JUTRA Maribor, torak 6. avgusta 1929 • Ije in praznikov vsak dan ob 16. uri poltnsm fek.m. v Ljubljani It 11.400 Uredništvo in uprav«! Maribor, Alakaandrova oeatait.18 Oglati po ttrlfu Oglas« aprajama tadl oglasni eddalak .Jutra« v Ljubljani, Prslemom oHot K. 4 Tal »fon; Uradn. 440 Uprava 455 iromsmripflieemnrgBisviiir MartooFiM Cena 1Din Leto III RaSun pri Valja mtatSna, prajamaa v upravi ali po pelU 10 Din. doatavljan na dom pa 18 Din Iz Italije prihajajo poročila o veliki akciji za »osvo bojenje« Dalmacije, po vseh krajih, tudi po najmanjših vaseh se ustanavljajo »odbori za dalmatinsko akcijo« in sicer s sodelovanjem civilnih in vojaških oblasti. Naj govorijo dejstva: V Trentu se je nedavno vršila velika slavnost ob priliki kongresa vseh dobro-voljcev iz Trentina. Kongresu so prisostvovali zastopniki vseh oblasti, pokrajinski prefekt, nekoliko generalov itd. Predsednik vseh italijanskih dobrovolj-cev in vseh komitetov za dalmatinsko akcijo, Eugenio Coselschi, je kot glavni govornik ponovno naglašal italijanstvo Dalmacije in je končal svoj govor z besedami: »Držite visoko bakljo iredenti-zma, ker vse meje, ki jih je Italiji odredila usoda, morajo biti osvojene. Kedaj se bo to zgodilo, ve sam Bog, ki je Italiji poklonil genij Ducea. Pustite, naj vse male antante, vse zarote v Beogradu, vse Orjune rujejo proti Italiji. Pustite, naj-pripravljajo nože in bombe. Ko udari ura, se bo razvila velika trikolora v imenu na ših junakov.« Po govoru so vsi prisotni vzklikali italijanstvu Dalmacije. Govoril je še pokrajinski prefekt Piomarta. Na zastavo trentinske dobrovoljske legije so pripeli »purpurni dalmatinski križ«, ki »naj služi legiji kot opomin in prisega za bodoče podvige in žrtve«. Predsednik trentinske legije je končal svoj govor z besedami: »Vzkliknimo našim neosvobo-jenim bratom klic naše solidarnosti in obljube: Split!« Na nedavni skupščini dobrovoljcev v Veneciji so istotako ustanovili komite za dalmatinsko akcijo in poseben dalmatinski muzej, kjer bodo imeli spravljeno »vse, kar priča o italijanstvu Dalmacije«. V Rimu je imel nedavno svojo sejo Centralni komitet za dalmatinsko akciio. Sklepalo se je o tem, kako se bo vnaprej vodila akcija za »osvobojenje« Dalmacije. jZadar se je pred kratkim preselil iz v Remontu 9. polk bersaljerov. ‘ ® so f? velike parade. Pred spome-mkom Padlih je govoril tudi načelnik Astija,, Ki je poslanec v italijanskem parlamentu, In je med drugim rekel: »čakamo z zaupanjem na čas osvete, da strgamo črnino z dalmatinske zastave. Italijani, pomnite, da je vsa Dalmacija italijanska«. V Faenzi se je vršila velika proslava za Dalmacijo. Pela se je »Himna Splitu«. Pela jo je šolska deca ob spremljevanju vojaške fanfare. Kot službeni govornik Je nastopil poslanec Biagi, ki je med drugim dejal: »Splitska himna nas opominja, da moramo mladino vojaški vzgojiti. Domovina še ni popolnoma osvobojena. Naši bratje v Dalmaciji nas zvejo z obupnim glasom, da jih osvobodimo.« Množice so divjale. Prisostvovali so zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pred nekaj časa so se po vseh mestih Italije pojavili lepaki z borbenim mani. festom, v katerem se govori o skorajšnji osvoboditvi Dalmacije. V manifestu je stalo med drugim: »Tako želi Duce. Ho-deont rimskega imperija nima mej, m *ko nam z dalmatinske obale prihaja plač V SREDO BO STARTAL »GROF ZEPPELIN« V LAKEHURSTU ZA POLET OKROG SVETA. - POLET SE BO VRŠIL V SLEDEČIH ETAPAH: LAKE-HURST - FRIEDRICHSHAFEN, FRIED RICHSHAFEN - TOKIO, TOKIO - LOS ANGELOS, LOS ANGELOS - LAKEHURST. LAKEHURST, 6. avgusta. Tu se že sedaj vrše velike priprave za polet »Grofa Zeppelina« okrog sveta, ki se bo pričel in končal pri ameriškem spomeniku Svobode. Polet bo trajal najbrže 21 dni in bo postavljen zrakoplov pred težko preizkušnjo svoje sposobnosti in stabilnosti. Zrakoplov zalagajo sedaj z mrzlično naglico z živili in gorivom. Veliki avto« tanki dovažajo bencin in olje v zrako-plovno lopo. Polet okrog sveta se prične v sredo. Prvi cilj bo Friedrichshafen. Dr. Eckenor računa s tem, da bo absolviral to prvo etapo Lakehurst - Friedrichshafen do sobote. V Nemčiji bodo izpopolnjene zaloge goriva in provijanta in pregledani zopet motorji, nakar se bo nadaljeval polet v Tokio na Japonsko. V vseh ameriških krogih vlada za polet nemškega zračnega kolosa okrog sveta največje zanimanje. Dosedaj so se priglasili kot potniki že 3 Amerikanci, ki so plačali za vožnjo po 9.000 dolarjev. Vožnja za etapo Tokio - Los Angeles velja 2.000, etapa Los Angeles • Newyork Pa 3.000 dolarjev. O nadaljnih načrtih Zeppelinove družbe se je izrazil dr. Eckener v tem smislu, da imajo Zeppelinove tvomice v Frledrichshafnu v načrtu gradnjo štirih novih, še enkrat tako velikih zračnih ladij, ki bodo tudi za eno tretino hitrejše. Ti novi Zeppelini bodo opravljali reden zračni promet med Ameriko In Evropo, kakor tudi med Južno Ameriko in Evropo. — Dr. Eckener je bil včeraj brzojavno pozvan v Washington, kjer bo gost predsednika Zedinjenih držav Hooverja, ki se za Zeppelinove polete izredno zanima. Otvoritev najvainelie konference do sklenitvi miru DANES JE BILA V HAAGU V MIROVNI PALAČI OTVORJENA VELIKA POLITIČNA REPARACIJSKA KONFERENCA. HAAG, 6. avgusta. Davi ob 11. dop. je bila v mirovni palači otvorjena velika politična reparacijska konferenca, najvažnejša po mirovni pogodbi, sklenjeni v Versaillesu. Ob pol 11. dop. so se pričeli zbirati avtomobili pred poslopjem senata, Najprej so prišli Francozi, nato zastopniki malih držav, potem Angleži in Nemci. Pred palačo je bila zbrana velika množica občinstva, ki je voditelje posameznih delegacij viharno pozdravljala. Par minut pred 11. uro je otvoril konferenco nizozemski zunanji minister Be-laerts Blokland, ki je izrazil željo, da naj bi delo konference prineslo končni mir in spravo ter zbližalo vse sovražnike in nasprotnike v blagor in lepšo bodočnost človeštva. Zahvalil se je francoski zunanji minister Briand, ki je naglašal voijo vseh udeležencev konference, da se odstranijo še zadnje morebitne ovire za ohranitev miru v Eevropi. Oba govora so poslušalci pazljivo poslušali in sprejeli z viharnim ploskanjem. Briandov govor se označuje splošno kot eden njegovih najboljši, kar jih je imei dosedaj. Nato se je pričela razprava o volitvi predsedstva. Na podlagi včerajšnjih posvetovanj med delegacijami je bilo sklenjeno, da bodo plenarnim sejam predsedovali voditelji onih delegacij, ki so sklicali konferenco v Haagu. Vrh tega se bodo vršile javne in tajne seje. Prva tajna seja bo danes popoldne in bosta na njej izvoljeni obe najvažnejši komisiji: fi- nančna in politična. Dočim se bo prva bavila z Youngovim načrtom, je za drugo določeno vprašanje izpraznitve Porenja in saarsko vprašanje. Na delo teh koncesij se polaga mnogo večja važnost kakor na plenarne seje. Tudi bo velike važnosti, kdo vse bo izvoljen v te dve komisiji. Po že včeraj sklenjenem sporazumu med velikimi delegacijami bo prevzel predsedstvo finančne komisije japonski delegat Adači, v politični komisiji pa italijanski delegat Mosconi. Izpremembe v naši ulači Dr. Korošec prevzel portlelj za šumi in rudnike, inž. Radlvojevič prometno ministrstvo. BEOGRAD, 6. avgusta. Kralj Aleksander je včeraj na predlog ministrskega predsednika in notranjega ministra, generala Pera Žlvkovlča, podpisal ukaz, a katerim se imenuje za prometnega ministra dosedanji minister za šume in rudnike, inž. Lazar Radlvojevič, dosedanif prometni minister dr. Anton Korošec p? za ministra za šume In rudnike. Žrtve električnega toka DUNAJ, 6. avgusta. Sinoči se je več kmečkih mladeničev vračalo iz Kleinreifa domov. V mraku so zadeli na žico, ki je bila speljana preko ceste in spojena z vodom za visoko napetost. Posledice so bile strašne. Električni tok je ubil tri mladeniče, četrti pa je bil težko ranjen. Uda« rec je bil tako močen, da je električni tok celo razril zemljo in se je osmodilo več dreves. Domneva se, da si je najbrže nekdo dovolil šalo, ki je tako strahovito končala. Oblasti so odredile najstrožjo preiskavo, da doženejo povzročitelja te tragične nesreče. Letalo padlo v cerkev na oltaf LONDON, 6. avgusta. Pri vežbanju je padlo neko letalo za metanje bomb na streho cerkve v Bromwichu, jo prebilo in padlo potem na oltar. Oba pilota sta bila pri tem težko ranjena, oltar pa s? je razbil. Uprava Zdravstvenega doma v Mariboru sporoča, da je nastavljati dopise na omenjeni urad na naslov: Zdravstveni dom Maribor, in ne več Zdravstveni dom Maribor v Celju kot do sedaj. — zasužnjenih bratov, se zasvetijo grobovi, a Rismondo čaka, da se izvrši neodložljivi dogodek. Dobrovoljci, ogenj gori v srcih, a naša vera se bo konkretizirala v enem imenu: Split. Imamo orožje, s katerim bomo pobili nasilnika in ga zakopali v zemljo, katero je oskrunil.« O enakih in podobnih iredentističnih demonstracijah za Dalmacijo poročajo Iz neštetih drugih krajev: iz Ferrare, kjer je govoril zelo borbeno tudi polkovnik Cassolli, iz Assisima, Camelna, Bozehu, Aquile, Firenze, Pise, Taranta, Terama, Cuneve, Bergana, Mantove, Come, Ro-ssetta, kjer sta govorila .polkovnik Sani in poslanec Garibaldi, Pesare, Cremone, Fogge, Pavije itd. Tudi v naši Julijska Krajini sami se vrše neprestano podobne demonstracije. V Puli je takšni svečanosti prisostvovala vsa generaliteta, duhovščina, istrski prefekt in drugi. Ifcpetan Rizzo je imel imperijalistični govor in komandant puljske fašistične milice je izročil Dalmatinski Zvezi modro dalmatinsko zastavo. Enaka poročila so prišla iz Gorice, Reke in drugih krajev našega Primorja. Akcijo so razširili tudi Že na Italijane v inozemstvu. V republiki čile se je na inicijativo visokega državnega funkcijo-narja Carlettija ustanovil komite za dalmatinsko akcijo. Značilen je članek, ki ga je nedavno napisal generalni tajnik Zveze italijanskih dobrovoljcev in centralnega komir teta za dalmatinsko akcijo, Augusto Pe- Plsalnt stroji za Turčijo. Ker je turški diktator Kemal paši uvedel v Turčiji mesto arabske abecede latinico, se je pokazala sedaj tudi potreba po pisalnih strojih. Pretekli mesec je naročila turška vlada v Angliji 6000 pisalnih strojev, ki jih bo potem razdelila po raznih državnih ura* Mih. __________________________________ scosolido, kjer pravi med drugim: »Akcij ski odbori za Dalmacijo, ki so danes že močmi, ker štejejo tisoče in tisoče članov, morajo biti centri mobilizacije za neodložljivo akcijo. Ni to nepotrebna retorika, ni to navadna oblika združevanja, ki se bavi z delitvijo legitimacij in pobiranjem članarine. Mi zahtevamo od onih, ki slede dalmatinski ideji, prisego, in jim nudimo bodalo. Zahtevamo prisego, da se bodo borili in umrli za osvobojenje vseh bratov v Dalmaciji Pozdraviti hočemo zarjo, ki bo nekega dne zasijali nedaleč od Dinarskih planin.« Navedli smo samo dejstva, ki naj govore. Pripominjamo samo še, da se }e akcija zlasti razvila tekom zadnjih dveh mesecev« 'Šteti" % V MarlGoru, Hne S. Vlil. 1929. Čudna dvojna mera glede sprejema v deško meščansko šolo \ , VSE ZLE POSLEDICE NAJ NOSI DEŠKA, DEKLIŠKA PA NIČ! ^Vprašanje druge deške meščanske šole v*našem mestu, katero je pokrenil mestni krajevni šolski odbor s tem, da je za-branil okoliškim učencem obisk sedanje meščanske šole, se je razpravljalo v naši 'javnosti iz različnih vidikov. Človek bi mislil, da je stvar, ki je mučna za oba dela, za mesto in še bolj za okolico, že dovolj osvetljena od vseh strani. Vendar temu ni tako. Zato dovolite, g. urednik, da opozorim pri rešitvi tega vprašanja na dejstva, ki se v dosedanjih razmofri-vanjih sploh niso omenjala, ki so pa bistvenega značaja. Mestnemu šolskemu odboru je bilo v prvi vrsti zato, da pridobi prostora predvsem za prenapolnjene in nehigijenske razmere magdalenske dekliške osnovne šole. Ker se mu je izjalovil prvotni načrt, ki ga je odklonil oblastni šolski odbor (kar je bilo docela prav!), da bi prišel do začasnih takih prostorov potom adaptacije v hranilničnem poslopju, je storil tisti usodni sklep glede deške meščanske šole. Tu je prva in glavna pogreška ne samo formalna, ampak tudi stvarna. Zakaj? Zaradi dekliške osnovne šole naj trpi tn nosi vse posledice edina deška meščanska šola, med tem, ko pri tem niso prav nič tangirane druge dekliške meščanske šole, katerih imamo v mestu z zasebno dekliško meščansko pri šolskih sestrah kar tri. 2e dejstvo samo, da ima naše mesto tri dekliške meščanske šole z 22 razredi, med tem, ko imamo samo eno deško z tl razredi, je dovolj paradoksno. Ako je bilo to neenako razmerje opravičljivo v prejšnji dobi, ko ni bilo običajno, da bi dekleta študirala tudi na srednjih šolah, je to umljivo. A dandanes, ko so vsi zavodi prav tako dostopni za študij dekletom, kakor fantom, je to v današnjih razmerah nepotrebno, ako nas silijo prilike, da moramo študij na nekaterih zavodih radi pomanjkanja prostora omejevati. Tukaj pride v poštev pa tudi vprašanje, koliko absolventk naših dekliških meščanskih šol se posveti pozneje praktičnim obrtnim poklicom in koliko jih nadaljuje študij, oziroma ostane doma. Brez dvoma odtehta tu edina deška meščan-ska vse tri dekliške. Zato je tem bolj neumestno »kavalirstvo« mestnega krajevnega odbora na-pram dekliškim meščanskim šolam, ki ga je pokazala pri svojem sklepu. Ta sklep bi se morda še dal kako zagovarjati, ako bi bil poset naših mestnih dekliških meščanskih šol omejen samo na' mestni teritorij, med tem, ko deško posedajo tudi učenci iz bližnje in daljne okolice, kakor je znano. A tudi v tem g-žiru ne drži »kavalirstvo« mestnega šolskega odbora. Pa, da vidimo! Statistika naših mestnih meščanskih šol kaže koncem 1. 1928 — ki se tudi v. 1. 1929. ni mnogo izpremenila — to-le lice: Deška meščanska je imela 11 razredov s 449 učenci. Med temi jih je bilo 108 iz bližnje okolice, 70 pa iz drugih krajev. Obe dekliški meščanski šoli (brez zasebne šolskih sester) pa sta imeli 18 razredov s 641 učenko. Med temi je bilo 129 učenk iz bližnje okolice in 99 iz drugih krajev.Torej so imele dekliške meščanske šole skupno ravno 50 tujih u-čenk več, nego jih je imela deška! Te številke govore same dovolj glasno, da je bil dotični sklep mestnega šolskega odbora krivičen vsaj v toliko, ker je naperjen samo proti deški meščanski šoli, med tem, ko dekliške (dasi bi morale te priti iz gori navedenih razlogov prve v vpoštev!) pušča docela nedotaknjene! Gospodje, kje je logika, kje je enakopravnost in tudi, kje je — pravičnost?! Razumljivo je, da se v naglici store kjerkoli prehranjeni in nepremišljeni sklepi. Ravno tako pa je samoobsebi umljivo, da se taki pogrešeni sklepi pozneje morajo recidirati, ako se pokaže, da so bili krivični in bi bile tudi njih posledice enostranske in krivične. In tu je krivica in enostranost dovolj očitna. Sicer pa to vprašanje zadeva ne samo lokalnih, ampak tudi precejšen del splošnih interesov našega šolstva. Zato bi morala poseči vmes tudi šolska uprava in najti pota in sredstva, da bi se rešiio vsaj pravično — ne pa tako enostransko, kakor se je rešilo sedaj. Sahouski ueleturnir u Karlouih uarih Črni dan za velemojstre. — Dr. Vidmar, Niemcovič in Euwe poraženi. Peto kolo, ki se jc igralo včeraj, je končalo s senzacijonalnim rezultatom. Poraženi so bili namreč favoriti turnirja nas velemojster dr. Vidmar, genijalni Niemcovič in nadarjeni holandski velemojster dr. Euwe in sicer vsi trije od nižje klase. Tudi bivši svetovni prvak Capablanca je le za las ušel že skoro neizogibno pretečemu porazu. Le dunajskemu velemojstru Spielmanu je bila dosedaj še sreča neopoteča in je dobil še vse partije ter vodi krepko. Dr. Vidmar je imel včeraj za nasprotnika Johnerja in si je v damskem gambitu zgradil že tako močno pozicijo, da je bila njegova zmaga skoro gotova. V odločilnem trenutku pa je premalo pazit na nasprotnikov protinapad in je moral potem v 53. potezi kapitulirati. Dramatična je bila sicilska partija Ya-tes - Niemcovič. Boj je bil silno oster in je angleški mojster ponovno spravil Niemcoviča v take zadrege, da je priše! ta celo v stisko glede časa, v končnici pa je nazadnje tudi podlegel, ker je iinei Vates enega kmeta več in tudi ugodneišo pozicijo. Holandski velemojster, mladi dr. Euvve je imel za nasprotnika dunajskega mojstra dr. Beckerja, ki je napravil energičen napad na kraljevo krilo Holandca in v lepi igri končno zmagal. ^ Capablanca ima zaznamovati, včeraj že svoj peti remis. Ostal je sicer dosedaj še neporažen, ni pa dobil še nobene partije. Včeraj je prišel v boju s Canalom ponovno v stisko glede časa in se je komaj z največjim naporom rešil celo poraza in izsilil remis. Dunajski velemojster Spielmann si je v dosedanjih petih rundah priboril vseh pet točk. V damskem gambitu proti Colleju si je po živahnih zapletljajih pridobil včeraj proti Colleju dva kmeta za stolpa ter končno zmagal. Zmagali so dalje: Maroczy nad Gil-gom, Marshall nad Thomasom, dr. Trey-bal nad Menšikovo. Partija Saemisch - dr. Tartako\ver :e končala remis, partiji Bogoljubov-Matti-son !n. R.ubinsteiu - Griinfeld pa sta bili prekinjeni v boljši poziciji za Bogoljubova in Rubinsteina. Danes, v torek igra dr. Vidmar s Spiel-mannom, ki vodi dosedaj krepko s petimi točkami. Uojaški slog Dunajski listi so objavili te dni več zanimivih dnevnih povelj nekega starega bivšega avstro-ogrskega polka. Evo nekaj cvetk iz tega vojaškega re gistra: »Dne 14. aprila tekočega leta' ob 4-pop. bo posvečeno novo vojaško pokopališče. Mrliče za ta obred bo dal drugi bataljon«. »Na nedeljski odhod v cerkev se sestane četa pred cerkvijo za cerkvijo, po cerkvi pa pred cerkvijo«. »Ker je ugotovljeno, da je konj Pri-mus pravzaprav kobila, se bo od jutri naprej zval Katilina«. »Enoletni dobrovoljec Moric Hecht ostane toliko časa v zaporu, dokler se ne nauči, da se je treba pravočasno vračati v vojašnico«. »Infanterist Venčeslav Asrulier od 2. kompanije se kaznuje, ker je prenesel smrt svoje tete na mater, ji znižal starost za dve leti in si na ta način izposloval dopust«. »Predavanje zdravnika Eisenschim-la o vprašanju ,Kako ostanemo vedno zdravi?’ je odgodeno in sicer radi bolezni g. zdravnika«. Mariborski in Zdravstveni dom v Mariboru. Pričetek poslovanja tega zavoda v svojem polnem obsegu se bliža realizaciji. Oblastna zgradba v Strossmajerjevi ulici, kjer bo imel Zdravstveni dom za enkrat svoje uradne prostore in laboratorije, bo menda že v teku 14 dni do 3 tednov gotova, tako da bo mogoče že tekom tega meseca opremiti prostore z laboratorijskim in pisarniškim inventa-rifem. Vodja doma, ki je do sedaj vodil priprave iz Celja, se je preselil v Maribor, sestra zaščitnica, ki bo delovala na šolski polikliniki, je pa do početka šolskega leta prideljena počitniški koloniji društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine na Pohorju pri Sv. Martinu. Tako je upanje, da bo Marbior s pripadajočim teritorijem v kratkem prišel do te potrebne institucije. Dvajsetletnico mature so praznovali včeraj in danes v našem Mariboru maturanti II. državne gimnazije v Ljubljani iz 1. 1909. Izmed 31 še živečih tovarišev so se jubileja udeležili gg.: Fran Dequal, orožniški major v Ljubljani, Adolf Dostal, bančni uradnik v Mariboru, Fran Gabrovšek, duhovik in ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani, Josip Pirc, rač. nadsvetnik obl. samouprave v Ljubljani, Vladimir Gomilšek, žel. tajnik v Ljubljani, ing. Josip Jelenc, arhitekt v Mariboru, Janez Kete, dekan na Vrhniki, Anton Koder, notar v Murski Soboti, Janez Kranjc, knjigovodja fin. direkcije v Ljubljani, dr. Emerik L o č n i k, notar v Žužemberku, dr. Ivan Lovšin, zdravnik v Laškem, Fran Maršič, okr. glavar v Laškem, dr. Anton Pernat, odvetnik v Mariboru, Anton Selan, že! uradnik v Ljubljani, Alojzij Tome, katehet v Ljubljani, Stanko Virant, glavni urednik »Jutra« v Ljubljani, Ivan Žerjav, katehet v Ljubljani. Včeraj dopoldne so imeli skupno mašo, popoldne izlet k Sv. Urbanu, zvečer tovariški sestanek v Grajski kleti. Danes poseti imenom udeležencev 4članska deputacijn svojega nekdanjega ravnatelja, viš. šoi. nadzornika v p. g. dr. Bezjaka. — Rodovniško društvo v Veržeju. Plemenska odbira živine v okolici Ljutomera ni neznana, a vršila se je dosledno dosedaj le pri nekaterih rejcih konjev-kasačev. Da se tudi v govedoreji začne s smotrenim delom, se je dne 9. julija usta-' novilo v Veržeju pri Ljutomeru imenovano društvo, ter si stavilo težko, a gospodarsko zelo važno nalogo, izmed krav članov društva zbrati čredo simodolske pasme, preizkusiti nje dobičkanosnost glede mlečnosti in zaroda, ter le najboljše gojiti v bodočnosti. Pri prvem pregledu, je bilo sprejetih v rodovnik 45 krav ter je društvo sploh začelo živahno delovati. Nabavilo si je s pomočjo oblastne podpore lastnega bika, ter sc bo kot enota udeležilo kmetijske rastave, ki se bo vršila 14. avgusta v Ljutomeru. Posebna zasluga za ustanovitev društva gre oblastnemu živinorejskemu nadzorniku g. inž. B. Wenku od okrožnega kmetijskega urada v Ormožu, ki je pri tukajšnjih živinorejcih vzbudil smisel smo trene živinoreje s svojimi temeljitimi predavanji na raznih tečajih. Naloga članov pa bo, da vsak v svojem delokrogu vrši svojo društveno dolžnost, da bo društvo uspevalo v sloves murskopoljske govedi tako, da bo za desetletja ta glas segai dalje kakor slovi ljutomerski konj in žlahtna kapljica ljutomerskih goric. Mlademu društvu pa želimo: Procvitaj in rasti v slavo Murskega polja in gmotno korist ondotnega kmeta! —■ Razne nesreče In nezgode. V kartonažiii tvornicl je odtrgal stroj 171etnemu Karolu Košarju prst leve roke. — S kolesa je padel 331elni mizar Ivan Stolz, ki je dobil precejšnje kontu-zije na desni nogi. — Pri tvrdki BUhl zaposleni Slletni kovlnolivar Franjo Germ je ob priliki eksplozije razstopljene medenine dobil težke poškodbe na obrazu. — Ob priliki sinočnega pretepa si je 33-letni vrtnar Franjo Šmonc iz Limbuša pretresel možgane. Pri pretepu je namreč padel na glavo. — V Rušah pa je v sporu napadel neki delavec 36!etnega tesarja Stefana' Mokšelina iz Frama in ga zabodel v hrbet. •— Izlet avtokluba SHS v Beograd in Šu* madijo, se bo vršil od 6. do 8. septembra in je zamišljen kot prava manifestacija jugoslovanskih avtomobilistov. Priredi go centrala v Beogradu in je obvezen za vse člane sekcije. Beograjska sekcija..je prevzela celotno organizacijo in ostale priprave ter aranžma izleta. Želeti bi bilo, da bi bila udeležba čim večjega števila avtomobilistov, Članov avto-kluba in po njih vpeljanih gostov. Dobrodošli: pa sc tudi nečlani. Vožnja, zlasti po Šumadiji, bo polna užitkov, ker se ravno tamkaj nahajajo spomeniki srbske prošlosti. Povratek se lahko vrši čez Bosno in Dalmacijo. Ker je pa pot iz Slovenije v Beograd zelo dolga in nadvse sla.ba, sta se ljubljanska in mariborska sekcija obrnili na centralo s prošnjo, naj izposluje brezplačen prevoz avtomobilov do Beograda. Prijave , za udeležbo na izletu — tudi od nečlanov — je poslati z navedbo avtomobilov in oseb na tajništvo Avto-kluba, sekcija Maribor, najkasneje do 28. tm. — Nakazila v Španijo potom poštne ,t hranilnice. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo s Španijo za nakazila v to državo. Lastniki ček. računov lahko odrejajo izplačila v Španijo pod istimi pogoji, kot v ostale države. S posredovanjem teh in že poprej vpeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje poštna hranilnica nakazila V države vsega sveta. Podrobna pojasnila daje poštna hranilnica in njene podružnice. — »Pogorelec sem, prosim milodarov« tako je včeraj nekdo proti večeru obiskoval razne gostilne in javne lokale, nadlegujoč goste. Prosilec je bil totalno pijan, Z ozirom na okolnost, da je nesreča Pogorelca, ki je vreden vsestranske podpore svojega bližnjega, neprimeren objekt za beračenje v svrho pijančevanja; po* zivamo občinstvo, da take »prosilce« in »Pogorelce« izroči prvemu policijskemu stražniku, ker pač ne gre, dh bi ljudje izrabljali nesrečo Pogorelcev v svojo ko-'rist. — Zopet težja avtomobilska nezgoda. Pretekla nesrečna nedelja zaznamuje še tretjo večjo nesrečo. V bolnišnico so odpeljali lesnega trgovca Slavka Lebre iz Reke pri HOčah, ki se je s svojim nerazsvetljenim motornim kolesom z vso silo zaletel v osebni avto Ivana Sluge, ki se je vračal iz Rogaške Slatine. Obe vozili sta postali do nerabnosti pokvarjeni* Ivan Sluga ni dobil težjih poškodb. Koga zadene krivda za nesrečo, bo seveda u-gotovila preiskava; —■ | Današnji policijski dogodki so osredotočeni okrog 3 aretacij ih 26 prijav. Aretirani so bili: F. S. radi tatvine oz. poneverbe; M. š. radi prepovedanega povratka in K. K. radi pijanosti in razgrajanja. Od 26 prijav odpade na ce-stnopolicijske prestopke in slične prometne nerodnosti 11 prijav; 3 prijave se tičejo tatvine, 5 pa izgub in najdb, Ostale pa raznih prestopkov..— \ ■ i Začnil čebelokožec u jezeru Kluu V jezeru Kivu sta bila končno po vseh viharjih vojne še dva povodna konja. Nihče ni vedel, ali sta istega spola. Vsekakor ste nista množila. Končno je prišel dan, ko je enega zadela zavratna lovčeva krogla. Potopil se je in voda ga je odnesla naprej ter, polagoma popolnoma raztrgala. Tako je ostal samo še cn nilski konj in s stvarjo se je pričela sedaj baviti tudi oblast. Najprej je bila izdana odredba, ki prepoveduje lov na nilske konje-Kmalu po objavi te odredbe pa je bila: oblast opozorjena na to, da jp v jezeru Kivu vendar samo en nilski konj in da; izvira množina torej gotovo iz pomote- Kaj sedaj? Nič ni težje, kakor žd izdane odredbe preklicevati. Odoločitf so se zato za lažjo rešitev. Dobili D bilo treba Še etiega nilskega konja, da' bosta dva. pa bo stvar v redu. Nastalo pa jc zopet vprašanje, kakšne,** spola je še živeči debelokožeč. Tn ker tega niso mogli določiti, je obijat koao no odredila, da naj ostane nilski kotu tud! v naprej sam. dokler končno tn« on ne pogine in bo ž njim izumrl zad-f nji debtlokožec v Jezeru Kivu. V Maribor«, dne ti. VI!L 1929/ Maiilmiaki V U C E k N I K Jutra Sfran & Največji planet našega sistema JUPITER IN NJEGOVA VELIČINA. — POVRŠINA IN POVRŠINSKI POJAVI, - SKRIVNOST »RDEČE PEGE«. ? . Z Marsom neha sistem takozvanih »notranjih« planetov, s planetoidi pa vmesni prostor, za katerim krožijo v silnih daljavah velika »zunanja« svetovna telesa našega solnčnega sistema. Prvi med njimi in obenem največji med vsemi je planet Jupiter. Njegov premer je 11.3 večji kakor je premer naše zemlje in obsega eno desetino solnčnega premera, kar pt>-meni, da je naše osrednje solnce samo desetkrat večje kakor je planet Jupiter. ■ Njegova srednja oddaljenost od solnca rnaša 5.2 astronomičnih enot (razdalij solnce-zemlja), za svojo pot okrog solnca rabi 11 let in 315 dni, to se pravi daje leto na Jupitru skoraj dvanajstkiat daljše kakor na zemlji, za enkratni obrat krog svoje osi pa potrebuje samo krog 10 naših ur — tako kratek je torej njegov dan. Vsebina Jupitrove mase znaša 1280 krat več kakor vsebina zemeljske mase in presega skupno maso vseh planetov našega solnčnega sistema. Ko bi tedaj spravili skupaj Merkurja, Venero, našo zemljo, Mars, planetoide, Saturna, Urana in Neptuna, še ne bi dobili tako velikega telesa kakor je Jupiter! Po vplivih na druge planete pa se je izkazalo, da znaša njegova prostornina samo 315 krat več kot prostornina zemlje, iz česar sledi, da mora biti sestavljen iz mnogo lažjih^ snovi kakor ona. In res specifična teža Jupitrove snovi znaša samo 0.25 zemeljske gostote. Zelo zanimivo je, da se Jupiter najbolj oddaljuje od krogle in je na polih zelo stisnjen. Dočim meri v premeru na ekvatorju (ravniku) 145.000 km, meri na po lih (premer od severnega do južnega pola) le 136.000 km. Silna brzina, s katero se vrti krog svoje osi, saj smo že ugotovili, da rabi za enkratni obrat samo 10 ur, je v vsem našem solnčnem sistemu brez primere. Vsaka točka na Jupitrovem ravniku se premakne pri tem silnem vrtenju v eni sami sekundi za 12 in pol km, t. j. za 25 krat več kot na ekvatorju naše zemlje ali za 6-krat več kot na ekvatorju solnca. To silno naglo vrtenje Jupitra krog svoje osi je krivo, da se na njegovi površini tvorijo pasovi, ki tečejo vedno paralelno z ekvatorjem in so doslej vse, kar je bilo mogoče ugotoviti o njegovi površinski struk turi. Kakšna je tedaj Jupitrova površin?, kakšne so razmere na njem? Že več stoletij, sploh odkar so bili iznajdeni dali-nogledi, se astronomi trudijo, da bi razrešili to skrivnost, toda vsi poizkusi in napori so doslej ostali brez uspeha. Potom spektralne analize in drugih sredstev se je ugotovilo, da obdaja tudi ta največji planet silno gosto ozračje, ki se pa po svoji sestavi močno razlikuje od ozračja naše zemlje. Razen tega pa je Jupiter neprenehoma pokrit s silno gostimi plastmi oblakov, ki pa so verjetno le oblaki dima plinov in prahu, ki nastajajo vsled stalnega bruhanja vulkanov. Iz tega in iz raznih drugih okolščin, v prvi vrsti pa iz dejstva, da je njegova specifična teža tako majhna, sklepajo zvezdoslovci, da je Jupjter le polagoma ugašajoče drugo solnce našega sistema. Če je to res, potem je njegova površina še nestalna in se trde površinske plasti šele ohlajajo in tvorijo^ zato ni mogoče, da bi na njem živela kakršna živa bitja, bodisi rastlinskega bodisi živalskega izvora. Da Jupitrova površina še ni ustaljena se da sklepati tudi iz zanimivega pojava takozvane »rdeče pege«, ki so jo zvezdoslovci opazili prvič 1. 1872. Takrat se je pojavil na planetovi površini ogromen ovalni kolobar ognjeno-rdeče barve, dolg 40.000, širok pa 15.000 km. Izrazitost tega pojava je vedno bolj naraščala, dokler ni 1. 1880. dosegla višeka in pričela potem polagoma bledeti in je bila naposled vidna samo še kot vrzel med običajnimi pasovi. Tedaj so se pojavila različna mnenja: eni so trdili, da se je tam udrla že ohlajena planetova površina in da so izstopile ognjene mase središča, drugi, da je tamkaj padel na Jupitra eden njegovih mescev, naposled pa je v splošnem obveljalo naziranje, da so se tamkaj samo razpršili oblaki, ki nam zakrivajo sicer pogled na površino in smo tako videli del pravega Jupitra. Da bo to naziranje precej verjetno pa spričuje tudi to, da se je 1. 1920-21 »rdeča pega« zopet pojavila in sedaj na novo pridobiva na intenzivnosti. Gre tu torej za perijodični pojav, katerega tajnih zakonov pa še ne poznamo. Tak je največji planet našega sistema, največji brat naše zemlje, o njegovi lunah« ki so že same po sebi zanimiva iti velika telesa, bomo pa spregovorili v posebnem članku. Umor iz ueselja ^ Ko je bil neki pekovski mojster v Toursu vFranciji s svojim 25-letnim pomočnikom sam v delavnici, je ta nenadoma zgrabil kuhinjski nož in ga porinil svojemu mojstru v srce. Na klice na Pomoč je prihitela njegova žena, toda mojster je med tem že izdihnil. Ko so morilca o priliki aretacije hoteli ljudje javno linčati, je pomočnik hladnokrvno odgovoril: »Jaz sem komunist, pustite |°e v miru!« Pri zaslišanju na policiji pa ničZJay^ aretiranec: »Ne morem se čisto nad §vojim mojstrom in se 7iutni Se nikdar sprl ž njim. Danes Sem ga umoril s kuhinjskim no- ie napravi!^6? vsake*a povoda’ ker mi S to veselje in ker sem ko- t nvo-iict i. vsekakor sicer počakati ShtoTJr « M° "« a naun za moJO stranko še mnogo več-lega pomena m bo]j^imiv™ , Bradati poštni uradniki » Nameščenci in uradnice poštne direkcije v Kovnu so zahtevale Svno tega Povišanje plač. Ker pa vlada na niihovr pahteve sploh ni odgovorila, So se und-niki odločili za svojevrstno stavko ki ie nedvomno brez primere in najbrže tudi ne bo nič zalegla. Ne bodo sicer ovirali Bela na pošti, pač pa so sklenili, da si bodo v znak protesta proti postopanin vlade pustili brade rasti in sicer toliko rasa, dokler vlada ne ugodi njihovim eahtevam. Pri tem svojem sklepu pa So naleteli na Čuden odpor. Njihove tova-riMce se namreč nikakor ne morejo oa-^citi da bi jih posnemale tudi one in p-miie rasti lase> Rajši hočejo imeti jče n P*a^e' samo da lahko nosijo krat- Samomor iz strahu preč očetom V Nagyaradu na Madžarskem se je pripetil tragičen samomor, ki ga je izvršil 9-letni deček Pavel Nagy. Njegovi starši so delali na polju, on pa je ostal sam doma. Postal je silno lačen. Odšel je zato v kuhinjo in spil liter mleka, ki je bilo pripravljeno za večerjo. Dejanja se je takoj prestrašil, ker je vedel, da ga bo oče radi tega pretepal. Potožil je svoj strah sosedom, ki so ga skušali potolažiti, a zaman. Deček se ni dal pomiriti. Udsel je v neopaženem trenutku v hlev in se tamkaj obesil. Preuoz zemeljskih ostankov za suobočo pačlih Srbov/ Te dni jc prispela v francosko luko. loulon jugoslovenska križarka »Dalmacija« pod poveljstvom poročnika Klobučarja. Pri vhodu v luko jo jc spremil francoski torpedni čoln »Intrepide«. Delegati SHS so v spremstvu zastopnikov francoske admiralitete in generalnega štaba izvršili oficijelni poset pri oblastih °nu' ^.et* velikimi svečanostmi so bili nato na ladjo prepeljani zemeljski preostanki srbskih oficirjev in vojakov ki so med vojno umrli v Toulonu. Križarka bo odplula tudi še v Villefranche, Ajaccio in Tunis, kjer ,so, še tudi zemeljski ostanki jugoslovenskih vojakov Vse bo naložila in jih prepeljala v domovino. Dne 15 t, m. se povrne »Dalmacija« v splitsko luko. f pomlnialte $e CMD 5portne anekdote Znameniti Raffke Je baje nekoč, ko je prvič v svojem življenju prisostvoval neki nogometni tekmi, ves razburjen skočil med nogometaše in zakričal : »Za božjo voljo, čemu toliko prerivanja radi žoge. Če hočete, kupim vsakemu svojo!« * Prekosil pa je vsekakor Raffkeja še oni stari kmet, ki še nikdar ni videl boksarskega boja. In ko je nekoč le pri šel v areno, kjer se je vršil boj med dve ma boksarjema, je izrekel krilate besede: »Veste kaj, v moji mladosti je bil položaj clovvnov vsekakor mnogo, mnogo lažji!« ,Q 1 * ■ V Budimpešti se je pripetil pri neki nogometni tekmi nad vse zabaven do-godek.Obe moštvi'sta bili sredi najlepše igre, ko se je neki strasten igralec tako močno zaletel v svojega nasprotnika, da je ta napravil na tleh kozolec. Med gledalci pa je bila sestra »napadanega«, prepirljiva ženska, ki je smatrala, da mora maščevati svojega brata. Skočila je na igrišče in napadla nasprotnika z dežnikom. V kratkem je prišlo do splošnega spopada in Intervenirati je morala končno policija- Toda, oj čudo: oba nasprotna tabora sta se v tem hipu pobotala in nastopila skupno J^roti policiji. Roženkavkin Miha je bil v splošnem strasten prijatelj nogometnega športa. Nekoč je prisostvoval odločilni tekmi, ki se je vršila v gostem snežnem metežu. »Ti ljudje morajo biti popolnoma prismojeni, da igrajo pri tem pasjem vremenu,« je vzkliknil. In sosed je nato rekel: »Mi pa stojimo tu že nad eno uro. Kaj pa moramo šele mi biti?« Roženkavkin Miha je začudeno pogledal, prebledel ter odšel takoj ves razkačen domov. * Staro baronico Bruese\vitz je šport bridko razočaral. »Moje hčerke so telovadke, si kupile drsalke, plezale na gore, jahale, plavale, igrale tenis in golf in kljub temu so vse obsedele,« se je često pritoževala. K njej je pristopil nagajiv mladenič iii ji rekel: »Toda, ljuba gospa, po vseh tolikih naporih so vendar zaslužile počitek. # -•? , ■ , Franc Skok je obožaval jahalni šport. Visoko na konju se je dal fotografirati in je kazal sliko povsod svojim znancem. »To je vendar trenutni posnetek?« »Zakaj?« se je glasilo proti vprašanje nič slutečega Skoka. »Zato vendar, ker ste še na konju!« Rdamoi/ spomenik Ljudje prihajajo dandanes pri postavljanju spomenikov do najbolj čudnih idej, si je mislil John Brady v Baltimoru, ko je premišljeval, koliko junakov zgodovine ima že marmornate in kamen ite spomenike. Toda na očeta človeštva je očividno nehvaležni svet popolnoma pozabil, kajti Adam še nima nikjer spomenika. Tako se je Bra-dy odločil, da postavi na čast Adamu na svojem posestvu solnčno uro z napisom: »Tako mine slava sveta!« Vsi časopisi so poročali o tem dogodku in ko je čital to vest posestnik Robert Ouillen v Južni Karolini si je mislil: »Ako ima že Adam spomenik, potem bi bilo čisto gotovo nepravično, ako bi ignorirali njegovo življensko družico Evo- Temu je treba odpomoči,« si je mislil ter res takoj naročil pri nekem vaškem kiparju marmornat Evin kip, da postavijo tudi materi človeškega rodu njeni pozabljivi potomci dostojen spomenik, čeprav zelo, zelo pozno. «* Časopisni oglas kot Oota Izdajatelj lista »Gippsland« je dal svoji hčerki, ki se je poročila pred krat kim z nekim novinarjem, nameščenim v redakciji njenega očeta, originalno doto. Poklonil ji je namreč dohodke enega oglasnega stolpca v svojem listu in sicer za 30 let. Ker prinaša en stolpec dnevno 20 funtov šterlingov, bo dobivala hčerka sira Antona Twick sa v 30. letih okrog 220.000 funtov šterlingov. Športni dogodki Istočasno kakor v Ljubljani, se je vršila skupščina subotiškega podsaveza. Zbor je potekal zelo burno. Opozicija 7, klubov je zapustila skupščino. — V Subotici so se v nedeljo vršili tudi izpiti za nogometne sodnike. Od 30 kandidatov jih je napravilo izpit le 11. Predsednik komisije je bil g. Fabris. — V soboto zvečer se je vršila v Sobotici zanimiva no< gometna tekma. Pričetek je bil ob 23. uri. Igrišče je razsvetljevala elektrika. To je prva tekma v Jugoslaviji ponoči. Igrali pa so »drukerji« z odborom Sanda, ki je zmagal 3:5. Kot sodnik je fungiral gosp, Fabris. Po tekmi so nadaljevali z*—veselico. LNP šteje 25 rednih članov in 1 začasnega. Vseh članov štejejo slovenski klubi 6438, od teh 2723 aktivnih. Nogometašev je med njimi 1562. Te številke pričajo, da se je šport v Sloveniji že udomačil. Najbolj priljubljen in razširjen p? je nogomet. Prvenstvenih tekem je LNP, v pretekli sezoni izvedel 109, pokalnih 21 in 3 reprezentančne. t Potek glavne skupščine LNR je marsikoga presenetil. Splošno se je pričakovalo, da bo dosedanja grupa ostala še nadalje na krmilu. Spremembe v podsa* vezu je izvedla dosedanja manjšina, za katero so glasovali skoro vsi manjši klu bi. Morda je sprememba dobra, mordai pa tudi ne. Sedanja uprava je v rokah za stopnikov večine ljubljanskih klubov. •— Mariborski klubi so dobili tajniško mesto, vendar ne po svoji zaslugi in želji.* Želimo samo, da bodo novi predstavniki slovenskega športa res objektivno in stvarno delovali za njegov procvit. Mariborski klubi na skupščini niso'de* segli ničesar, kar pomenja zopet leto zastoja. Na skupščino niso prišli solidarno^ marveč ločeno. Najbolj zanimivo Je, da je Svoboda izstavila dve poverilnici... Predlog večine naših klubov je šel 'z% tem, da se spremeni dosedanje prveni stveno tekmovanje na ta način, da se vsi slovenski klubi enotno razdele v razre de. Da bi bila ta razdelitev zdrava za naš nogomet, smo že utemeljili. Večina pa je odklonila ta predlog in sprejela »Ja-dranov« predlog za razdelitev ljubljanskih klubov v razrede. Jasno je torej, da Ljubljana še vedno podcenjuje Maribor kot provincijalen šport. Kdo je temu kriv? Mariborski klubi sami, ki v svoj( zaslepljenosti uničujejo sami to, kar so oni in njihovi predniki z velikimi žrtvam* ustvarili. Maribor se v nogometu udejstvuje morda bolj aktivno kakor Ljubljana. Žal so tudi v naši sredi še taki, ki pomagajo kopati jamo samim sebi. Nadejamo se, da bo nova sezona naklonjenejša našim prvakom, ki so povsem enokovredni onim iz Ljubljane ter da ne bodo več padale odločitve prt zelenih' mizah... Nade za-| slepljencev pa, da bodo' odslej imeli kake' koristi, bodo tudi padle V vodo, kajti-pravil ne more nihče prezreti. Povdarjamo ponovno naše nade, da bo znala nova uprava LNP, pravično in objektivno u-poštevati upravičene želje in zahteve štajerskih klubov/. Romeo in Tulijo u cirkusu Dva potujoča cirkusta sta prišla nedavno v malo mesto St. Polten na Nižje Avstrijskem. Ni znano, ali sta prišla istočasno slučajno ali pa name« noma. Dejstvo je, da je že leta ?ned obema močna konkurenca in da se je imela vršiti otvoritvena predstava obeh cirkusov na isti dan. Vršiti pa se ni mogla no*bena predstava, kajti vsak cirkus je zgubil nenadoma svojo privlačno silo. V enem cirkusu je bila hčerka, v drugem pa sin glavna privlačna moč. Starši obeh se smrtno sovražijo med seboj, otroci pa se ljubijo. In tako je prišlo, kar se je že ponovno zgodilo pri ljubečih se dvojicah, ki niso mogli dobiti blagoslova staršev, da sta zbežala. In sedaj zasleduje oba policija. Toda, tudi če jih bo izsledila, ljubavna zgodba s tem nikakor še ne bo končana. Ako se bodo starši obeh spametovali, se bodo raje odločili za prirejanje skupnih predstav, na katerih bosta nastopala gospod Romeo in gospica Julija s prav Dosebnim veseliera LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ^orn/^ štampiljk' ,T. SOKLIČ i Ležal« stile dobite najceneje v trgovini Drago Roziia - Maribor, Vetrinjska ul. 26 U oglasi 2mH*,4ooimuita h »I »»»ttogi «i r»M>wip »m Učenec za trgovino s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme, vprašati J. KarniCnlk. Glavni t;g štev. 11. 1869 Meblovano sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam gospodu v Pokojninskem zavodu, Dr. Verstovškov« ulica št. 4, pritličje desno. — Sobo se lahko ogleda od pol 19. do 19. ure. 1871 Cita] in povej sosedu! Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično Čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami. Stanovanje oddam zakonskemu paru brez otroto Vprašati: Ciril Metodova ul. 2, Studenci. 1872 Majhno posestvo njiva, velik vrt, sadonosnik ter pogort* šče za stavbo radi selitve takoj na prodaj. Pripravno bi bilo za upokojenca ali obrtnika. Vprašati: Studenci pri Mariboru, Krpanova ulica 29. 1870 Srebrna cigaretna doza I z monogramom P. N. V. zgubljena * nedeljo predpoldne v mestnem park* Pošten najditelj se naproŠA, J* Isto odda proti nagradi na Policijskem Komisariatu. I8ftt ZA VLAGANJE kumare in drago, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobnoI dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki Na dabetle! JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 tovarna za izdelnv- "j-Mijh vin in sirupov. »501 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajat«1 •"“'J r o v 1 č v M »liho«. Tiri«! Kfrriferoka tUksnia d- predivi Mur',!n)tu. mmm v Maričem, utre r>. 'mr. IM Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zg*d«vin»kl r*maN iz starih Benetk »Obljubil mi je.« »Obljubil; danes dopoldne.« £&,Pa ve, kako je ime zaročenki?«