i\1iscellanea IGNACIJA FRIDL: JEZIK V FILOZOFIJI STARIH GRKOV Maribor 2001, Obzorja (Znamenja 143) Ocena Knjiga jezik v filozofiji starih Grkov (s podnaslovom Pot do stoiškega pojma lek- ton) posega na področje, zanimivo tako za filozoftjo in klasično filologi- jo kot zajezikoslmje nasploh. Tema si obdelavo gotovo zasluži. Skrajni čas je bil, da se o tem tako po- membnem obdobju v zgodovini filo- zofije in jezikoslmja tudi pri nas na- piše kaj več kot par vrstic. Prav pojem /..e:x-r6v je v zgodovini jezikoslmja mal- ce zapostavljen. V pogla\ju, ki je v zgo- dovini jezikoslo\ja namenjeno stoi- kom, se navadno poudarja trojnost CH)fLtxLVOV - O"Y)fLtxLVOfLEVOV - ·rnyxcX:- VOV, medtem ko ostaja /..e:xT6v v ozad- ju. In vendar bi bilo ravno danes, ko se je strukturalizem tudi v jezikoslov- ju že nekako izpel, treba znova spom- niti na povezavo med vsebino in obli- ko, ki jo, kadar se ukvarjamo z golimi slovničnimi pojavi, vse preradi pusti- mo ob strani. Ker je jezikoslo\je v grš- ko-rimski antiki do neke mere stran- ski proizvod filozoftje, je za zgodovi- no jezikoslo\ja prav gotovo nepogreš- ljiva obdelava položaja, ki gaje imel jezik (in razmišljanje o njem) pri grš- kih filozofih. To nadvse nujno nalo- go sije zadala Ignacija]. Fridl. Snov, ki jo je bila obdelala že v diplomski nalogi,je za samostojno knjižno izda- jo dopolnila in izpopolnila, tako da je zdaj razdeljena na dva velika dela. Prvi del sestavljata poglavji Vprašanje jezika v govorici mita in Pojmovanje jezika v naukih prvih grških filozofov. Prikaz je zbran okrog trehjeder: He- raklitovega in Parmenidovega nauka, Platonovega dialoga Kratilos in Aristo- telovega spisa De interpretatione. Odli- 175 kujejo ga poglobljeno razmišljanje, ve- lika mera prodornosti in pretanjena razčlenitev. V pogla\ju o Heraklitu se avtorica ne izogiblje kočljivi oprede- litvi izraza A6yoc;. Taje zapletena zla- sti spričo dejstva, daje pomensko po- lje, ki ga v slovenščini zaznamuje izraz »beseda«, v stari grščini zajemalo vr- sto izrazov, med sabo niso bili pomen- sko enakovredni in tudi niso bili za- menljivi. 1 Vedno znova se zastavlja vprašanje, kako v besedilu prepozna- ti mejo med terminološko in običaj­ no rabo besede, vprašanje, o katerem se je med drugim veliko razpravljalo na lanskem posvetovanju o prevajanju antičnih in srednjeveških besedil, ki gaje priredilo Društvo za antične in humanistične študije Slovenije.2 Ker je prvi del zasnovan predvsem kot pri- prava na drugi del, so pri obravnavi ostali nekoliko v ozadju drugi Plato- novi dialogi, v katerih se deloma go- vori o jeziku, predvsem Teajtet in So- fist, kot tudi prikaz jezikovne zgrad- be v Aristotelovi Poetiki in deloma Re- toriki. Predvsem v obdelavi Platono- vega Kratila nam avtorica prikaže sklop vprašanj o vrednosti tega dialo- ga in o njegovem mestu med Plato- novimi deli. Na ta vprašanja dobiva- mo še dandanes precej različne, mar- sikdaj popolnoma nasprotne odgovo- re. V drugem delu se avtorica znajde pred nerešljivim problemom pomanjkljivih 1 Ta navidezna nejasnost lahko marsiko- ga zapelje v pretirane in kvečjemu del- no upravičene sklepe. Tako se npr. J. P. Small v knjigi Wax Tablets of the Mind (London-New York 1997) sprašu- je, ali so predhelenistični Grki sploh poznali predstavo, ki bi ustrezala naši »besedi« kot samostojni slovarski in po- menski enoti. 2 Prispevki so objavljeni v l. številki lan- skega letnika revije Keria. 176 virov, po katerih poznamo stoiško fi- lozofsko predajo. To pomanjkanje je zlasti hudo, če se obravnavajo vpraša- nja, o katerih celo med pripadniki stoiške šole ni bilo soglasja, in pojma, kije delal težave tudi tistim antičnim piscem, ki nam poročajo o stoiških naukih. Da bi se izognila enostranski ali prenagljeni razlagi tega tako tež- ko opredeljivega pojma, se mu je prib- ližala s treh strani: s strani dialektike, s strani spoznavne teorije in s strani fizike. V sintezi, ki jo avtorica podaja na koncu, si prizadeva dati oris poj- ma lekton z več strani in mu podati obrise glede na sorodne pojme, tako rekoč od zunaj. Ob koncu nam avto- rica kaže pot, po kateri bi lahko prišli do sinteze tega v stoiški filozoftji tako večplastnega pojma. V njej ima po- membno vlogo trojica signifiant - sig- nifie - chose, na kateri temelji de Saus- surejeva teorija znaka in kij o Coseriu v svoji Zgodovini filozoftje jezika ena- či z znano stoiško trojnostjo. Tu bi lah- ko pripomnili, da je de Saussurova knjiga Tečaj splošnega jezikoslo\ja pač izdaja zapiskov, ki so jih uredili študenti sami, zato morda niti ni re- čeno, da si je hotel de Saussure na pre- davaajih lastiti pravico do odkritja tro- jice označeno - označujoče - stvar. 3 Knjiga Jezik v filozofiji starih Grkov je nadvse dobrodošla kot prikaz samo- stojne raziskave in kot zbirka zanimi- vih odgovorov na pomembna vpraša- nja, a tudi kot spodbuda za nadaljnje raziskave in objave na tem področju, nepogrešljivem za popolno predstavo o antičnem umu in pogledu na jezik. 3 Če drugega ne,je bila tudi v marsikate- ri ženevski knjižnici na razpolago zna- menita S tein thalova Zgodovina jezikoslov- ja pri Grkih in Rimljanih, v kateri so stoiš- ki nazori o tem razloženi dovolj jasno. Keria III - 2 • 2001 Prepričani smo, da se bo tako o poj- mu f.e:x:r6v kot o položaju jezika v stoiški filozoftji pri nas še precej go- vorilo in pisalo. Razprava se šele zače­ nja. Matjaž Babič BERNARD BORTOLUSSI: BESCHERELLE GRAMMAIRE DU LATIN Paris 1999, Hatier Ocena Bescherellova Slovnica latinskega jezi- ka (La grammaire du latin) je po bese- dah samega avtorja (Bernard Bortolus- si) napisana tako za začetnike kot za že izurjene latiniste. Prvim so name- njeni predvsem pogla\je o naglasu in izgovarjavi, shematičen prikaz obliko- slo\ja in skladnje ter slovnične pre- glednice z oblikami. Pri pogla\ju o iz- govarjavi je avtor razlagi k posamez- nim glasovom dodal kratek, a zanimiv prikaz razvoja latinske pisave. Iz raz- lage in zgledov je razvidno, da gre za pravila ponovno uveljavljene izgovar- jave klasičnega obdobja (pronuntiatio restituta), čeprav maajkajo ravno zgle- di za glasove, pri katerih se klasična izgovarjava razlikuje od tradicionalne ( c pred svetlima samoglasnikoma, s med samoglasnikoma ipd.). Sledi standardni prikaz oblikoslo\ja s sklanjaajem zgledov in naštevanjem izjem, pri čemer bo marsikomu tuja (in za spoznanje manj praktična) de- litev tretje deklinacije na sedem tipov (tip mare, tip flumen ... ), ki ne upošte- va razporeditve po samostalniških deblih. Ker je slovnica namenjena v prvi vrsti francoskemu bralcu, je po- gla\ju o morfologiji dodan poseben uvod z razlago funkcij posameznih