarijo kot večina v delniških družbah. Načelo: »Kdor kupuje akcije je špekulant« in sme torej izgubiti svoj pošten, v akcije naložen denar, ne da bi mu za to tisti, ki je z njegovim denarjem gospodaril, bil odgovoren, je odkrito priznanje, da dotičnik, ki to načelo zagovarja, ne razločuje več med tvojim in mojim. V delniških družbah vodi vsakokratna večina delničarjev, ki voli upravni svet, gospodarstvo in ne razpolaga torej le s svojim lastnim akcijskim kapitalom, ampak tudi s premoženjem tistih delničarjev, ki niso v večini. Manjšinski delničarji so mali ljudje, ki so vložili svoje prihranke mesto na vložne knjižice, v akcije. Ker pa vlagatelj svojo vlogo, če se izkaže, da je gospodarstvo pri delniški družbi slabo, lahko še pravočasno dvigne in reši svoje premoženje, manjšinski delničar pa tega ne more, zlasti če delnice ne notirajo na borzi — in v Sloveniji pri ogromni večini del. družb ne notirajo delnice na borzi — je manjšinski delničar izročen na milost in nemilost naravnost brezvestnemu gospodarstvu slučajne večine pri del. družbi. Varstvo manjšinskega delničarja je torej gospodarsko in moralno še mnogo bolj nujno kot pa varstvo vložnikov. Pri polomih in likvidacijah delniških družb je naloga oblasti in javnoti, da zahteva in skrbi tudi za kritje minoritetnih delničarjev ravnotako kot vložnikov! Načelo, da morajo biti manjšinski delničarji ravnotako odškodovani od prizadetih faktorjev, ki so zapravili tuji denar vložnikov, kakor vložniki sami, je treba v interesu j^avnega zaupanja do delniških družb izvesti z vso doslednostjo in strogostjo! Če nimajo manjšinske delnice n. pr. pri bankah nobene vrednosti, je ne morejo imeti tudi ne večinske delnice in je torej celotni akcijski kapital, ki je glavno .kritje za vložnike, v zraku. Ce začno padati delnice kake banke, izginile bodo tudi vloge, s tem pa je banka sama na tleh. Če pa izgube banke kot take vsako zaupanje občinstva, je nadaljni obstoj trgovskega kreditnega gospodarstva nemogoč! Pri varstvu in zasiguranju manjšinskih delnic gre torej za ohranitev oblike akcijskih družb in to zlasti pri bankah ■ki se dajo snovati edinole v obliki akcijskih družb, ki se dajo snovati edinole umlhwyglv družb. Če izgube akcijske družbe svojo eksistenčno pravico — izgubiti pa jo morajo, če se splošno uveljavi nemoralno načelo gospodarskih bacilonoscev: »Kdor kupuje akcije, je špekulant« t. j. da ga sme uprava akcijj družbe oropati brez '?*nUTemuTr>loh vsa-kraa^ei"acfjaSPi^njfega kapitala za velika podjetja izključena. Ali se večja podjetja sploh ne bodo mogla več snovati ali pa bodo morala biti last posameznikov, kakoršnih pa ni pri nas in med domačini, in ki bi mogli biti le tujci. Napredna družbena oblika Je ravno delniška družba, pri kateri se vdeležu-jejo lahko tudi mali hranilci in so v najnaprednejših državah zlasti tudi delavci delničarji podjetij, v katerih so zaposleni. Sredstev za varstvo manjšinskih delničarjev pozna tudi obstoječe pravo dovolj. Odgovorna sta nadzorstvo in upravni svet tudi posameznim delničarjem po obč. drž. pravu in to vsakemu posameznemu delničarju za vso škodo, če je nadzorstvo ali upravni svet zakrivil kako dejanje, ki nasprotuje objektivnim pravnim predpisom, n. pr. če ni upr. svet v smislu čl. 240 trg. zak. sklical obč. zbora in storil ostalih v tem členu predpisanih korakov, ko je izginilo več kot polovica delniške glavnice, odgovarja upravni svet za vso vsled opustitve omenjene dolžnosti tudi drugim oškodovanim osebam razen delniški družbi sami. če je zakrivil upravni svet ali pa nadzorstvo kaznjiva dejanja — in to je p.-i natančni preiskavi pri polomih delniških družb skoro vedno slučaj — obsoditi je že v kazenskem postopanju obsojence tudi na odškodnino tistim, ki so bili oškodovani in ^to so predvsem tudi manjšinski delničarji, ce postopajo kazenska sodišča z zadostno odločnostjo, ni dvoma, da pridejo tudi manjšinski delničarji do odškodnine. Zlasti je upravna oblast dolžna nastopati z vsem povdarkom v smislu ces patenta dne 26 XI 1852, kjer ima vladni komisar pravico" vpogleda v poslovanje delniških družb in zlasti paziti na to, da se statut izpolnjuje ter ima sploh dolžnost v javnem interesu (kar ie gotovo tudi ugled deln. družb in zaupanje občinstva do njih) odločno nastopati in varovati koristi vseli prizadetih. Poklicana pa je tudi vsa javnost, da obsodi člane uprave del. družb, ki so zapravilo delniško glavnico in i njo denar manjšinskih d^^ Tribunal javnosti izreka lahko najhujše obsodbe nad bacilonosci gospodarske nemorale. Interes vseh gsopodar-skih ustanov in zavodov je, da izvedejo nad krivci brezobziren bojkot, kajti sicer padejo sami v sum, da se pri njih gode podobne stvari. Če se ne dajo stvari popraviti _ event. s skupno pomočjo zavodov, ki imajo interes na tem, da ne trpi na ugledu cela dotična gospodarska panoga, potem je edina pot do ozdravljenja razmer, da se z energično brezobzirnostjo izključijo za vedno iz gospodarskih krogov bacilonosci gospodarske nemorale. ZAHVALA JUG0SL0 VENSKE MATICE. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izreka svojo toplo zahvalo vsem, Jfi ,aa kakršenkoli način sodelovali pri _ uspelih proslavah desetletnice majske deklaracije. V prvi vrsti izreka svojo zahw in priznanje ljubljanski šolski mkidiiu * njenemu učiteljstvu za veličastno manifest*" cijo s katero je bil dosežen višek prosla • Zahvaljuje se dalje gojenkam in S°ie?c® Trgovske akademije in gospem Kola slovanskih sester ter Klubu Primork uspešno prodajanje spominskih znakov, g benemu društvu »Gradašca« na Viču jn ® dinski godbi na Rakovniku za breiP1A sviranje v povorki, hotelu »Union«, « nemu gledališču in Kino Matici, ki svoje prostore za mladinske akademije *>r® " plačno na razpolago, gg. telovadnim t1*1'6-ljem, ki so prevzeli sestavo m vodstvo P°' vorke itd. Dalje se zahvaljuje ivsem svoji? podružnicam, šolam in drugim organizas*' jam in posameznikom širom Slovenije, so organizirali deklaracijske proslave. K«nc-no pa se zahvaljuje tudi vsemu narodneo1 občinstvu, ki je posetilo te proslave prispevalo za Jugoslovensko Matico. Od proslav v posameznih krajih je prej‘ Jugoslovenska Matica do danes sledeče ® ske: Zbirka gojencev Trgovske akadelOT v Ljubljani 6.677 Din 10 par ln 1 šiling, £ lo jugoslovanskih sester od prodaje Mia na dveh križiščih 2378 Din in še posebej lastnih znakov 540 Din, Klub Primor* po-prodaje na enem križišču Din 948 družnica Juslovenske Matice na K°?raniski dinarjev, Kat. prosvetno društvo v 14 Kain. gori »50 Din, Kat. del. prosv. društvo v' ni gorici 95 Din 5 Opar. Hvala, .^^ružni-■ska Matica prosi tudi druge svoje P?oslavah ce in društva, da ji nakažejo P1-.^" nabrane zneske, ki se bodo objav Književno**- »LJUBLJANSKA ZVONc, Vsebina zvezka za ®išk0 ustvarjanje Iva- < ■p' • x,., . TTmetnistt-u - . 1. Franjo Čibej: Lovre„eič: Publius m na Cankarja. 2. , o Tn, Wester: Iz tSSK* Ootj: 5 menicac 7naB^o°£ila:eKoštiaia J8, Slovn^' . • barski brus knjižne slovenščine (l, m, 6. Karlo Kocjančič^rk^ — t poročila • Kos T' ‘idrski brus knjižne oiuvcuo^uc \-.nV a.>r — Herman Wendel: Aus der We» . S\idsla\ven (K. Dobida). — Herman Wena® ' Die Welt der Siidsla\ven und Spiegel Goetn (J. A. G.). — 9. Kronika: Levstikovo delo ^ Prešerna do leta 1866 (Silva Trdina). Goldoni na Ljubljanskem odru v 1». sto■ (St. Škerlj). - Ljudska univerza v » ru in »Zamišljeni pogledi na nase KUjanko življenje« A. Lajovica. Konec prib- .... Kukovec). — Malo pojasnila (M. 10. Priloga: Portret Ivana Cankarja- »PEVEC«. . zve- Izšla je št. 5.-6., 1927, glasila PeVS E ze »Pevec«. Vsebina je sledeča: .„ni Adnmie: Nekaj misli o prireditvah narod pesmi. Dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vo jaških oziroma turških godb. — Vestnik i -Z • Iz upravništva. VI. pevski tečaj »Pevske zveze« Glavna letošnja pevska prireditev, združena z občnim zborom »Pevske zveze«. Iz uredništva. Seja PZ. Pevska šola za P® ce - začetnike. Občni zbor pevskega odseM S KI D na Ježici. - Iz ljubljanskega koncer nega življenja: Koncert Glasbene Sattnerjev zbor. Koncert Nar. zel. g ■ društ. »Sloga«. Koncert Vide Jerajeve, »r svetna zveza«. — Razne vesti: Razne Ob priliki letošnjega medn. glasbenega vala v Frankfurtu. V Francijo. Poseb:11 j. žen list. Današnji številki. — Iz glasbi listov: »Jugoslovanski muzičar«. Zbori 3. in 4. — Glasbena priloga: Emil Adamič-Dve kiti, meš. zbor. Martin Železnik: Lan ' noč, moški zbor. Anton Dolinar: Moja man’' ca, ženski zbor. »LOVEC«. . Izšla je junijska številka »Lovca«. Vse na je sledeča: Lovstvo: Ing. Anton Siv ’ Nekaj lovskih podatkov za leto 1926 v J ljanski oblasti. M. Š., Spomini naje daljevanje). Slavko Plemelj, Ka* __ Naši ljam dalnogled na risanici (k°ot)ni razstavi psi: Ocena psov na mg«? p,. Avg. Mun-(nadaljevanje). — Ribarstv^ g^S (konec), da. Pravno stanje rib. ^ __ Kinološke ve- —Iz lovskega nahrbto ^ _ X)ražba lovišč- sti. — Iz ribarske „ . društvo Glasbena Matica pri' Orkestralj^gtne praznike dva orke^tr®iSe- ‘ , koncerta izven Ljubljane. V ni. zvečer koncertira v Murri^ ^ ti% ponedeljek. & t nu.pop. (liri„ent redi za solisti?"" ljo 6- ‘ v Murski Sobo- lomeru. Za^koncert^ ja ^nimanje ondot prof. Adanne vlada ve j , obg g; nega prebivalstva, uinesi p nvojaka, skladbe komponistov Čajk ja nasto- Suka, Adamiča in Šantla. K k0nserV-a" pita na obeh koncertih gojenca drž- z iz-torija: vijolinist Rupel m bas(1ioaalni or^. branimi koncertnimi točkami- ., 7 drugi ster io sestavljen iz 7 prvih b kontrab. ster jo sestavljen ... vijolin, 4 viol, 4 v.olončel g je 0rkarter de-sov. Koncertne točke, k }**( koncertni ' ’ lanski le Krškem so na v Tržič« v- dveh ie , • letm koncertni tur-loma 1= izvajal na lanski1 Krškem so na neji v Trbovljah, v Tržiču^ ,udi v Ljub-novo naštudirane in so “ najlepSi uspeh, ljani pri prvem izvajanju Kitajski kmetje - vojaška sila. Od nekdaj je bila .Kitajska dežela tajnih organizacij. Od teli je v starih časih najbolj slovela »Družba belega lotosa«, ki je bila tako močna, da je ponovno vrgla kitajske vladarske dinastije s prestola. Tako je ta družba v 14. ;stol&!ju vrgla mongolsko dinn-s*'jo in 300 let pozneje je v zmagoviti revo-lueiji premagala dinastijo Ming. A tudi poznejša dinastija Mandžujev se je imela borili s t-o družbo in dostikrat se je izkazala družba močnejša cul dinastije. Pozneje je silno zaslovela tajna zveza 1-Ho-Tjiian, ‘ki so jih Angleži imenovali boksarje. Bila je to predvsem gimnastična organizacija. Ta organizacija je v kratkem cnsu poslala tako močna, da -bi .mogla vreči tudi dinastijo, če ne bi ta naščuvala bok-Kako se je potem boksni poročali a’ 0 tem smo že SV0JR novi ^asu se Je pojavila na deželi rdečih sulic 0r^nizaciia» takozvana ---Zveza 1920 in k-’ Urffanizacija obstoji od deta sg"* • le bila ustanovljena v Šantungu in Hona. P2fneie razširila najbolj v provinci - in. Poleg »Zveze rdečih sulic« obstoje . OJ zveze beliti in zelenih sulic, ki pa \ai° vse isti program in cilj. Tudi te zveze “jih organizacija pa je vedno feotj vojaška. se te zveze so. v glavnem Sulične zveze pa se niso omejile le z obrambo vasi pred roparji, temveč so kaj kmalu nastopile tudi proti še hujši nadlogi — soldateski, ki je v sled medsebojnih bojev generalov vedno bolj uničevala deželo. Zlasti silno je trpela I. 1925 provinca Hoiian, v katero so razne čete vdirale kar od ‘ireli strani. Niti predstavljati si ne moremo, ka- ^ ^ _ ko strahovito je trpelo kitajsko ljudstvo od j j.e j.er' |a y slučaju valitev najvišja raznih rekvizicij, prisilnih rekrutacij in iz- | strankina -instanca in Jvodil volitve ter sesavanja prebivalstva -od kobilicnili čet i p0t,.je.val kandidatne liste. Naravno, da sku- r u sle o tekstilno industrijo v skupnem iznosu za nad 25 milijonov rubljev. Istotako je sledilo še več nabav vsakovrstnih strojev. Skupna vsota teh presega 170 milijonov rubljev. Politične vesti. — Notranje političen položaj. V beograjskem političnem življenju vlada zaenkrat popolno zatišje. — Radikali imajo glavno skrb s popolnitvijo glavnega odbora stran - le samo- obramba kmetov moti mro«r,„ . ■ j 'ogi roparjev Vs^ed t™ St grozm nad‘ nuje tudi zveza zd™? n? se la zveza ime‘ bile tako močne in Va'sL Te zvcze ®° na dež&li v krntlrom v ll3Pešne, da je bilo noma zatrto in da ? ''»parstvo popol-mnogo boli vini l !o življenje na vasi Danes te Va4n ko Pa v mestu. »s družbe in .niiu v,veze 11180 seveda več tajajo pripadnost i ,ai!‘ prav nig ne skrivajo Pa še ved™? i • tej ah oni d,iužbi- lnu'i° vrše oh m i .alne sestanke, ki se vedno rim nečlan ^ jutranjih urah in h kate-n i teh J . n>majo dostopa. Tudi se vrše Tako n„„eS'.a"k*'h čisto posebne ceremonije, jejo nvn v)0: da udeleženci nagi pokleknili kn«x nasaj° razne težile izkušnje, molijo conrn" ■’ ^a skušajo postati s -posebnimi ,'P "Jami neranljivi. Ljudstvo imenuje za-.. 'Ie Preizkušnje kot »trde ebičaje« m kdor ■Pu -ne prestane«, ta pač ni »pravi učenec?. vsak novinec mora imeti patrona, ki zanj skrbi in jamči. Sele -po uspešno prestanem 128 dni trajajočem noviciatu postane novinec polnopraven član. Pred tem pa mora priseči, da bo zvesto branil svojo vas in se boril proti krivici in nasilnostim. oboroženih kulijev, najnižje sodrge, kar je zmore azijsko pristaniško mesto. Nad vse naravo je zato, da je prva prograinna točka vseli suličnih zvez, da ne sme noben vojak vstopiti v njih vas. In v tem pogledu so dosegle zveze velikanske uspehe in zato se je njih moč vedno širila in danes štejejo te vuuw„ ____________ zveze že 200.000 članov ter so postale od- j “,rankah ;e opaziti tudi že prve priprave na ;ila, ki je mogla n. pr. z lah- volitve Organizacije po deželi so že prejele ša vsaka struja v radikalni stranki spraviti čim več svojih pristašev v strankin glavni odbor in da so radi popolnitve glavnega odbora nastali že hudi boji. Vendar pa kaže, da bo zmagalo pomirljivo krilo v radikalni stranki in da se bo izvršila spopolniitev klavnega odbora sporazumno. — Pri vseh lična vojaška sila, _ „ koto zavrniti nekega podpoveljnika generala Vupejfuja, ko je hotel ta zasesti Ho-nanfu. Nov moment je nastopil v razvoju suličnih zvez, ko so prišle v dotiko iz Kantona prodirajoče stranke Kuoniingtang. Njen klio (proti militarizmu in imperializmu, predvsem pa njen socialni program, ki obeta kmetom, da bodo opoščeni od visoke zakupnine in drugih oderuških dajatev, vse io je z veseljem sprejel kmet ,m tako je čislo naravno, da je našla od kantona ustanovljena kmečka zveza , ravno med članstvom suličnih zvez največ pristašev. V ko je prišla politika v sulične prve okrožnice z navodili o potrebnih predpripravah za volitve.^ Najbolj se pripravljajo na volitve radičevci in demokrati, ki tudi najbolj silijo, da bi bile volitve čim prej razpisane. — Parlamentarno delo v Beogradu je trenutno omejeno na predpriprave za sklicanje državnega odbora in tudi finančnega .odbora. Hoč im pa bi se lotil državni odbor takoj svojim glavnih nalog, bo finančni odbor .reševat samo manj važna vprašanja. — Zaključek kongresa društev za Zvezo narodov. V sredo je bil zaključen v Berlinu kongres društev za Zvezo narodov, katere- ga se je udeležilo do 200 delegatov, ki so -i nr»oi 1 narnHn-ih manjšin in 40 mšli- tranutku pa, zveze, je med njimi nastala tudi majhna zastopali 35 narodnih kriza. 'Zveze niso ‘bile več tako enotne ko jonov prebivalcev. Značilno je, da italijan preje, posamezne čete so se od celote od- gjca vlada prvotno ni hotela izdati zastopniku laljiie in nekatere so vstopile celo v na- I nemške in naše manjšine v Italiji .(dr. Viljemu iško službo nekaterih generalov ali pa J fanu) potnega lista. Šele v zadnjem hipu kar postale roparske tolpe. Vendar pa «o > »'<■* ' bili to posamezni slučaji in večina članstva 7ur>7 nclnln niib n mm* n mil 7W‘sfn. suličnih zvez je ostala njih programu zvesta. Kakor kažejo najnovejši dogodki, Šo su-lične zveze krizo že prestale, ker so ravno one odločile zadnji poraz Čangcalina in ga -prisilile, da se je umaknil iz province Ho-nan. če je kriza suličnih zvez za stalno premagana, potem ni nobenega dvoma, da se bo (Kitajska docela oprostila tujega vpliva m da bo postala v resnici svobodna in neodvisna država. ^ Pa bodo imeli kmetje važno, če ne odločilno besedo, ker bodo s svojo lastno armado gospodar situacije.. Kakšni so bili trgovski stiki med Anilijo in Rušilo. 1 lr 11 n H. > ... i „ „ '11*1 ■ P!'6(i kratkim je sovjetski komisar za trgovino Mikojan podal poročilo o trgovski prelom 1 t Auglij0 do diPlomatfčnega leloma med obema državama. Iz njegovega poročila Je razvidno sledeče: Sovjetska fr lP.llfl A vit... , _ . T i državni mononol V Londonu ie imela vjetske Ru' •« , a Vf-° Z",lani° »rgovino s velikim obrita* Anglijo in je razpolagala bilijonov rub?,m\ ^lta^0,n (baje več stot so-z stotin ~ odkar 0(Ub%v)‘ ^ teKU Z!XI Kke stike a ,obnovili trgovske in diplomat teku zadnjih petih let . —ovili lahko usnZs?liia '»Rusija, je agencija Arcos laiiKO usneW ^ , nakupa in nrnrla1 vsa P0SalanJa nih anaiQsi?i faznega blaga od razlic- voz se je stopnieina ln spodieti.i- Uvoz in iz' segel zadnje leto že zeloT31, tak°’ da ^ d°' la in Rusija sta v tran^P usPehe. Angli- oziru uspešno razviJ, f !° ‘ ^Podarskem '10 lmP°*-t in toa S i V0J e,ksp°rt’ od,,°9-Izvozilo se je produl{tov. zadnjih pel let: v Rusijo tekom l l.etu 1923-24 Jet« 1924-or. ]etu 1925-Of; v le|U 192G-°7 Rubljev 49,177.000 110.698.000 129.107.000 176.125.000 Iz Rusije nja leta: pa se je uvozilo v Anglijo zad- Rubljev v letu 1923-24 80.726.0C0 v letu 2924-25 185,039.000 v letu 1925-26 197,719.000 v letu 1926-27 251,010.000 Uvoz iz Rusije v Angleško je zlasti v zadnjem letu znatno napredoval in agencija Arcos, si je prizadevala čim bolj zvečati eksport ruskega blaga v Anglijo. V letu 1926 je razvoj ruske trgovine z angleško trgovino začel pravzaprav intenzivnejše rasti, zlasti v trenutku, ko je nemška vlada nakazala kredit v izmeri 150 milijonov zlatih rubljev. To dejstvo je sicer v konservativnih krogih Anglije vzdignilo mnogo prahu, ali kljub temu so angleški pridobitni krogi pripravljali s sovjetsko Rusijo novo trgovinsko pogodbo, po kateri je bil Rusiji dne 11. maja zajamčen kredit v iznosu 100 milijonov rubljev. Namenjen pa je bil ta kredit pred vsem za nakup angleškega blaga. Poleg tega je trgovinska agencija Arcos stala v ozki trgovski zvezi z raznimi nianchc- jima je dala potni list in ‘sicer na intervencijo italijanske delegacije društva za Zvezo narodov. Kongres sicer ni mogel doseči posebnih uspehov, vendar pa je njegov celoten uspeh nad vse zadovoljiv, ker je okrepil solidarnost manjšin in znatno pripomogel k pomirjenju Evrope. Največ boja je bilo v začetku zaradi postopanja .italijanske vlade i narodnimi manjšinami. Italijanski delegati kljub vsemu prizadevanju niso mogli doseči nič drugega ko odložitev razprave v tem vprašanju na prihodnje zasedanje. Jasno pa je bilo, da bi vsi glasovali proti postopanju italijanske vlade, če ne bi bilo vse vprašanje odloženo. — Izreden uspeh je dosegla naša delegacija. Na predlog dr. Čoroviča je namreč 'bila sprejeta resolucija o albanskem konfliktu. Resolucija se glasi: »Naglašajoč, da je s čl. 10. ustave Lige narodov zajamčena teritorialna integriteta in neodvisnost vseli članic 'Zveze narodov in sicer proti vsakemu napadu od zunaj, .izraža 11. kongres društev za Zvezo narodov nado, da bodo vse države, organizirane v Zvezi narodov, postopale v svoji politiki do balkanskih držav in balkanskih narodov po teh principih.« Interesantno je, da je za to resolucijo glasoval tudi .italijanski delegat Villar.i. Če s kislim obrazom, o lem viri molče. — Kongres se je nadal*' izjavil proti decentralizaciji Zveze narodov, ker mora biti Zveza edinstvena in univerzalna organizacija vseh narodov, ki se opira na javno mnenje vsega sveta. Glede razorožitve je kongres naglasil potrebo splošne razorožitve, ker mir ne sme sloneti na oboroženi sili, temveč na pravičnosti. Končno je bila sprejeta tudi resolucija, ki izreka željo, da bi se vsi spori med narodi rešili v duhu Locarnskega sporazuma. — Pred spremembo vlade v Runmniji. Za -včeraj napovedana avdienca ministrskega predsednika Avaresca se ni izvršila, ker je bil pri kralju francoski general Berthelot, ki ga je potem zadržal kralj Ferdinand tudi pri kosilu. Vendar pa je demisija vlade sklenjena stvar. Notranji minister Goga je iz- - terskimi tekstilnimi podjetji, s katerimi so I javil novinarjem, da bo vlada demisioni-Rusi naredili pogodbo za nabavo strojev za | rala najkasneje do sobote in da bo v pon- deljek že nova vlada. Kol šefa nove vlade imenujejo ministra dvora Hiota. Z druge strani pa trde, da želi kralj, da bi sestavil novo, vlado sedanji londonski poslanik Ti-iulesou ali general Prazean, bivši general-štabni šel rumunske vojske. — Na seji zvrstnega odbora nacionalne stranke je bilo sklenjeno, da vstopi stranka v koalicijs-ko vlado, če bo ministrstvo poljedelstva in notranje ministrstvo nevtralizirano. — Vlada Ljapčeva ostane. iPo objavi votivnega rezultata je ponudil ministrski .predsednik Ljapčev kralju Borisu demisijo vsega kabineta. Boris pa je demisijo -odklonil, ker je rezultat volitev dokazal, da uživa ivlada zaupanje naroda. Nato je Ljapčev predložil kralju rekonstrukcijo vlade. — Peking bodo branili tujei. Poraz Cang-colina je pooplen in mandžurski tiran je brez sile, da bi branil Peking. Zato ibodo branili Peking Angleži, Japonci in Amerikanci. Trije japonski polki so že dospeli v Peking. Nove japonske čete pa so 'se izkrcale v Tsin-tavu. V Tienlsin je prišel 6. ameriški mornariški polk s 1500 vojaki in en arliljerijski polk s 400 vojaki. S Filipinov je odšel v Sangaj drug mornariški polk, da nadomesli šestega. Iz Hongkonga je prišlo v Šangaj 30 oficirjev in 20 aviatičnih vojakov z 18 bojnimi aeroplani. Iz Hongkonga je nadalje odposlala angleška vlada 6000 vojakov v' Peking. V Tienlsin je prišlo novih 2000 ameriških vojakov. Priprave zaveznikov, da preprečijo nadaljno prodiranje južnih čet so torej nad vse obsežne. Namen vseh teh akcij je, da ne pridejo južne čete v dotiko s sovjetskimi, ker bi v tem slučaju nastala sovjetsko-kitajska fronta proti velesilam. — Rdeča armada se pripravlja na obrambo Rusije. Osrednji odbor komunistične strarake je sprejel resolucijo, v kateri proglaša, da mora biti rdeča armada pripravljena za obrambo Rusije. Sedaj je prišel čas, ko mora rdeča armada dokazati, da jo sestavljajo junaški vojaki. Moramo okrepiti vse svoje zvezne in obrambne čete, če nočemo, da postane ruski narod suženj angleških bankirjev. Svojo .industrijo moramo nadalje izpopolnjeval) i in skrbeti, da bo naše gospodarstvo čim preje ozdravljeno. ‘Na zadnje poživlja resolucija angleške delavce, da se bore proti vojni. — Resolucija komunistov bi delala čast tudi nacionalistični stranki. Ali naj bo resolucija prvi znak, da bodo sovjeti vsled konflikta z Anglijo pričeli misliti tudi na spremembo svoje politike? Ali je to prvi znak bodoče nacionalne Rusije? — Sprememba ustave na Poljskem. Na konferenci, ki se je vršila med Pilsudskim in predsednikom sejma Ratajem, je bilo sklenjeno, da bo sklican sejni dne 20. t. m. k izrednemu zassdanju. Na dnevnem redu zasedanja bo izprememba ustave z ozirom na dosedanja določila o razpifstu sejma. Nadalje bo predložen zakonski načrt, s katerim izgube vojaške osebe volivno pravico. Končno bo sejni sklepal o reviziji volivnega zakona in dekreta o tisku. — Arabski .nacionalisti so poslali na mandatno komisijo Zveze narodov spomenico, v kateri se pritožujejo nad postopanjem angleške uprave v Palestini. Anglija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela obenem z mandatom nad Palestino. Njene odredbe so v škodo domačemu prebivalstvu. V ne-želo prihaja vedno več angleških uradnikov, ki uvajajo v upravo angleški in hebrejski jezik na škodo arabskega. Vrhu tega izvajajo brezmiselno kolonizacijo judov na škodo Arabcev. KRATKE VESTI. Litva bo pretrgala diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo, kakor to trdi angleški konservativni tisk. Boj proti sovjetom. V Ženevi je bil ustanovljen »Neodvisni odbor za Kavkaz, v katerega so vstopili zastopniki Georgije, Kavkaza in Aserbejdžana. Načrt, po katerem je bil uničujoče premagan Čangcolin, je izdelal ruski general Ga-len. Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe* (Napisal francoski diplomat.) . Ko je g. D’ Annunzio zasedel Reko, so se 'Povlekl® zavezniške Čete iz mesta. Mi smo Pokti ‘?n‘ kližfu:k0 iu t« križarko smo odjave zr antija, Anglija in Zedinjene drsamo' nnf ,1]-'n.ile’ da bodo pustile Italijo tjaiiom. Nobena1 H\° Zade.vo ,s ^ji,,, držat- rtini&ot; — .. var ni bila v stanu bolj vpliv olajšati težave'italttimaJ1* V stanu boli 1x1 ^inarodni Položi W VU uiih vpliv dobilV0,-K1e",Cea.uia- i! PrtSla —'-■ulivale 7n *’ i 8° spodaj. Ann*,^! nismo niti od 'nsfcega javnega mnenia w„nzia’ gospoda Nitlija ni pravilno i)n'dofiVladna nastop. Toda ta nastop nam ie n M n naš ngi'os ni hu ' r''Ua to> Sesai' mirovni vigniio ?! mogel urediti potom prava, da Cf.W, , uiiiogo jirahi.1, bila je dramatskn, moči. i teatralna in relativno dolga. Da je vala ,,1,1 ,. «d« njih nervozna 'Ul.la “'I PnklPela d« vrhunca. jim o Inci° na Brennerju s celim TO.000 m oadižjem, kjer prebiva približno ^'"nii ? !ncov, lo*tara Fužina - Studor (lovišča »Peršivc in Ukanca« se bo oddal na javni ražbi dne 30. junija 1927 (četrtek) ob 11. uri dopoldne v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. julija 1927 do 30. junija 1932. — Dražbeni pogoji o zakupu so na vpogled pri komisarju za agrarne operacije v Ljubljani (v župauijskipalači, Bleivveisova cesta, II. nadstropje) med običajnimi urami, in pri načelniku gospodarskega odbora srenje (upravičencev) Stara Fužina-Studor, gospodu Janezu Raženu v Stari Fužini. — Planincem v vednost! Vsak planinec, ki je že dve leti član SPD ali katerega drugega planinskega društva dobi trikratno polovično vožnjo na podlagi posebnega potrdila, ki ga izstavi Osrednji odbor in potrdi Direkcija državnih železnic. Ta potrdila se dobe v pisarni Osrednjega odbora ali pri podružnicah SPD tekom 14. dni. Vsled tega se danes ne more noben planinec izgovarjati, da je vožnja do Bohinjske Bistrice predraga in da ne more vsled tega obiskati eno najlepših razglednih točk — Črno prst. Na Črno prst vodi dobro markirana pot takoj od postaje do Malnerjeve koče, ki je popolnoma prenovljena in osnažena; ima dobro kuhinjo in mehka ležišča. Z Črne prsti je lep in interesantem sestop čez Rodico in planino Vogel na Zlatorog, kjer se lahko vsak turist okoplje v Bohinjskem jezeru, ki je sedaj že precej toplo. Lahko se pa vrne z Črne prsti do Orožnove koče, ki nudi planincem vse, kar potrebujejo, in od tod zopet nazaj v Bohinjsko Bistrico ali pa k Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Zadnjo turo zdela vsak za-četnik-planinec v enem dnevu. Planinci ne pozabite na divno floro Črne prsti, ki jo pa moramo vsi čuvati, in na izredno lep razgled po italijanski Sloveniji in po našem Jadranskem morju ... Vse to planinec lahko vidi v enem dnevu in se obenem okrepča na svežem zraku in gorkem solncu, ob enem pa se lahko poživi v bistrem Bohinjskem jezeru. — Osrednji odbor. — Trgovska, bančna in industrijska pod-jotja, ki žele dobiti dober in sposoben pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo osebno ali pismeno obračati na ravnateljtsvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. — Razpisana mesta. Odda se mesto pisarniškega pomočnika (pisarniške pomočnice) pri upravi javne bolnice v Slovenjgradcu. Prošnje je odati do dne 10. junija pri vodstvu bolnice. — Županstvo mesta Šoštanja razpisuje mesto občinskega tajnika. iProšnje je vložiti do dne 10. junija pri omenjenemu županstvu. — »Profesorski dom« v Beogradu. Na letošnjem kongresu Profesorskega društva, ki se vrši na Cetinju, se bo razpravljalo in sklepalo med drugim tudi o zgrdabi »Profesorskega dama« v Beogradu. Stavbišče je dala na razpolago brezplačno beograjska mestna občina. — Redukcija pri sarajevskem Narodnem gledališču. Pri sarajevskem Narodnem gledališču je projektirana obsežna redukcija peraonala. Spričo dejstva, da primajkuje gledališču že itak personala, bo gledališče z redukcijo težko prizadeto. — Sef Rockfelletjeve ustanove v Splitu, šef Rockefellerjeve ustanove za podonavske države je prispel te dni v Split. Spremlja ga načelnik oddelka v ministrstvu za narodno iidravje dr. Štampar. — Izredno živahen tujski promet v Pri morju. Ia Sušaka poročajo: Tujski promet v Primorju narašča od dne do dne. Na kolodvoru in v pristanišču vlada ves dan živahno vrvenje. Velik parnik je moral pristati radi pomanjkanja prostora zunaj luke. Pred- j včerajšnjim sta prispela v sušaško luko ve- 1 lika parnika paroplovne družbe >Karagjor-gje«, ki prevzame brzovozno progo Sušak— Kotor. Računa se, da prispe ob binkoštnih praznikih v Primorje kakih 4000 izletnikov. Zn goste so projektirani številni izleti z rednimi in posebnimi parniki. — Nemška pevska slavnost v Indiji. Danes urirede člani ^Mfinnergeaangsvereina* iz Maribora, Ptuja in Celja izlet v Indijo, kjer se razvije jutri zastava tamkajšnjega nemškega služb na meščanskih šolah ljubljanske oblasti, objavljen v »Uradnem listu« št. 52 dne 12. maja t. 1. preklicuje. — Vročina. Točno s pričetkom junija^ je zavladala pri nas po številnih hladnih deževnih dnevih nenadoma vročina, ki spomiuja na »pasje dneve«. Vroče pa ni samo v Ljubljani, temveč zlasti tudi v Beogradu, Zagrebu in v Primorju. V Zagrebu je kazal te dni toplomer 32 do 33 stopinj Celzija. Vsled tega so letovišča in kopališča večinoma že prenapolnjena. V Splitu so bili te dni hoteli tako prenapolnjeni, da nekateri gostje sploh niso mogli dobiti sob, istotako je pri Plitvi-ških jezerih. — Iz zdravniške službe. Zobozdravnik dr. Friderik Groyer in sanitetni poročnik dr. Edvard Jeme, oba v Ljubljani sta se izbrisala iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo. — Iz fiiiančno-kontrolne službe. Komisar finančne kontrole in začasni srezki upravnik v Mariboru Anton Puc je imenovan pod-inspektorjem ter premeščen v Apatin v Bački .Vodstvo srezke finančne uprave v Mariboru prevzame komisar Jakob Kajzer, do-sedaj vodja srezke uprave v Zagrebu za okolico. Vodstvo oddelka Maribor 2 prevzame komisar Niko Samrdžija, vodstvo oddelka Maribor 3 (pivovarna) pa komisar Pažon Ivan. Komisar Mile Grba je premeščen od oddelka finančne kontrole Maribor 2 (carinarnica) k srezki upravi finančne kontrole na Sušak, pripravni komisar Rado Perovič pa iz Maribora k sreski upravi finančne kontrole v Sarajevu. — Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran sodnik maks Juvane za doktorja prava. — Ameriško fastno znanstveno društvo llonorary Scientitic 8ociety Sigma XI. sekcija na Cornell Uniyersity. Ne\v York imenovalo je Ljubljančana gosp. ing. dr. Alojzija Tavčarja, sedaj docenta zagrebške univerze za častnega člana. Gosp. dr. Tavčar se je nahajal eno leto v Zedinjenih državah Amerike na proučevanju gneetike kulturnih rastlin. — Čestitamo I — Vpostavitev stalnega zračnega prometa preko Atlantskega morja? Kot poročajo iz Newyorka poleti v kratkem Byrd v svojem aeroplanu »Amerika« z dvema pasažirjema preko Atlantskega oceana. Za polet se je dobro pripravil ter naglaša, da se njegov uspeh ne bo mogel primerjati s poletom poedincev na slepo srečo. Njegov cilj je, da dokaže, kako bi bilo mogoče vzpostaviti stalen prekooceanski zračni promet brez ozira na slučajnosti. . — Smrt slavnega angležkega historika. v Cambridge-u je umrl slavni angleški histo-rik I. B. Bury, naslednik lorda Actona na stolici za moderno zgodovino. Pokojnik je bil prav tako slaven kot znanstvenik kakor kot predavatelj. — Gibanje poštnih uslužbencev v Avstriji. 1 i edvčerajšnjini so se pričela na Duuaju pogajanja med delegati poštni uslužbencev in vlado. Doslej vrše poštni uslužbenci po vsej Avstriji službo še vedno popolnoma normalno. — Nepismenost v Italiji. Kot poroča agencija »La Recentissima«, število analfabetov v Italiji v zadnjih letih stalno pojema. L. 1911 je na vsakih sto oseb, nad 0 let starih, prišlo povprečno po 38 analfabetov. Leta 1921 je ta odstotek padel na 27. Kar se kulturne stopnje tiče, stoji na prvem mestu Tridentinska Benečija, ki ima 2 odstotka analfabetov; za njo prideta Benečija in Julijska Benečija s 14 odtotki. Na zadnjem mestu stoji Kalabrija s 53%, kjer pa ■zaznamujejo kljub temu lep napredek , kajti 1. 1911 se je število analfabetov v Kalabriji sukalo med 70 in 75 od sto. — Nesreče pri kopanju. Z vročimi dnevi se je pričela vsepovsod kopalna sezona, s kopalno sezouo pa nesreče. Tako poročajo iz Zagreba, da je zahtevala te dni tudi Sava dve žrtvi. Natakar Ivan Vrtačnik iz Blance pri Sevnici je bil sicer dober plavač, da je kljub temu utonil, bo pač vzrok, da ga je moral prijeti krč. Josip Modrušan, dijak II. razreda realke pa je utonil, ker ni znal plavati pa je zašel v pregloboko vodo. — Samomor 15-lctne deklice. Te dni se je vrgla na Dunaju iz četrtega nadstropja na s kamnom tlakovano dvorišče v namenu, da izvrši samomor 15-letna deklica Maria Weiss-kirch»u. Deklica je obležala z razbito črepinjo in polomljenimi udi na mestu mrtva. Njeni stariši, hišnišlca dvojica, so se radi Marijine srni ti tako razburjlai, da je morala dati prepeljati policija očeta v svrho preiskave njegovega duševnega stanja v umobolnico. Stariši si niso na jasnem, kaj je moglo privesti dekle do obupnega koraka, domnevajo pa, da samomor neke njene prijateljice. — Smrten skok z milanske katedrale. Nemški zlatar Weeck se je vrgel te dni s stolpa milanske katedrale. Vzrok: težke finančne neprilike. — Zopet žrtev boksarskega športa. »United Press« poroča iz Kausas Cily-a: ,V drugem kolu boksarskega matclia med svetovnim lahkoatletskim prvakom Wandellom in Adamsom iz Chicaga je pogodil Wandel svojega nasprotnika v podbradek. Adams je obležal pri priči mrtev. Wandel je bil aretiran, pozneje pa proti kavciji 5000 dolarjev zopet izpuščen. — Ciklon v Belgiji in Holandiji. Te dni je besnel zapadno od Bruxelles-a in nad Ant-werpnom strahovit ciklon, ki je povzročil veliko škodo Več hiš je porušenih, več ljudi ranjenih. Istočasuo poročajo o katastrofalnem ciklonu iz Nizozemske, kjer je porušil ciklon v provinci Geldern več slo hiš, ranil nad 200 oseb, 8 pa ubil. — Letalska nesreča zdravnika. Francoski šlabui zdravnik prof. Piquee v Bordeauxu je obiskal te dni obolelo soprogo letalca Ca-zeaux-a. Potoval je z letalom. Odredil je, da naj prepeljejo pacijentinjo z letalom v Bordeaux. On sam se je vračal obenem ž njo z drugim letalom. Med potjo pa je padlo zdravnikovo letalo na zemljo ter se užgalo. Pilot je bil težko poškodovan, zdravnik pa ubit. — Avtorji somborskih roparskih napadov aretirani. Kot smo poročali, so bili izvršeni pred par dnevi v Soniboru tekom ene noči trije drzni roparski napadi. Sedaj se je po-siečilo orožnikom roparje eruirati in dva od njih aretirati. Lopova sta neki 32-letni cigan in njegov navodili sin, 14-leten frkovec. Cigan je imel na sebi krvavo srajco in 1500 Din gotovine. Pri njegovem sinu pa so našli svilen žepni robec z inicijalkama I. B., novo obleko , okrvavljen nož, povečalno steklo, obveznico vojne škode in izprehodno palico. Lastniki vseh teh predmetov so ugotovljeni. Cigan je izpovedal, da so pobegnili njegovi roparski tovariši v Baranjo. Za pobeglimi roparji so bile poslane orožniške patrulje. — Potrditev smrtne obsodbe. Pohotnež, ki je posilil iu umoril v Pančevu dve mladoletni deklici je bil, kot znano, pri prvoinstan-onemu sodišču obsojen na smrt. Sedaj je ka-sacijsko sodišče sodbo potrdilo. — Na morju tajfun, na kopnem tornado. Šost kilometrov od Neu-Stettina je uničil te dni vrtinčast veter vas Streizing. 16 hiš je porušenih do tal, ostalim je odnesel vihar strehe. Tornado je ruval stara drevesa s koreninami vred. Ko se je polegel vihar, je jela padati toča, ki je uničila vso letino. Kot poroča »United Press« je povzročil zadnji tajfun na Manilli več sto milijonov dolarjev škode. Parobrod Negros, ki je vzdrževal med otoki stalno zvezo, se je potopil. Od 150 potnikov in 28 mornarjev, se je rešilo komaj 40 oseb. Razven »Negrosa« sta postala žrtvi tornada še dva druga parnika. — Bigamistična senzacija v Ilokii. V Iloku se je pripetil zanimiv slučaj bigamije. 40-letni Josip Walter se je poročil pred par leti z Josipino Slavek iz Vukovara. Josipi-na Slavek je »vzela za svojo« deklico Ano Fischer iz Vukovara. WaUer je deklico že leta 1925, ko ji je bilo 12 let zapeljal. Njiju razmerje se je nadaljevalo tako do letos. Letos pa je VValter deklico poročil. Ko je prišla žandarmerija na to, da živi Walter v bigamiji, so dali deklico zdravniško preiskati, bigamista pa izročili sodišču. — Nove poštne znamke v Palestini. Predvčerajšnjim so bile izdane v Palestini v promet nove znamke. — Pola Negri zapusti film. Pariškim listom poročajo iz Newyorka, da je izjavila znana filmska igralka Pola Negri takoj po svojem prihodu v Newyork, da zapusti kinematograf, kakor hitro potečejo njene pogodbe. Su^UUc*il,si' jiTpreparal te dni GLAVA i Si PEČE LE Z J H, Kfzs&sv li^rffT S z nožem trebuh. Prizadejal si je 41 cm dolgo rano. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa strašni poškodbi kmalu nato podlegel. Motiv dejanja je neozdravljiva bolezen. — Revolverska bitka med bratoma. Brata Krnjajski v Subotici sta se že dolgo časa hudo sovražila. Te dni je ustavil Dušan Krnjajski svojega brata Rada ponoči na cesti ter zahteval, da mu podpiše menico za 50.000 Din. Rado je to zahtevo odbil. Zato je nastalo med bratoma kratko prerekanje, kateremu je sledil pravcati dvoboj na revolverje, tekom katerega je dobil Dušan Krnjajski štiri smrtno nevarne poškodbe. , — Če je predsednik sodišča obsojen. Bivši predsednik sodiščn v Banatu Miljutin Erič je grozil te dni advokatoma dr. Sclnvarzu in dr. Grunu v Subotici z revolverjem ter ju spodil iz kavarne. Advokata sta ga ovadila pri policiji, ki je odredila njegovo aretacijo iu ga obsodila na pet dni zapora. Njegovi prijatelji so intervenirali radi tega pi i ministrskem predsedniku kot namestniku notranjega ministra, ki je brzojavno odredil, da so hudega eodnega predsednika lakoj zopet izpustili. _ Sokolska slavnost v Laškem. Bratska sokolska društva opozarjamo, da se vrši — nepreklicno — v nedeljo dne 12. junija t. 1. slovesno razvitje društvenega prapora, spojeno s popoldanskim javnim telovadnim nastopom in zaključno veselico na proštom. — Si>0red telovadbe je razviden iz plakatov, ki so se že razposlali na vse strani, osobito na Sokolska društva. - Obsežne priprave obetajo naravnost razkošno opremo Šotorov -Uprava toplic je dovolila sa ta dan 30%m popust vsemu Sokolstvu, k. sr-lahko izkaze s člansko izkaznico kateregakoli Sokolskega društva — priporočamo pa, da prmeso ude-li.Jenci kooalno obleko s seboj, ker bi v slu-č iiu številnega obiska kopališka uprava morda ne razpolagala z zadostno množino lasl-1 1)el-ila. Polovična vožnja je zaprošena , bo zadeva skoro gotovo ugodno rešena. O tem obvestimo glede slavnosti zainteresirano i ivnost še o pravem času. — Železniške zve-'L so zelo ugodne za odrasle in mladino. — 7 ato rej prihitite ta dan v prav velikem številu v Laško, da počastite naš lujskoprivlač-ni kraj, naš lepi sokolski biser Slovenije 1 — Zdravo 1 DrOETUER- JEVIM BACKINOM in poštnine prosto DR. OETKER, d. i o. MARIBOR najboljše reeepte pošilja na željo brezplačno Ljubljana. 1— Cene stanovanj v Ljubljani. Nedavno so izjavili zastopniki hišnih posestnikov, da bodo delali na to, da cene stanovanj po uki-njenju stanovanjske zaščite ne bodo Pre" segle zlate paritete, t. j. 40-kratue predvojne najemnine (v kronah). Praksa je pa druga -na kot besede. Tako visi nekje tablic«! kateri nekdo ponuja stanovanje štirih 9 s pritiklinami za mesečnih 2750 dinarjev. *■ je precej več kakor zlata pariteta, je že W1 diamantna. Ker pa v Ljubljani menda "gfao sebno mnogo ljudi, ki bi sploh Jj™3 veJjet-dinarjev dohodkov na mesec, je 8tano-no, da se bo v lepem iu koUito^a]iiei\ pajk. vanju nastanil gratis in fra^pj-jtiklinami so Za stanovanja dveh sob * ? komaj 30 do plačevali v Ljubljan Pr.ff biio po novem 400 40 kron mesečno. To b* ^ ^ do 500 dinarjev meseSn anje 8(10_1000 zapisano, da stane ta Ureditne raz- dinarjev mesečno. w ; ,ahko mere pri nas količkaj uiejeue, u. vsik kdor ima mesečno 1000 dinaijev z najemnino, sezidal lastno hišo 111 bi jo kratkem tudi izplačal. Na srečo «8^“» lindie takih cen vendarle niso pri volji pla čevati ker vise take ponudbe že cele mese-vol n« ogled, pa se nihče ne oglam. 1— Zgradba carinarnice. Včeraj se je vršila anketa gospodarskih in drugih in-teresiranih krogov glede zgradbe carinar-mškega skladišča v Ljubljani. Kot znano, jR bila projektirana zgradba prvotno ob Masary-kovi cesti nasproti železniških skladišč. ]'■: kazalo se je pa, da je stavbišče za obsežni kompleks poslopij premajhno. ŽeleznisK-^ uprava je stala že prvotno na stališču, 0^ naj se zgradi carinarnica ob Dovozni ce*n' kjer naj bi bila vsa manipulacija k0“gtna tri rana. To stališče je usvojila tudi « . g0 občina in včerajšnja anketa. Carinam1 zgradi torej ob Dovozni cesti. 1 Vladni komisar mestne občine 1 janske gospod Anton Mencinger bo odsoten od sobote dne 4. t. m. do inkl. torka 7. t. m-in med tem časom ne sprejema strank. 1— Razstavo grške in rimske plastike odlivkih iz pariškega Louvre-a otvon Narodna galerija v nedeljo, dne o t. ni. ob 1— un v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo pristopna vsak dan od 9. do 18. ure. 1- Koncert delavskih pevskih zborov iz Ljubljane, Jesenic, Maribora, Kamnika » Zagreba se vrši danes ob 20. uri v v • dvorani »Uniona«. Na sporedu skladbe £01 ko Prelovca, Emila Adamiča, Janko Ravnika, Mokranjca, Zajca, Pavčiča, Vilharja, J^eSa, Mirka in Križovskega. Na sporedu so najino-dernejše kompozicije. Koncert se vrši na ca gostom in delegatom iz inozemstva ob p11' liki Vesdelavskega zleta v Ljubljani — Krajevni odbor Rdečega križa na Viču priredi danes, v soboto 4. t. 111. ob pol osmih zvečer Družabni večer v Sokolskem domu-Na sporedu je poleg drugega nagovor, deklamacije šolskih otrok (podmladka Rdečega križa) in godba. Vstopnina prostovoljna. — V nedeljo 5. t. m. doplodne pa priredi v slu- x 1 . ' .1 10 ure pr°- > iiV/Ui 'J' '-*• ***• uuj/iuuiio Ir I čaju lepega vremena od 10. do 12. ure pr^ menaduei koncert pred novo šolo f«r xTtau< do ob tej priliki podajale cvetke, v prid Rdečega križa. Ljubljanici. 1— Izlet Jadransko s(.raicnedeljo dne 12. Jadranska straža priredi v lo jvtokarja, kjer t. m. izlet po Ljubljan^j.^ z g0,n)0) p|(.soni se bo vršila ljudska VQ]tra§eni čolni odhaja-in šaljivimi točk«"1^ go J . jadran. udeleži, ker bo na la nažl",* *i(!inahio za-sko stražo, obenem pa našlo o ^g nrosimo, bavo iu razvedrilo. Cenjena (*ru* ' Jjr»jo da se pri oveni, svojih prireditvah o*u ^ 1,11—°V soboto, v nedeljo in lV^^sta, k011~ stilni Amerika, Glince, lrža ^ ^ »Ljubljanski Sokol« "'»^“k^v. Reš- redi v četrtek 16. }■ m. na Prf*na vrtu »Na- J , „ in nazaj ves popoldan, n - pa'b«3° av‘om<)biU ni‘ff„bodo vozili 'tu na začetku Ižanske ceste ob- selicnega prostora V«wm Slevllu čeme* .............- • na - nie«a Telesa ob 4. popoldne vesei,c0 v rodnega doma« veliko ^^ Osvoboditelja, korist spomeniku kralja P«lr“ Upnikom Slavenske banke. Upniki »Slavenske banke« d. d. Zagreb so prejeli zadnje dni od upravitelja konkurzne mase tega zavoda, odvetnika dr. Aleksandra^Horvata iz Zagreba uradno obvestilo, da je otvorjen nad Slavensko banko konkurz, kakor tudi poziv, da naj se terjatve prijavijo sodišču v Zagrebu iproti upravitelju konkurzne mase najdalje do 19. julija 1927. Ker si sedaj mnogo upnikov Slavenske banke ni na jasnem, ali naj prijavijo svoje terjatve upravitelju mase dr. Horvatu, pojasnjujemo na ponovna vprašanja, da je terjatve prijaviti ne upravitelju mase, ampak konkurz-nemu sodišču v Zagrebu in sicer najenostavnejše potom naše enotne slovenske upniške organizacije, t. j. >Odbor upnikov Slavenske banke« v Ljubljani, poštni predal št. 80, kateri potom svojih funkcionarjev obavlja brez honorarja pravilne prijave terjatev sodišču in njihovo zastopanje v konkurzu. Opozarjamo tudi upnike, naj se ne dajo begati od raznih pismenih po-audb iz Hrvatske in drugih krajev izven Slovenije za prijavo in zastopanje terjatev v konkurzu, katere ponudbe zasledujejo samo prikrite sebične namene ponudnikov! NEKAJ ZA PRAZNIKE. Za praznike objavljajo razni listi prav ra-1 lePe povesti, pesmice, uganke in podobne i njihovim bralcem ni predolgčas. mi hočemo postaviti našim čitateljem vpraJanje, ki zasluži, da se čez praznike 0 nekoliko pogovore. * Ljubljani, pa tudi drugod je sedaj stanovanjsko vprašanje najbolj aktualno. Mnogi a®jamniki se že danes boje, kaj bo, če bo stanovanjska zaščita res ukinjena in v svo-Je® strahu marsikdo vzdihne. O, ko bi imel *v°jo hišo, čeprav majhno, ampak le svojo! Kako lep niir bi imel! , . * prav tesni želji s to željo je vprašanje, K1 S® hočemo postaviti. Stvar je ta: “eko podjetje v Ljubljani je po znani Gosarjevi uredbi sezidalo lepo stanovanjsko hišo. Hiša je davka prosta, najemnine Pa so odmerjene tako, da bo hiša v 10 letih popolnoma plačana z obrestmi vred. tv.Mefa Ž(i okoli 6 ali 7 det. Čez imelo v svoji blagajni nr,hiŠ0 dal° sezidati’ stavbo vloženi kartal z oh™1611 Ves SVOj V jelje bo torej čez '? vred' Pod- kakor če bi bilo denar vfožiloTi M I*™' - 09tane mu pa še hiša! hranilnico Vprašanje: Cegava bo tedaj ta hiša* Ali naj ostane last tistega, ki je za n in Tk i narjeni plačali? J ° m s pravun de-Pogovorite sp in odgovorite nam na in vprašanj?! Gospodarstvo. KOV DAVEK ZA DRŽAVNE DOBAVITELJE. v. časih trde gospodarske krize je konku- 9 v na^em gospodarstvu vedno paioKRH |,t0nkurenca se uveljavlja v vseh pri državn?hP10laistYa’ uyeliavlja pa se tudi 'lobavah, pri katerih se sicer — o drugih neprijetnostih ne govorimo tu — praviloma, jako malo zasluži, vendar se pa razna podjetja poganjajo za nje, da si vsaj zagotove nekaj dela in morajo zaposliti delavce. Kdor pozna državne dobave, mora vedeti, da je podjetje, ki se jih udeležuje izpostavljeno raznim neprilikam, da mora zlasti dolgo čakati na plačilo. Gospodarski krogi so državno upravo že ponovno prosili, da poenostavi oni del zakona o državnem računovodstvu, ki se tiče državnih dobav. Državna uprava ni dosedaj pokazala za poenoj stavljenje teh predpisov pravega umevanja. Nasprotno ravno v zadnjem času je bil objavljen neki razpis Generalne direkcije davkov, ki državne dobave bistveno otežuje, odnosno jih z novimi dajatvami komplicira. S tem razpisom je generalna direkcija vstvarila v naši davčni zakonodaji izjemo, ki postavlja na glavo z zakonom sankcijoni-rane davčne predpise. Po davčnih zakonih je natanko določeno, kje se davki odmerjajo, kadar opravlja davkoplačevalec posle izven svojega stalnega obratovališča. Vse te predpise ignorira generalna direkcija davkov in odreja, da mora vsakdo, ki opravlja dobavne ali podjetniške posle za državo ali za samoupravo, prijaviti prevzete posle onemu davčnemu oblastvu, na čigar področju se ti posli opravljajo, in plačati davek po predpisih dav.nih zakonov dotične pokrajine in sicer pridobnino ter dohodnino, kjer se ta davek pobira. To morajo storiti tudi oni, ki plačujejo davek za svoje obrate v kraju stalnega bivališča. Generalna direkcija davkov ustvarja s tem v davčnem oziru umetne meje med posameznimi pokrajinami, ker ne priznava davčnih plačil za en in isti obrat v eni pokrajini za veljavna v drugi pokrajini. Ako bo po teh predpisih dobavil, na primer naš obrtnik za kako državno poslopje v Beogradu okna in vrata, bo plačal davek od tega posla dvakrat. Enkrat pri nas, kjer ta okna in vrata izdeluje, drugič pa v Beogradu, kamor jih dobavlja, kajti razpis, ki odreja ob-dačevanje državnih dobavnih poslov, niti z besedico ne omenja, kako naj se v takih pri merih popreči dvojno obdavčevanje in s tem tudi dvojno plačilo davkov. Ravno v tem pa vidimo tendenco, da se od tam, kjer se izvršuje večina dobav, to je iz Beograda, odrine dobavitelja iz ostalih pokrajin s tem, da se jih od dobavnih poslov posebej obdači in jih s tem preplaši, da bi se v bodoče državnih dobav sploh ne udeleževali. Generalna direkcija davkov, je z omenjenim razpisom vsekakor prekoračila svoj delokrog, ker izpreminja z njim davčne zakone glede temeljnega načela, to je glede davčne dolžnosti, za kar brez dvoma ni upravičena. Zakon se ne more izpremeniti z razpisom, ampak samo z noveliranjem zakona. Temeljni princip naše davčne zakonodaje je, da se glede občne pridobnine obdači ves obrat enega obratovaišč^ na kraju, kjer se to obratovališče nahaja, glede posebne pridobnine, da se ves obrat obdači na podlagi celoletnega uspeha, ki prihaja do izraza v bilanci iu še le potem porazdeli na posamezne podružnice, glede dohodnine pa, da se vsi dohodki obdačijo, ne glede od kod davkoplačevalcu dohajajo, na kraju njegovega stalnega bivališča. Ali Generalni direkciji ti principi niso znani? Aii jih je pregledala? Zakaj je segla po sredstvu, ki favorizira beograjske posredovalce. Nikakor ne uporekam, da si davčna uprava zavaruje donos davka pri onih državnih dobaviteljih, ki ob licitacijah niso dolžni dokazati, da so svoj obrat prijavili davčnemu oblastvu in plačali davek, to je pri licitantih, ki niso naši državljani, odločno pa je ugovarjati, da bi se s kršitvijo zakona izvajalo zavarovanje davka tudi pri naših državljanih, ki so dolžni doprinesti navedena dokazila. Davčna uprava ima v teh primerih na razpolago zadostna sredstva, da jim zakonitim potom odmeri davek in ga pobere. Kam plovemo? Ako obvelja v praksi omenjeni razpis, se plačilo davkov v Sloveniji ne bo smatrala za zadostno, dasi plačuje ogromne zneske, ampak bo treba na kraju dobave za isti posel plačati še enkrat davek, predno bo dobavitelj dobil za dobavo svoje pogojeno plačilo. Opozarjamo na ta netočni razpis naše poslance in jih prosimo, da pripomorejo zakonu do veljave ter preprečijo kršitev zakona. Pri nas je sedaj adut pobijanja korupcije. Tendenca je, očistiti nečisto ozračje. Ako hočemo štediti v državnem gospodarstvu, treba dobavo poceniti. Razpis pa, ki ga grajamo, gre ravno v nasprotno smer. Odbija ponudnike, omogoča šikane in ustvarja monopol spretnim posredovalcem v dobavnih središčih, ki sami nikdar nič ne producirajo, pa bi radi ostali sami med seboj, kadar dobavljajo. Borze 3. junija Ljubljana. (Prve števlke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50— 85, Vojna škoda 342.50—343.50, zastav, in komun. Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Mer-kantilna 98—100 (98), Kreditni zavod 160— 170, Vevče 130—0, Stavbna 55—65, šešir 104 —0. Blago; Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključeni 3 vagoni lesa. Zagreb. Devize: Amsterdam 22.775 do 22.835, Dunaj 800—803, Berlin 13475—1350.5, Italija 315.20—317.20, London 276.07—276.87, Newyork 56.70—56.90, Praga 168.20—169, Cu-rih 1093.5—1096.5. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.20, London 25.2525, Pariz 20.36, Milan 29, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.15, So-lija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.205. Šport. BINKOŠTNI NOGOMET. Nedelja igrišče Primorja ob 18. uri: GAK : ASK Primorje. Pondcljek igrišče Ilirije ob 18. uri: GAK : SK Ilirija. Višek letošnje internacijonalne sezone ter prvovrstno športno atrakcijo z dvema važnima in težkima internacijonalnima tekmama nam prinesejo letošnje Binkošti. Gostovanje GrazerAthletik Kluba, enega najstarejših avstrijskih klubov vzbuja največje zanimanje med najširšo publiko. Da je GAK ekvivalenten z najboljšimi dunajskim profesijonalnimi klubi prikazujejo njegovi rezultati: BAC 3:2 in 1:2, Wiener Šport Klub 2:1, Slovan 2:2, WAC 2:2, Her-tha 1:1, Simmering 2:3, Wacker 1:0 in 0:1, Vienna 1:0, Hakoah 0:1, Austria 0:1, Cri-cketer 3:1 in 2:0. Nadalje Moravska Slavija, Brno 1:0, Szombathely A. C. 2:0, VTC 6:0. Na svoji turneji po Balkanu je porazil prvaka Bolgarije in Sofije Slavijo 3:2 in sofijski FCB s 6:0. Kot prvak Gradca in štajerske je porazil znani Sturm letos kar s 5:1 in 4:1. V Ljubljani nastopijo gostje s kompletnim prvim moštvom, katerega igrači so že skoraj vsi igrali reprezentativno za Gradec in Štajersko. Zelo težka bo preizkušnja za naša oba vodilna kluba, vendar se obeta prvovrsten šport in užitek, ker se oba nahajata v prav dobri tormi. Primorje nastopi v svoji najmočnejši postavi s srednjim krilcem Buljevičem. Pod-savezni prvak Ilirija igra sicer v nedeljo v Beogradu vendar se moštvo vrne že v pon-deljek in bo nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi s Cirovičem in Zemljakom. Kot predtekma igri v nedeljo se vrši ob 16.30 Primorje rez.: Disk, Domžale. Tekme se vrše ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic za nedeljsko tekmo je od danes naprej v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. S. K .Slovanova težkoatletifna sekcija priredi jutri v fledeljo ob pol 3. na telovadišču Ljubljanskega Sokola težkoatletično prireditev pri kateri sodelujeta tudi znana atleta Gromov in Belič, Na programu je boks in rokoborba. Poleg tega bo izvajal tudi g. Gromov še nekatere težkoatletične produkcije. Oba odpotujeta potem v Zagreb, kjer se v kratkem prične mednarodna rokoborba. Marcel Prčvost: 35 De* n - Juanke. — Guilloux je imel prav, je dejal Roger. Saulnois ]e danes precej slabo govoril, saj veste, zakaj. s odgovoril Trevoux odkrito. Motila sva se, sp ni-iskal g0SPe Lorande. Saj je sam dejal, da se mu ]e pismeno opravičila. Ko istim ni iSkai gospe Lorande, temveč vas! • |ls le °pazil, se je takoj pomiril. Ves čas, ko je J c ja s\oj govor, je mislil na to, da imate vi sestanek z gospo Lorande. Jaz še sam ne vem, kaj gospa Lorande danes dela Sicer sem ji zjutraj telefoniral, toda nikoli je še nisem vpraša!, kaj dela čez dan. — Kakšno zmedo lahko včasih povzroči žensko krilo v življenju resnega možaka. — Če pravite to o Saulnoisu, je opomnil Trevoux smeje, se smuka vse njegovo življenje neprestano okoli ženskih kril. — Saulnois je komediant, -ki me malo zanima. Mnogo bolj zanimiva je njegova žena! Tako duhovito aže ljubezen do svojega soproga, da se človek nehote vPraša: >Ali nič ne vidi, ali nič ne ve...« Sicer pa Pustiva rajši te ljudi in govoriva o samem sebi. prej r^el ^ oliciria za roko in počasi sta stopala na- Jaz mislim na nain ri kajti vaša in moja usoda sta enV® xnadalieval RoSer’ sva začela oba življenje, čeprav v ianx0™a.lni naČiun Čakajo naju: poroka, otroci, starost, smrt Sfste pa vi srečali gospo Lorande, jaz pa komteso Andernv — Jaz poznam Berto že od svoje mladosti, je ugovarjal oficir. — Vi sami ste mi rekli, da ste jo šele lani srečali po petletnem presledku in da ste tedaj prvič v njej videli ženo. Sicer pa to ne igra nobene vloge. V vaše enako kot v moje življenje je nenadoma vstopila nova mogočna sila, ki naju je vrgla iz vsakdanjega tira in tako ne bova nikdar več hodila po normalni poti navadnih moških. — Ali to obžalujete? — Ne. Ne smeva obžalovati tega, kar se ne da spremeniti. Treba se je prilagoditi. Občudovati moramo samo, da je ta usoda nespremenljiva. Boril sem se zoper njo, a zaman. Hotel sem se rešiti z begom, a vrnil sem se. Guilloux je storil vse do skrajnosti, da oblati žensko, ki jo ljubim. Povedal mi je imena njenih prejšnjih ljubimcev. Pravil mi je, da je imela, predno se je poročila, nezakonskega otroka v Avstriji; tedaj ji je bilo osemnajst let. Pote msem dobil breziman pisma, v katerih je stalo približno isto, samo, da je imela otroka v Angliji. In vse to ni nič pomagalo: pisma sem sežgal, z Guillouxom sem se pa skoraj sprl. Moje življenje je navezano na komtesino in te vezi se ne dajo raztrgati. Vi pa, moj prijatelj, boste delili usodo gospe Lorande, ki vam je bila na videz ravno tako malo dodeljena, kot meni vdova grofa Andernyja. Trevoux se je ustavil in položil roko na Rogerovo ramo. — Da, to je nekaj čisto izrednega. In jaz se temu ravno tako čudim, kot vi! Osiecuje me misel, da so se tako izredne lepe žene zagledale v naju, ki sva sicer zdrava, krepka moška, toda človeka, kot jih je na tisoče. Roger, moram vam reči, da naju je doletela res izredna usoda, nad katero se nama ni treba pritoževati. — Morda, je dejal Roger, kojemu so tople besede i dobro dele. — Če človek tako ljubi, kot midva ljubiva, je dejal oficir in začel hitreje stopati, potem druge ženske ali sploli ne obstojajo, ali pa napravljajo na nas vtis čisto navadnih figurantinj. Vsak izmed naju ljubi redko, dragoceno ženo. Slučaj naju je za to izbral, ne da bi bila tega vredna. Zato se že izplača trpeti. Roger je odgovoril: — Toda te žene so poprej že osrečevale druge moške in jih potem zavrgle. Zakaj se nama navadnima smrtnikoma ne bi pripetilo isto? — Jaz zaupam oni, ki jo ljubim, je dejal Jean iskreno, in nič ne more omajati tega zaupanja. — Tudi mojega zaupanja ne... Albina ne laže. Toda kdo lahko zaupa samemu sebi? — Nihče, Roger, niti vi, in tudi jaz ne! Toda, ali ni čudno, navadno se ženske skrbijo, ali bo ljubezen nehanja! — Mojster, človek bi vas rad poslušal brez pre-vedno trajala, v tem slučaju pa se midva v strahu Oprašujeva, ali bo ta ljubezen stalna? Da> čudno je to, je dejal Roger, katerega je ta odgovor vznemiril. ^li ni dokaz, kako izredno srečo imava v ljubezni? Po navadi moški izbira, toda to pot so izbirale ženske in midva sva bila izbrana. Onedve sta tako izredna človeka, da ne spadata pod spolni zakon. Osvojili sta moško pravo, svobodo in izbero, in midva sva se temu pokorila, ker je tako pravilno. Starejši sta tudi po letih od naju in to njiju avtoriteto le še bolj podkrepi. Po postavi sta ravno tako mladi kot midva, po letih pa starejši in to ju dviga nad naju. Jaz se rad uklonim pod tak jarem. (Dalje prih.) KMETSKI HRANILNI in POSOJILNI DOM Mm M>štM bnnllalc« št 14.857 khv ._ ....... . . . __ Brzolirin: JtMETCKI DON". Ttltfon itn. 2847 poitn bnnllalc« št 14.257 reg. xadr. z neom. nav. __ ___ v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje D«Je; n Obrestuje Posojila aa vkajiibo, proti poroštvo t«r zastavi || vloge na °/ brez Od- knjižice " /o povedi čistih Vefle sta Im vloge In wloge /tek, ražunu m dogovoru. ‘fii premičnin la vrednostnih papirjev iar dovoljuje kvadlt« * tekoiem računa pod aajagodaejlimi pogoji. Preskrbuje: Kavcije, inkaae. srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na droga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. —12.‘/, in od 3. — A.% Pooblaičenl prodajalec srečk državne razredne loterije. Telef. 2187. Dokaz da so naši proizvodi prvovrstni, je, da so si osvojili v veliki meri svetovni trg tako, da vidite danes, kamor prihajate, osebne, trgovske 2-, 4-, 6-sedežne in tovorne automobile in 'A do 5-tonske, ki vršijo na vseh ccsfah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi tega se obrnite pred nabavo kateregakoli automobila na zastopstvo SOC. an. FIAT in SOC. an. SPA TORINO TRIUMPH - AUTO, družba z o. z., Ljubljana. Pisalna in skladišče delov: Aleksandrova 3. Garaže, bencinska pum pa, olje: Celovška 38. Luksnzni tipe: 509 A, 503, 507, 512 in 519. Tovorni tipe: 509 AF, 503 F, 50" F, 25-C 10, 30 in 31. Ceniki in ilustracije na razpolago. Priporočila so nešteti lastniki > naših voz. POMLAD I Nogavice, kravale, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nalcit za obleke, olroške majice, nahrbtniki, pali< e, dežniki, kloii v vseh barvah, Sifoni, S^lingen škarfe, rtožl, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedljsrfe, Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob v o rti Ljubljana Na]nl£]e cene. Točim postrežba. II Najboljša so še vedno PUC H-kolesa! Solidne cene! Plačljivo na obroke! IGN. VOK LjUBLJANA-NGVOMESTO TVORU I C* KIHI«OI1.BAI«UWWIRNllA INSTIKJCUM -Vj *. \\w DRUŽBA Z.OZ.L3U BL3ANA ,/./■ S s ORIENT Terpentin PR0DA3ALNA DUNAJSKA C. LJUB DANA POLEGT8GOVINA SCHNEIDEReVEROVSEK PRVOVRSTNI MATF.R3AL-NIZKE CENEII VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi ' najfinejši in najokusnejši namizni kis iz v i n s k e g a kisa. Zahtevajta ponudbo. i—: Teleten ilev. 233D. Taltnišno in hicgijeniSao najmode?neJ@ urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarnat Ljubljana, Dunajska testa it. la, 11. «f**r?str. Prodaja. • Proda se iz proste roke vrtna oz, stavbna parcela štev. 145/7 kat. občina Spodnja Šiška, Medvedova ulica. — Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. junija t. 1. na L. LEVVICKI, Ljubljana, Gorupova ulica 4. 7 J S K A R i\ A MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL. se priporoča I 'V za naročila v tiskarsko stroko spadajočih de:. MALI OGLASL Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. Carinsko posredniški in šgsedicijiki bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkami „GRQM“. Talafon 2454. PodruSnica: Maribor, Jesenice, Rakek. Obaviia vm v te stroko ipadajote posl« najhitreje In pod kulantniml pogoji. Zastopniki drulba spalnih vos S. O. £. sa ekspresna poiiijka. Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba »MAKO«. Ljubljana, Dunajska cesta 36, zrave* Jugo-auto. Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove up lista. W E C K fWECK} čaše, in aparati za ukuhavanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. IJgodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. Uradnica samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod značko »Agilna 1000<. Najboljla materljalu in konstrukciji sat Josip Peftelinca kolesa in šivalni stroii m ggMjgf odplačila Gritzner, Adler »« Phdnix. Najlepša oprema, posamezni deli, pneu* malika, igle za vse sistema - samo v - tu* ljusuANI spomenika ob voli. mm mmmm Drva - čebin Wolfova l/n. - Telrf- 56- ženitev. Mlad, ugleden, boljši posestnik prosi neoporečno, po možnosti premožno go-spieo — katero navdaja .zavest, da j« življenje delo in boj — da mu piše-fodnosno posredujejo str-riši) na upravo >Naro&-nega Dnevnika^ pod značko: »Ustvariva srežo!< Na prodaj sta veliki mahalasti p»!' mi po Din 300.—. Naslov pove uprava lista. Zahvalnica. Gosp. lekarnar Blum, 8"' botica. — čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larudn kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M., Maribor. — Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glaveo skladiSče: Apoteka Blum, Subotica. Zvitkemza računske stroje, vseh sistemov ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, Ljubljana w ... Šelenburgova ulica 6/1. ■■■nm HRANILNICA UUBUANSKA Ustoiicio^ii®^® hrt® Telefon št. 2016. v,-.; 1 '_Vi£v»«9»&»’Ai-- . -aaaa (OBAD8KA StEDIONICA) Wtal lak. 10.533. Ustanovljena Wa »W. LjUBL) A NA. Preše r rt o va ulica Stanje vloienega denarja tnraiema vlooe na hranilne knjižice kakor tudi na tek. račun, In sicer ctanip tfinfanona rianarifl orati naiuaodneišemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge julni" ■lUfccncjjfl učno!jv nad 1000 milijonov kron -* nad 250milijonov dinarjev dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. jamstvo za vsa »losa la obresti, tadl takolega raluna, ia vatla kot kjarkali drugod, kar lamll zan|e poleg lastnega hranllnlžnega premoženja še mesto Uubljana z vsem premoženjem tar davtaa moljo. »prav radi tega nalagalo pri a)ej sodlšla denar nedoletnlh, župnijski uradi cerkveni In obilne občinski denar. Naši rojaki * Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v našihra.iilnld, ker je denar tu popolnoma varen. a s s ■ H a m a ■ ■■■■■■■■■■■ I*d»j*tftlj: Aleksander 2eleuikar. — Urajuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgevoreu'. Andrej Sever. V« v Ljubljani.