157. Številka.
Ljubljana, v sredo 12. julija 1899
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan zvečer, hrimli nedelja in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40:kr. Za Ljubljano brea poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e delale toliko veC, kolikor poStnina znaSa, — Na naroćbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat ti3ka, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračaju. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 13. Opravnifttvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Tclcion nt.
Nagla sodba v Belem gradu.
Pred nami leže sedaj najraznovrst-nejša poročila o zadnjih dogodbah v Srbiji sploh in o atentatu na razkralja Milana, in v kolikor ta poročila niso inspirirana, soglašajo povsem s sodbo, katero smo izrekli takoj po atentatu, da hoče namreč Milan porabiti to priliko, da ugonobi tiste nese bične srbske rodoljube, kateri nasprotujejo njegovi, za lastni žep pač koristni, za Srbijo pa pogubni politiki.
Še več! V vseh, razmere in ljudi v Srbiji dobro poznavajočih krogih vlada trdno prepričanje, da je razkralj Milan atentat naročil in ga insc en iral nal ašč v ta namen, da bi mogel razgnati radikalno stranko, in da bi uničil njene voditelje ter tako zadušil naraščajoči odpor proti njegovi grozovladi.
To mnenje potrjujejo različne okolnosti. Pred vsem način, kako se je izvršil atentat sam. Knežević je ustrelil na Milana v daljavi treh korakov. Še otrok bi bil medvedje Širokega Milana zadel, in tudi Knežević bi ga bil prav lahko in dobro pogodil, ko bi bil le hotel. Kdo pa bi na Milana streljal z namenom, da ga ne zadene? Pač samo tisi, ki je najet v to, samo tisti, ki je z Milanom porazumljen!
Ali major Lukid je bil ranjen — bode morda kdo ugovarjal. Da, ranjen, in slučajno popolnoma lahko. Za Milana je to prava sreča, zakaj ko bi Še Luki d ne bil ranjen, uvidel bi bil ves svet na prvi pogled, da je bila uprizorjena nečuvena komedija. Morda je Milan upal, da bo Lukid ustreljen, kajti tako bi bilo kolikor toliko potrjeno, da je atentat resen naklep, in da ni bil s pravo režisersko rutino aranžiran. Milan ni bil čisto nič ranjen. Dal je razgla• siti, da je ranjen, da zadobi „atentat" primeren značaj, kakor je potreben za razkra-Ijeve naklepe.
Kneževid je po atentatu bežal. Tekel je dva kilometra daleč in potem skočil v vodo tam, kjer je najhitrejša, in kjer so ga brez težav ujeli. Imel je dosti časa, da se usmrti sam, kar bi bil storil vsak drugi, kateremu se je atentat ponesrečil, vsak
LISTEK.
Idealist.
(Spisal Iv. Gol.)
Du bist dio horrlichsto von allen, So Bonder Falsch, so schon und rein, Ein Stern, vom Himmel frisch getallen, Er konnte selbst nicht schoner sein.
Feliks Dahn. Alfred, v tistem trenutku sem mislil na-te. Da, želel sem imeti poleg sebe dušo, ki bi me umela, ki bi mogla in hotela deliti z menoj vzvišena, sveta čuvstva, ki so prevejala notranjost mojo tedaj. Zato pa sem mislil v prvi vrsti na-te in želel imeti pri sebi Tebe, dragi. Oh, da, — koliko bi Ti bil imel povedati . ..!
Pa Te ni bilo, prijatelj. Meni pa se je zdelo, morebiti prav zato, da sem stal sredi rojstnega mesta na izpraznjeni ulici tem bolj zapuščen in neopazen. Pozno je bilo, oziroma zgodaj, in pa temno, megleno, da sem ločil skozi gosto, meglasto pajčevino jedva par najbližnjih plinovih svetilk. Žive duše ni bilo na ulioi razun mene in, kakor rečeno, težko sem Te pogrešal, prijatelj.
Pb tleti dolgi, mučni odsotnosti sem ae bil vrnil naposled is tujine. Ob posni,
kdor ni bil najet in kdor ima zavest, da ga za poskušeni umor čaka zaslužena kazen !
Še čudovitejše je, da Knežević, ko se je pripravil, usmrtiti generalisimusa Milana, ni pozabil vtakniti v svoj žep listka, na katerem so bila zapisana imena radikalnih voditeljev, tako da je Milan imel povoda, odgnati dotične „kompromitirane" radikalce še tisto noč v ječo. Inodgnaljihje v ječo, še predno je bil Knežević zaslišan.
Mnenje, da je Milan uprizoril ta atentat, v namen, da se maščuje nad njemu nasprotno radikalno stranko, prevladuje skoro po vsem svetu. Saj je tudi naravnost smešno misliti, da bi možje, kakor Pasid, Tavšanović in drugi stopili v direktno zvezo s Kneževićem, in se mu dali tako v roke, da bi jih lahko spravil tako na vešala! Skoro ves svet je jedin, da je Milan potre boval ta atentat, da uprizori veliko razzijo na srbsko radikalno stranko, samo avstrijski inmadjarski oficiozni svet skuša prevariti javno mnenjein je zapeljati v vero, da je atentat na Milana provzročila srbska radikalna stranka. Zlasti se peha za ta plemeniti namen vladna „Po-litische Correspondenz", dasi za svoje dol-žit ve ne more navesti niti sence dokaza.
Uprizorjena persekucija Milanovih političnih nasprotnikov ni omejena samo na čistokrvne radikalce. Milan jo je raztegnil tudi na druge, njemu nevšečne osebe. Celo poslanik v Peterburgu, general Sava Gruić, politično neprononciran, le bolj navidezno k radikalni stranki pripadajoč politik, je bil sramotno odstavljen in degradiran, baje radi nekega pisma, ki ga je posredovanjem strica, črnogorskega kneza Blaža Petroviča poslal bivšemu naučnemu ministru dr. Ve-sniću.
Milan je leta 1883. zagrozil radikalcem, „da obuje visoke škornje in da bode do kolen gazil v radikalni krvi*. Zdaj se pripravlja, da to svojo grožnjo izvrši. Razglasil je obsedno stanje v Belem gradu in naglo sodbo, tako da pridejo vse radi tega atentata zaprte osebe pred vojna sodišča, kjer jih bodo sodile Milanove
ali če hočeš ob zgodnji uri me je ponesel vlak nazaj, in poln novih, vzvišenejših in svetejših Čuvstev, kakor kdaj poprej, sem stopil na draga mi domača tla. Tebe ni bilo, čeprav si mi bil obljubil, da mi ob prihodu pohitiš naproti. Zato sem bil sam — z mislimi svojimi seveda. Pa prav te so mi delale druščino prijetno in pa kratko-časno, da razun Tebe nisem pogrešal ničesar .. .
Dovoli mi opomnjo, Alfred. — Mnogo pregloboko se mi je bilo ukoreninilo v celo bitje in mišljenje Tvoje prijateljstvo, da bi Ti napisal v slovo — kakor morebiti kdo drugi na mojem mestu — z malo črkami par hladnih besed, potem pa vrgel od sebe vse in pozabil vse, kar je bilo mej nama. Ne morem — toda pozabiti moram, moram ! Predno pa pozabim, daj, prijatelj, da si oživim v dolgem pismu — morebiti predolgem — z mrtvo črko še jedenkrat spomine na tiste srečne dni, ki so bili. Še jedenkrat... in to naj mi bo, kakor dolga očitna izpoved, s katero dam duška trpki prevari. Potem Sele si hočem resno prizadevati, da pozabim vse, vse.
Torej, kaj bi Ti bil imel povedati? — Govoril bi Ti bil o ljubezni. Se ved: govoril bi Ti bU o ljubezni, kakorlna mi je bila od nekdaj vzor, po katerem sem hrepenel
kreature, ne po zakonu in po pravici, nego po ukazih morilca Helene Markovićeve.
Zdaj zapirajo srbske radikalce in za prli so že vse uglednejše in upUvnejše može te stranke. Najbrž pride kmalu dan, ko jih bodo streljali in obešali, da tako oproste Milana nasprotnikov njegove iz-dajske politike, a avstrijsko oficiozno ter nemškim in avstrijskim aspiracijara službujoče časopisje pripravljajo javno mnenje na to mesarsko klanje.
Avstro-ogerska vlada je od nekdaj podpirala Milana, moralno in materialno, češ, da je predstavitelj in nositelj avstrijske ideje v Srbiji, da je njegova dinastija jamstvo, da se Srbija, dasi je slovanska država in dasi je narod pra voslavne vere, ne nasloni ob Rusijo, ampak da bode vedno tirala tako politiko, kakor jo žele v Pešti in na Dunaju.
In Milan je bil zato hvaležen Zastopal je avstrijsko idejo v Srbiji, tako da je Avstro Ogrska danes tamkaj najbolj sovra-žena država, da jo smatra srbski narod za vzrok in izvor vse svoje nesreče, vse svoje gospodarske in politične bede. Milan ni zastopal avstrijske ideje, kai:or jo je zastopal Garašanin, ne kakor neodvisen vladar neodvisnega naroda, ampak kakor najet in plačan agent, kateri ima nalogo, vzdržati v Srbiji nered in državo tako oslabiti, da se ne more ganiti na nobeno stran in da ne more ovirati proti-slovanske, nemško-raadjarske politike na Balkanu.
Iz tega je lahko posneti, kaj je vzrok, da so avstrijski in madjarski oficiozi s tako vnemo priskočili generalisimusu Milanu na pomoč, in zakaj ga podpirajo s tako vztrajnostjo tudi sedaj, ko brusi ta novodobni Vuk Branković nož, da ga zasadi tistim možem, ki so nositelji idealov srbskega naroda.
Oficiozi store to toliko laglJH, ker se
jim n; bati. da bi se našel  v delegacijah
človek..ki bi se upal upreti pro* i slovanski
zunanji' peiitiki naše države a
l* ' _
z dušo in srcem. Govoril bi Ti bil o idealni ljubezni.
Da, povedal bi Ti bil, da sem prinesel ista čuvstva in isto naziranje o ljubezni nazaj iz tujine, kakoršno sem bil ponesel na potovanje s seboj. Povedal bi Ti bil, da sem se ravnal po Tvojem nasvetu in po dani obljubi do konca vestno in moško, pa da mt kljub temu niso izruvale razne žalostne izkušnje iz srca nekega svetega spoštovanja do Čiste, vzvišene ljubezni. No, potem pa bi Ti bil govoril o svoji sreči, o svoji ljubezni, o svojih vzorih.
Prijatelj, Ti veš, da sem bil glede ljubezni, kar si me poznal, vedno čistega in svetega naziranja. časa duh mi ni mogel omajati v srcu neke pretrdne vere in prevelikega zaupanja v žensko zvestobo. V ženski, ki se je kazala na zunaj nedolžno in blago, menil sem najti vzor, ki bi smel in moral biti ljubljen idealno, in ki bi znal vračati ljubezen prav tako in le tako. Začel sem hrepeneti po takem vzoru tudi sam, in srčno sem želel najti bitje, ki bi bilo vredno moje ljubezni. Zdelo se mi je, da bi to žensko bitje potem v mojih očeh ne bila več navadna ženska, nego nekaj višjega, nadnaravnega, recimo: angel j.
Tak sem bil. Ti pa, Alfred, si bil povsem drugačnih nazorov. Izprva si ml za-
V IJubljHiii. 12. julija
Boj proti klerikalizmu na Dunaju.
Liberalci in socialni demokratje vzlic vsem terorizacijam in vzlic največji „energiji" policije ne nehajo prirejati velikih shodov ter pouličnih demonstracij proti županu Luegerju, podžupanu Strohbachu in klerikalnim občinskim svetnikom Demonstrantje so šli celo v Kalksburg. kjer ima Strohbach svojo vilo Vilo je stražilo 13 žandarjev, ki so razganjali množico z bajoneti ter postopali tako silovito, da se je podrla vsled navala pregan'ane množice ograja, ter je padlo več oseb v Liesingbach. Tudi pred jezuitskim kolegijem so demonstrantje razgrajali ter klicali: „Nieder mm d^n S?h\var-zen!" Ker se socialnim demokratom ne dovoljujejo več javni shodi, jih sklicujejo sedaj po % 2 društvenega zakona.
Splet za glagolsko liturgijo.
Zadrški nadškof je prepovedal čitati mašo v staroslovenskem jeziku. Ta prepoved je Hrvate jako užalila, in celo nekateri duhovniki so se izjavili za to, da se glagolska liturgija ohrani vzlic Slovanom sovražnemu nadškofu. Mesto Splet pa je priredilo te dni za glagolsko liturgijo prelepo demonstracijo. Vsa hrvatska društva in nad 1000 drugih ljudij je šlo v Salono, da se udeleže slovesne staroslovenske maše, ki je v Spletu kratkomalo prepovedana. Na povratku so hoteli nekateri glasno demonstrirati proti nadškofu, toda reditelji so jih pomirili. Popoldne je bil v gledališču velik shod, kateremu je predsedoval dr. Manger. Predsednik je v daljšem govoru podal zgodovino staroslovenske liturgije in dokazal, da ima hrvatski narod pravico rabiti glagolsko liturgijo. Govornik je naglašal, da se je doslej staroslovenska maša čitala nepretrgoma tudi v Spletu. Med velikim navdušenjem je sprejela skupščina resolucijo, s katero se pro^-oJra, da meče zadrški nadškof slovanski jezik ,/-~ -oltarja. V istem smislu so govori.i ' državni poslanec dr. Bulat, dr. Gcp''1' Mojstrovid, dr. Trumbić in dr rimodUik** Zadnji je naglašal, da \* neobhodno po-I trebat« a«unstvo eno*1"1*5 akcije vs-^h Hrva_
kriva! — ne zameri — svoje drugačno pre-t*tearje in naziratije. Ko nama je ob jasnih poletnih večerih na izprehodu nanesla govorica na ta kočljivi pre met, si navadno laolčal in pustil besedo meni. Le, ko sem prišel do"'konca in se prepričevalno ozrl v Tebe, češ: ali mi moreš oporekati, le tedaj si me navadno pogledal po strani, in se mi nasmehnil malo ironično, češ: idealist I Pa jaz Ti nisem zameril nikdar. Poznal sem Te — zdelo se mi je — in cenil sem Te tudi kot človeka nasprotnih nazorov in drugega   prepričanja.   Vem,   da  sem Te skušal pridobiti za-se.   Posrečilo se mi ni, in živela sva še nadalje vsak svojim nazorom in vzorom.
Bogovi so me ljubili že od nekdaj, je-li Alfred? Kaj bi govoril: po čemur sem hrepenel, to sem dosegel. Ideal moj je bil Ivanka moja.
Ali ni res, Alfred:
Ein Stern vom Himmel frisch getallen, Er konnte selbat nicht schoner sein. — ?
Toda, kaj je bila meni vsa njena zunanjost : lepota, naivnost, milina, proti njenim duševnim vrlinam! Ona me je umela, ona je vedela ceniti mojo ljubezen, ona je bila angelj, ki me je dvigal, vnemal, navdale val in ne vem kaj še.
Grlila sva se, kakor dva goloba.
tov v obrambi narodnih in cerkvenih pravic. Meščanstvo Spleta se je postavilo na čelo temu boju. Zaradi govora MakačiČa, ki je naglašal, da so tisočletne narodne pravice in svetinje močnejše, kakor mimogredoče naredbe in novotarije raznih vlad in škofov, je bil shod končno razpuščen. Akcijski odbor je že začel poslovati, da se dvignejo vsi Hrvatje za slovansko bogoslužje. Mirovna konferenca. Kakor se iz Haga poroča, se je izrazilo več členov mirovne konferenca, da vesti o bodoči mirovni konferenci niso brez podlage Velik del državnih zastopnikov je povsem preverjen, da se bodo konference nadaljevale, ter da se bo druga konferenca vršila zopet kmalu. Prva konferenca sicer daleko ne bo zadovoljila pričakovanja miru željnega in pod vojaškimi davki stokaj o-čega človeštva, toda vsak začetek je težak in brez posledic tudi prvo zasedanje ne bo ostalo.
Rovalistični naklepi.
„Gazette de France" je prinesla senzacijsko napihnjeno poročilo o naklepih royalistov. Najlepše pa je to, da je ta list glasilo — royalistov. Zdi se torej, darova-listi ne skrivajo svojih namenov, nego se ž njimi celo bahajo. Da se orleanisti udeležujejo vsakovrstnih demonstracij in proti-republičanskih izgredov, je znano. Neverjetno pa je, da bi bili potrosili pri tem tako velikanske svote denarja kakor se poroča, kajti vojvoda orleanski je skop in nebogat. Vojvoda orleanski je sedaj somišljenik mlajših rovalistov, ki so navdušeni za „delo". Zategadelj pa sta izstopila iz orleanističnega odbora vojvoda Audiffret-Pas'iuier in Dufeuille: na njiju mesto pa je stopil Buffet Royalistična so naslednja društva: »Galski škrjanec", »Beli klinček", „Kraljevi safir" in „Gamelle". Rovalisti podpirajo društvi „Ligue de la patrie francaise" in „Ligue de la defense nationale". šef prvo-imenovane lige je znani kričač Derouloie, ki dobiva od royalistov mnogo denarja. Pri zadnjem škandalu, ko je bil Deroulede kot hujskač vojaštva zaprt, so izdali royalisti baje 300.000 frankov. Vojvoda orleanski je bil že povsem pripravljen, da se pripelje na Francosko, toda naklep se je pokazil. Večina listov se norčuje iz royalističnih naklepov ter iz vojvode orleanskega, ki je prav podoben operetnim princem.
Konfuzno vprašanje.
V angleški spodnji zbornici je zahteval neki poslanec pojasnil o pogajanjih angleške vlade s Transvaalom. Kolonijski minister, Chamberlain je na to odgovoril, da je zadeva sedaj še mnogo konfuznejša, kakor je bila. ter da vlada sama ne razume, kaj se prav za prav predlaga. Minister je torej prosil, da se mu dovoli nekaj dni časa za informacije.
Dopisi.
y Vranskega, 11. julija. Našim političnim drus+„om dosedaj ni trebalo svojega delovanja   razte^ti  na  Savinsko dolino,
Toda — ponavljam t; ^ova — Ivanko sem ljubil idealno, sveto, brez primesi kake grešne strasti. Tudi ona me je ljubila tako — vsaj zatrjevala in prisegala mi je tako. Jaz sem jej verjel, in prisegal bi bil na njene besede.
V tej veri sem bil srečen, kakor še nikdar. Prijatel, Ti veš, da sem bil. Saj sem Ti zaupal svoje srce do skrajnosti, saj sem Te seznanil ž njo in Te vpeljal v krog njene družine. Pripovedoval sem Ti najrajši na dolgo in široko o najini ljubezni, in Ti glede na to razkril vsako Še tako neznatno malenkost Vse, vse sem Ti zaupal, prijatelj, — osoda je hotela, da sem Ti zaupal. Ti pa si mi bil svetovalec, voditelj ljubezni. Imel si me sploh popolnoma na brzdah in skoro brezpogojno, slepo sera se vdajal Tvojim nasvetom in zahtevam. Res, zdaj šele spoznam, da sem bil čuden, nenavaden človek.
Šele potem si mi polagoma, toda vedno določneje razvijal svoje nazore o ljubezni in jih o prilikah zagovarjal z vso vnemo. Govoril, dokazoval si včasih tako prepričevalno, da sem se zoper voljo in skoro nevede nagibal na Tvojo stran. A, da nisem padel, bila mi je rešilna misel Ivanka moja.
Pač res, Alfred, izkusil si bil mnogo in poznal si svet bolje, nego jazi (Dalje prih,)
kajti ta raj slovenske zemlje amo smatrali tako deviško čistim, da bi si je nemčurska umazanost niti ne smela od daleka pogledati. Ravno to našo in vseh savinjskih narodnjakov zaupljivost je zlorabil človek, ki bi moral živeti med nami kot najpohlev-nejši gost, kajti slovensko ljudstvo mu je pripomoglo do potrebnega blagostanja, slo venski zaslužek daje i danes kruh njemu in njegovi družini. To je sedlar Nemec OttenschLiger, ki je zasedel vsled ondot-nega strankarstva in slov. brezbrižnosti županski stol ; kmalu pa se je čutil toli varnega, da je začel ratzezati skrivoma svoje nemške rožičke. Tihotapsko je začel nabirati podpise za ustanovitev nemške šole ter dobil par sto kalinov. Celjsko politično društvo „Naprej" je spoznalo kritični položaj ter sklicalo na pretečeno nedeljo, dne 9. t. m. poučni shod na Vransko v slovečo narodno gostilno „pri Slovanu" — gospe Tereze Šentakove. Med drugimi gosti iz Celja — zastopane so bile tudi naše narodne dame — posetili so shod kot govorniki gg.: dr. Iv. Dečko, društveni predsednik, dr. Jos. Karlovšek, podpredsednik ter Dragotin Hribar. Politična oblast je poslala komisarja g Pichlerja. Ljudstva iz vseh slojev iz trga in bližnjih župnij prišlo je obilo.
Gospod dr. Dečko otvori zborovanje ter zakliče trikratni „Živio" onemu, ki nam je dal ustavni zakon, da se smemo javno zbirati in posvetovati, presvitlerau cesarju. V stvarnih potezah je na to govornik razlagal za Slovence usodno nemško šolanje v pretečeni dobi, zasramovanje onih slovenskih otrok v šoli, katerim ni šla okorna nemščina, katere nikoli rabili niso. Vsak nemški pritepenec je mislil, da se zaradi njega morajo domačini nemško učiti. Pri tem pa postopajo Nemci vsikdar zvito, ni jim toliko na tem, naj bi se Slovenci res naučili njihovega jezika, ker vedo, da se to v ljudski šoli sploh ne da doseči, bilo je Nemcem le do tega, da ubijejo slovenski učenci z učenjem nemščine zlati čas ter da ae sploh ničesar ne naučijo, le s takšnimi bi se dalo še nadalje pometati. Ne, neznanje nemščine ne škoduje našemu ljudstvu, temuč nasprotno: one drobtinice nemških besed, katerih se priuči, storijo ga lahkovernega, da ga zviti Nemec tem ložje preslepi. Obsojal je sramoto, katero so zakrivili narodni Vrančani s tem, da so si izvolili Nemca za župana, ki je prišel s svojo nemščino le od Žalca do Vranskega — tedaj se ne pride z nemščino po celem svetu, temuč le med dobrimi in lahkovernimi Slovenci se še da kaj doseči. Če pride Slovenec med Nemce, ga sicer trpijo, dokler se vede dostojno, do veljave pa ne pride med njimi nikoli, naj še tako dobro nemško govori. Ko bi imel vranski župan s svojimi pristaši lepe namene koristiti ljudstvu, povedal bi mu to javno, kakor se govori tukaj na shodu, ne pa da lazi skrivoma okoli. Na slovenski zemlji bodi le Slovenec gospodar: Dtugi govornik g. dr. Karlov fick je govoril o na.-' ->i'' 'darski bedi ter s poljudnimi primeri dokazal, da je glavna napaka pri našem gospodarstvu, ker se dela le z rokami, ne pa tudi z glavo, z razumom. Zanemarjenost privede v hišo bolezen ljudem in živini, z boleznijo velike stroške in gospodarski polom. Prevelika kakor tudi pre-mala štedljivost ob nepravem času škoduje nam istotako. Svet živi danes ob špekulaciji. Naši nasprotniki vedno Špekulirajo, kako bi si nas podvrgli. Ker so nas zgubili kot sužnje, si prizadevajo, nas vsaj duševno zasužnjiti s tem, da nam ovirajo bistriti svoj razum v zdravem šolanju. Vsern enakim poskusom tujcev se odločno zoperstavljajrno, posebno Še naj storž to Vrančani pri sedanjem nemškem stremljenju pornislivši na pregovor: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." Zadnji govornik je nastopil gosp. Dragotin Hribar. Ovrgel je točko za točko famozne Ottenschliigerjeve peticije za nemško šolo. Gosp. dr. Dečko je prebral resolucijo, v kateri izrekajo volilci sedanjemu županu nezaupanje ter ga pozivajo, naj odstopi ter obenem odmakne svojo nakano, sicer pa storijo volilci svojo narodno dolžnost: odstopi naj ves občinski odbor ter prisili župana k enakemu koraku. Resolucijo je sprejelo občinstvo sporazumno in navdušeno. Ob 6. uri zvečer je predsednik zaključil zborovanje,
Iz št. Jerneja, 10. julija. Iz našega kraja ni dosti veselih novio.  Pitalo se je,
da se v Pleterje nasele" zopet menihi, ter da pridemo v njih odvisnost, kajti pri njih nam bo kupovati drva in seno. Pa celo najbližja prihodnjost ni vesela; det nam je spridil prvo košnjo, pridi nam trtni cvet, da nam letos ni pričakovati dobrega vina, ker večna moča škoduje poljskim pridelkom sploh. Včerajšnji dan nam je vendar podal res rodoljubnega veselja, saj je k nam iz-letel „Dolenjski Sokol" z mnogimi gosti z vsega Dolenjskega, posebno pa iz Kostanjevice in Krškega. Počastili so nas v lepem številu rodoljubi iz Brežic. V neprisiljenem veselju so se vršile godbene in pevske točke, vmes pa se je rekla marsikatera jako krepka napitnica- Kostanje viška godba, katero je g. Potrebin res prav dobro iz-vežbal in vodil, nas je kratkočasila s slovenskimi in nekaterimi težkimi skladbami, ter kostanjeviški pevski zbor krepkih fantov in postavnih krasotic, včasi pomnožen s pevci Dolenjskega pevskega društva, nam je pod vodstvom istega gospoda kapelnika točno tolmačil najlepše naših pesmi.
Dnevne vesti
V Ljubljani. 12. julija.
— Osebne vesti. Policijski ravnatelj v Trstu gosp. Krištof Busič je imenovan dvornim svetnikom.
— Občinski svet ima v četrtek, dne 13. julija 1899. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Naznanilo predsedstva, čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročilo o prošnji hišne posestnice Terezije Male na Sv. Petra cesti Št. 42 v zadevi 3° 0 posojila; o komende nemškega viteškega reda prošnji za parcelacijo Mi rja: o ofertni obravnavi za asfaltne tlakove, ki se imajo po mestu položiti; o ugovorih tvrdke G Tonniesove in posestnika Josipa Koutnega proti parcelaciji in proti regulaciji mesta na zahodni strani Dunajske ceste proti Spodnji Šiški; o dopisu c. kr. deželne vlade zaradi prispevka k zgradbi novega šentjakobskega mostu; o gradnji ljudske kopelji in o uredbi prostora, kar ga preostane mestni oblini po razširjavi Kolodvorskih ulic; o građenju tretje mestne deške ljudske šole; o računskem zaključku mestnega vodovoda za leto 1898; o prošnji Frana Kovača in Frana Pravsta za napeljavo vode iz mestnega vodovoda do njunih stavišč ob Vodovodni cesti v Šišenski občini; o prošnji zadruge kovinskih obrtov, da se ji prepuste navr-talna dela vodovodnih cevij; o prošnji Antonije Trefaltove in Josipa Fortune glede brezplačne prepustitve vode iz mestnega vodovoda za stavbo njunih hiš ob Vodovodni cesti.
— V pojasnilo. V štev. 154. „Slov. Naroda" piše g. prof. Ilešič, da sem nekak „ljubljanski referent" zaLevčev „Pravopis". Ne vem, kaj hoče g. profesor s tem reči. Gosp. prof. Leveč je dobil nalog od ministrstva, spisati pravopis, ki bi se naj ujemal z Wolfovim slovarjem. Provizorno natisnjeno knjigo Levčevo je ministrstvo meni izročilo v presojo, naj izrečem, ali ustreza omenjenemu nalogu. Po mojem poročilu nekoliko predelani, definitivno natisnjeni „Pravopis" je ministrstvo poslalo deželnemu šolskemu svetu v Ljubljano menda z naročilom, naj ga da kakemu strokovnjaku v presojo. Dež. šolski svet ni vedel, kakor se mi je povedalo, da sem jaz že ministrstvu poročal o knjigi, ter jo je zopet meni poslal v presojo. Jaz sem knjigo vrnil s potrebnim pojasnilom in nasvetom, naj se izroči drugim strokovnjakom, da o njej poročajo, in to se je, kakor sem zvedel, tudi zgodilo. M. Pleteršnik.
— Pravila umetniškega društva potrjena. Z dopisom (št. 23.577) mestnega magistrata ljubljanskega je bilo predsedstvo slovenskega umetniškega društva včeraj obveščeno, da je deželno predsed-ništvo 4. t- m. z dopisom štev. 3384 pr potrdilo pravila omenjenega društva.
— Ooriški župan dr. Venuti se je svoji stranki zameril tako, da je nastala nekaka kriza. Povod temu je, da se je župan vdeležil sprejema novega kardinala, ko se je ta povrnil z Dunaja. Župan je tako slabo poznal mišljenje svoje stranke, da je sklical mestne starešine na posvetovanje glede" sprejema kardinala Missie. Na to posvetovanje je prišlo jako malo obč. svetnikov. Županski kandidat dr. Alpi je pri posvetovanju zastopal mnenje, naj ostane
župan doma. Župan pa tega ni storil, nego je šel na kolodvor, je pozdravil kardinala, in se vdeležil kardinalovoga slovesnega vhoda v mesto. Radi tega je padel pri avoji stranki v nemilost, in sodi se, da se bo moral kmalu umakniti z županskega stola. Venutijeva zvezda je začela temneti, zato pa sveti v toliko v večjem sijaju zvezda dež. glavarja Pajerja, kateri kardinala ni prišel pozdravit.
— Ooriika gimnazija. „Soča" dokazuje, da je v letnem poročila goriške gimnazije objavljena statistika, v kolikor se dostaje narodnosti učencev, neresnična. Ta statistika izkazuje, da je bilo na tej gim naziji v minolem šolskem letu 44 Nemcev, 179 Italijanov in 221 Slovencev, v resnici pa je bilo Slovencev več, Nemcev in Itali-nov pa manj. Kar si dovoljujejo ti germanski profesorji, je že res od sile.
— Občni zbor kranjske kmetijske družbe bo jutri ob 1i,9. uri dopoldne. Opozarjamo vse člene, da se tega zboro vanja mnogoštevilno udeleži'
— Velika narodna veselica pevskega društva „Ljubljane". Piše se nam: Lepo se vrsto letos veselice narodnih društev ljubljanskih, in kjer bi imela konkurenca mej dvema jedni škodovati, umakne se druga drugi, da je le vspeh ostale popolnejši. Že dvakrat se je umaknila tudi „Ljubljana" ; zdaj pride ona na vrsto: v nedeljo, 16. t. m. ji je prost dan! Na Koslerjevem vrtu bo našlo ta dan popoludne občinstvo zopet novega užitka pri zanimivem programu godbe in petja, a še zanimivejšem v ostalih točkah — tehtnici, šaljivi pošti i. dr. Odbor in pododbori hočejo storiti več kot svojo dolžnost, in ne štedijo ni s časom ni s trudom. Društvo si je omislilo ravnokar lične razglednice, ki se bodo prodajale pri veselici. Ples bo v nalašč za to prirejenem salonu brez vstopnine. Iz vestno se odzove narodno občinstvo obiloštevilr.o tudi veselici tega narodnega društva 16. julija na vrtu Koslerjeve pivarne.
— Iz Kranja se nam poroča: Dne 16. t. m. bo v restavraciji g. Sirca „pri Kroni" koncert, pri katerem bo sodelovala domžalska godba. Začetek ob 3. uri popoludne. Polovica dohodka je namenjena dijaški kuhinji v Kranju.
— Bralno društvo v Mokronogu priredi v nedeljo, dne 16. julija 1899. na vrtu gostilne „pri Lipi" s sodelovanjem godbe si. meščanske garde kostanjeviške koncert. Vspored: 1. Wagner: „Bosnaki", koračnica. 2. Ivanovici: „Suspinul", bul-garski valček. 3. Strobl: „Varijacije" za dve krilovki s spremi je vanj em godbe. 4. „ * m „Marica", polka francaise. 5. Ivanovici: .Donavski valovi", valček. 6. Se i-bold: „Venec slovanskih narodnih pesmij". 7- • * *: »Nadvojvoda Albreht-koračnica". Med posameznimi točkami petje in šaljivi prizori. Zvečer umetaljni ogenj, prosta zabava in ples. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30. kr. za osebo.
— Umor sodnega adjunkta Hallade. Preiskava je dognala, da se ni zgodil roparski umor, kajti našli so Halladovo listnico, denarnico in uro. Iz tega se sklepa, da so morilci Hallado, ki je bil v Beljaku kazenski sodnik, umorili iz osvete. Na ukaz celovškega državnega pravdništva je bil v Velikovcu aretovan neki p e • k o v s k i pomočnik, na katerega leti sum, da je jeden morilcev.
— Toča je dne 4. t. m. v občini Pri-bisje pri Semiču močno pobila. Škoda znaša 3000 gld.
— Janjca bodo pekli jutri popoldne ob 4. uri pri znanem narodnem gostilničarju g. Zabukovcu, Cesta na log št. 10.
* Ruski prestolonaslednik. Princ Jurij, brat ruskega carja je umrl v Aba-stumanu dne 10. t. m. dopoludne, ker se mu je ulila kri. Rojen je bil 9. maja 1871., torej je bil 38 let star. Bolehal je že dolgo vsled tuberkuloze ter je prebival večjidel na Rivieri ali na jugu Rusije. Oženjen ni bil. Prestolonaslednik je postal sedaj 21-letni carjev najmlajši brat, princ Mihael.
* Mučenje jetnikov na Ogrskem. V Komarnoškem komitatu v občini Mocsa je nedavno nekdo odnesel iz občinske blagajne 2157 gl. Radi tega je bilo zaprtih več oseb, katere so sumili, da so ulomili v blagajno. Ker izmed osmih ujetnikov ni hotel čina nihče priznati, je občinski zastop sest izmed njih nečloveško mučil, Dal Jih je protepsti s žarečimi palicami, pod ujetnikove noge so postavili žareče plamena špirita ter jim
porivali za nohte ostre noževe konce. Vendar vse ta grozovitosti niso imele nikakega vspeha; končno se je pravi tat sam javil. Državno pravdništvo je tožilo občinski za stop v lfocsi radi zlorabe uradne oblasti.
* Varska blaznost. V opavski blaz-nici je neka blazna ženska zadavila svojo tovarišico, potem pa plesala okoli nje in pela svete pesmi.
* Drevfus na odru. V nekem gledališču na prostem v Rennesu so predstavljali tridejansko ljudsko igro: „Nedolžen rauče-nec". Prvo dejanje: tožba; drugo dejanje: degradacija; tretje dejanje: nedolžnost in vrnitev. Drevfus nastopa kakor sergeant Michel. Občinstvo je povsem mirno sledilo predstavljanju iger.
* Roparji v Sardiniji. Ko so lovili v nekem gozdu pri mestu Morgoglia nedavno roparje, se je unel med karabinicrji in roparji hud boj, tekom katerega so bili dva roparja in en vojak ustreljeni, en podčastnik pa ranjen. Roparji so se poskrili v gozdu, ki je obdan od vojaštva. V zadnjih dveh mesecih so ujeli na Sardiniji zopet 64 roparjev, med temi ja bilo 25 takih, na katerih glave so bile razpisane nagrade.
* 15.000 mark piaalcu anonimnih pisem. Iz Kolonije javljajo: Bivši vladni predsednik pl. Schvvarz v Koloniji je javno razglasil, da dobi 15.000 mark oni, ki mu izda ime njegovega brezimnega dopisnika. Pl. Schvvarz dobiva namreč nešteto ano nimnih pisem. Tudi dopisniki sami dobe to nagrado, ako se javijo.
* Atentat v gledališču. V Deptfortu so igrali senzacijsko dramo „Ko London spi". Pisatelj Collingwood je igral vlogo in-triganta. Ko je dospela igra do trenotka, da intrigant junakinjo zadavi, je priletel z galerije nož, ki pa ni zadel intriganta, nego dirigenta godbe, ki je dramo spremljevala. No, nož ni napravil velike Škode. Dirigent se je pač iz strahu zgrudil s svojega stola, a ko so mu zavezali rano, je dirigiral dalje. Nož so spravili v gledališki arhiv.
* častna nagrada enega milijona. Nedavno sta republiki Argentinija in Chile povodom mejnih prepirov izbrali mirovnim sodnikom američanskega poslanika v Bue-nos-Ayresu, Buchmanna. Obe republiki sta bili tako zadovoljni ž njim, da sta mu dali sedaj en milijon frankov kakor častno nagrado.
* Umetni potres. Mesto Victor v Koloradu je hotelo, da se o njem tudi kaj govori in piše, zato je sklenilo, da hoče dan avoje neodvisnosti slaviti z — umetnim potresom. Mesto leži na pobočju gore Big-Buli. Odbor za prireditev potresa je šel 2000 črevljev višje, na vrh gore ter dal prinesti v nalašč za to pripravljene rove pet kadi dinamita. Guverner države in 20.000 ljudi ae je napotilo gledat to eksplozijo. Potres se je baje krasno posrečil, 80 milj daleč na okrog se je vse treslo.
* AmeriČanski dijaki so tudi jako praktični ljudje. Počitnic ne potratijo z le-nuharenjem, nego si poiščejo služb. Nekateri gredo v pisarne, drugi so po hotelih natakarji, blagajni čar j i itd. Tudi med šolskim letom imajo američanski dijaki vedno kak zaslužek. Vseučilišča po manjših mestih so nekaki instituti, kjer dobu slušatelji vse kar jim treba za življenje. Zato pa tudi marljivo študirajo.
Književnost
— Popotnik" ima v št. 13. naslednjo vsebino: I. Tovariši, pozor! — II. Seveda „ bralec" in še marsikaj. (Fr. IleŠiČ.) — III. Kako se ima vaditi prosta in nepretrgana ponova čitalne in realistične tva-rine ? (V. Pulko.) — IV. Načrt premenjenih pravil „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". — V. O narodnem gospodarstvu. (Vek. Kukovec.) — VI. Slovstvo. — VII. Društveni vestnik. — VIII. Raznoterosti. — IX. Natečaji in inserat.
Telefonična in brzojavna porodila.
Dunaj 12. julija. „Wiener Zei-tung" prijavlja imenovanje sekcijskega svetnika v finančnem ministrstvu, drja. Friderika Ploja, dvornim svetnikom pri upravnem sodišču.
Dunaj 12. julija. Ministrski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli sta se vrnila iz Budimpešte, in se je danes ob 2. uri popoludne sešel ministrski svet, da sklepa o njjju dogovorih z ogrsko vlado.
Pri pogajanjih v Budimpešti je Slo za to, kdaj se naj v Cislitvanski aktivirajo nagodbene predloge. Po daljših debatah se je končno doseglo popolno porazum-Ijenje. V Cislitvanski se nagodbene predloge ne bodo vse nakrat razglasile, ampak polagoma po potrebi.
Dunaj 12. julija. Pri pogrebu ruskega carevića zastopal bo cesarja neki nadvojvoda.
Praga 12. julija. Izvrsevalni odbor mladočeških poslancev je imel predvčerajšnji rn sojo, o kateri jo bil danes izdan zanimiv komunike. Ta naznanja, da so bili poslanci dr. Gregr, dr. Herokl, dr. Pacak in dr. Začek te dni pri ministrskem predsedniku grofu Thunu, s katerim so. imeli štiri ure trajajoče posvetovanje. Thun je izjavil, da Izpolni svojo obljube, in da se uredi jezikovno vprašanje lo po doseženem dogovoru interesovanih strank, in v smislu ravnopravnosti. Rečeni poslanci so bili tudi pri finančnem ministru dru. Kaizlu, s katerim so so posvetovali o čeških deželnih financah. Izvrsevalni odbor je skleni] predložiti poročilo imenovanih poslancev najprej klubu, potem pa sklicati shod zaupnih mož
Budimpešta 12. julija. Magnatska zbornica je v svoji včerajšnji seji sprejela ves kompleks nagodbenih predlog. Danes se je zasedanje parlamenta odgodilo do 28. septembra.
Budimpešta 12. julija. Višje sodišče je odredilo, da se sodnik Szabo in trije drugi javni funkcijonarji obtožijo radi zlorabe uradne oblasti izsiljevanja in trpinčenja jetnikov.
Berolin 12. julija. Pri volitvi volilnih mož za deželnozborsko volitev na Bavarskem je bila lažiliberalna stranka popolnoma poražena in to vsled koalicije, katero so klerikalci sklenili s socialnimi demokrati.
Rim 12. julija. Zanardelli in Cop-pino sta obnovila nekdanjo levico. Doslej jej je pristopilo nad 150 poslancev.
Rim 12. julija. rAgenzia Štefani" javlja, da je bil radi vohunstva v Niči obsojeni, a sedaj pomiloščeni general Giletta pri prihodu v Piacenzo po vladnem naročilu aretiran.
Pariz 12. julija. Zlorabe in umora necega šolarja obdolženi redovnik F lami d i o n je bil oproščen. Vsled tega so nastali v Lillu sinoči veliki izgredi. Več tisoč demonstrantov je pobilo okna cerkvenih poslopij, kličoč: „Smrt jezu-vitom".
Pariz 12. julija. Drevfussu je bila včeraj izročena stotniška uniforma, v kateri stopi pred vojno sodišče.
Pariz 12. julija. Neki novijorški list je ponudil Zoli ogromen honorar, če prevzame poročanje o Drevfusovem procesu v Rennesu. Zola je ponudbo odklonil, češ, niti za deset milijonov dolarjev ne prevzamem poročanja.
Madrid 12. julija. Vlada je sklenila, da razveljavi obsedno stanje.
Narodno gospodarstvo.
O svetovnem gospodarstvu.
(Dalje.)
Statistika nam približnje pove, kako je ljudstvo razdeljeno po deželah in narodih. Zanimivo bi pa bilo vedeti — in to morajo socialni političarji tudi vedeti, če hočejo izvajati kakih socialnih reform — kako je v posameznih deželah bogastvo razdeljeno po individuih in zasebnikih. Dolgo časa se je takova statistika pri vat nega premoženja strogo zakrivala in tajila; sicer se Še dandanes prikriva; ali ipak prihaja že vsled moderno urejenega dohodninskega davka marsikaj na dan, kar nam kaže bogastvo male peščice bogatinov in ubožtvo velike množice iz večine.
Janžul navaja neke starejše podatke iz 80ih let; vsled tega sešteli so tedaj na svetu 70 0 funt. šterling. milijonarjev, to je ta-košnih, ki vladajo najmanj z jednim milijonom funt. šterlingov (1 funt šterling je 12 gld. avatr. velj.) ali z 12 milijoni naših gold. Takošnih šterling milijonarjev bilo je v Angliji 200, v Zjedinjenih drŽavah 100, v Nemčiji in Avstriji 100, v Franciji 75, v Rnsiji 60.
Kar ae Zjedinjenih držav tiče, pokazal je senator Šerman pred nekaj leti v žurnalu „Forom11, ds tam polovica vsega na-
rodnega bogastva pripada četirideset tisočem (40.000) bogatih obitelij; tri četrtine pa — 250.000 obitelij. Ako se računa obitelj na 10 duš, kar je mnogo, pripada torej dvema milijonoma in pol (2'/i milj.) ljudij trikrat več premoženja nego vsem ostalim prebivalcem Zjedinjenih držav, torej blizu osemdesetim milijonom (l1 » milijona ljudij ima trikrat toliko, ko 80 milijonov ljudij). Med temi bogatini je zopet 70 ljudij, ki imajo povprečno na dušo (svoje obitelji) po 37 5 milijonov dolarjev (1 dolar = 2 gld. 5 kr. avst. velj.) ali 90 milijonov gold. avst. velj. in najubožnejši izmed teh 70 ima premoženja 20 milijonov funt. šterlingov ali 124 milijonov gold. avst. velj.
Pisec teh vrst zasledoval je po nekoliko stanje privatnega bogastva glede na določene familije; toda premalo se je mogel doslej orientirati; časopis „Revuedes revues" v Parizu prinesel je v decembru 1898 1. in januvarju 1899. si. nekaj tostranske statistike pod zaglavjem „Med milijar-darji" Dans le mond des milliardairsj Vsled tega ima znani „petrolejski kralj" John D. Rockefeller, v Pittsburgu v Zjedinjenih državah živeč, katerega moč se seveda tudi na Evropo razteza (v poletju 1895. je na pr. on določil, da 1 liter neke vrste petroleja veljaj na celi zemlji 35 kr, in veljal je, m to ekonomično moč imenoval je šaljivo neki pisatelj — moderno nezmotljivost!, Rockefeller ima torej sedaj 1300 milijonov frankov premakljivega in 500 milijonov ne premakljivega premoženja, skupaj torej 18 milijarde frankov; temu bogatinu vsak dan samo ob sebi premoženje zraste za 220 000 frankov, ne da bi njemu bilo treba z mazincem ganiti,v dveh letih bo dvojni frank milijardar, leta 1918. bo imel 2 5 milijarda; njegovi letni dohodki so tako veliki, da bi nje moralo 10 parov konjev vleči, ako bi se namerili v zlatu.
Rockefellerju so v Ameriki najbližnji te-le bogatini: John Jacob As tor, ki nima dosti manj od Rockefellerja, dalje Jai G o u I d, ki je bil kot mladenič ubog in je sam obogatel in Cornelius Vanderbilt, kateri je bil mnogo premoženja podedoval. Gould in Vanderbilt sta znana „železnična kralja" (Eisenbahnkonige), kakor svet takove bogatine z opravičenjem zove; kajti to so v resnici pravi kralji, in statistika bo morala genealogijo teh kraljev veliko bolj popularizovati nego je to storila doslej.
Ostalih  ameriških kraljev, kakor so P almer v Chicago (s 600 milijonov frank.), Knight, Carnegie, Me. L e i t e r, Mne H. King, Esnerv, nočem dalje navajati. (Dalje prih-
Poslano.*)
„Slovenec" je v štev. 152. dne 6. julija t. 1. prijavil „poslano" tukajšnjega Mih. Trčka, v katerem ponuja župnik — Široko-ustno, kakor je Že običajno pri njem, kadar se gre za njegove blamaže — onemu, ki dokaže, da je storil „0n" en korak, eno črko ali eno besedo, da se odstrani učitelj Rojina. svoto 100 gld.
Podpisani krajni šolski svet reflektuje na te 100 gld. gori omenjenega župnika, kajti le-ta Župnik je g. nadučitelja opetovano denuncira!
Da je to resnično, dokazali bodemo pri obravnavi, če do te pride, kar si prav želimo. V rokah imamo nekaj, s čimur smo vedno na razpolago in tudi vemo, da Župniku ne bo ljubo, Če pride na dan, a morebiti se tudi kdo drugi vsled tega nekoliko razgreje.
Kolikor poznamo župnika Trčka, zvijal se bode kot kača, predno bo spustil izmed prstov — morebiti ne iz svojega žepa — ta stotak, katerega je tako bahato ponudil, meneč, da ne bo nikogar, ki bi ga mogel doseči in vzeti i z njegovih posvečenih rok.
Misli mar župnik, da so podpisanemu krajnemu šolskemu svetu neznane vse intrige, s katerim je delal zoper g. nadučitelja in zoper krajni Šolski svet, „ki obstoji izključno iz najožjih pristašev gosp. na d učitelja", kakor se doslovno glasi v neki ovadbi proti g. nadučitelju in krajnemu šolskemu svetu, katera ovadba se je sestavila nahujskanemu Raščanu?
Pri tej priliki ponudi krajni šolski svet župniku in vnetemu sadjarju — denarja nimamo, ker smo ga udje krajnega šolskega sv eta kot farani že zdavnaj mo-
*) Za vsebino tega spisa je uređnlltvo od* govorno ls toliko, kolikor določa sakon.
rali izdati za stavbo svinjakov pri župnišču in le tega popravo — 200 cepljenih parmen, ako je v stanu dokazati, da ni sestavil on omenjene ovadbe, katero je prepisal nekdo drugi, a podpisal Janez Kreč, ki je dobil za to uslugo dva dni zapora s postom in priliko, plačati sodnijske stroške v tožbi krajnega šolskega sveta.
Mi tedaj Kreča lahko pomilujemo kot žrtvo brezvestne mistifikacije, ker se je pri obravnavi pokazalo, da on niti vedel ni, kaj je podpisal!
„Slovenec" pa g. Roj ine tako ne rnore pomilovati, ker ta ve, kaj dela.
Mi smo prepričani, da bo g. Rojina, le žrtev zle volje župnika Trčka, ako bode vkljub vsem dosedanjim in v prihodnje nameravanim korakom, katere je že in jih še bode v tem oziru storil krajni šolski svet, vender le prestavljen.
Dobro poznamo župnika, da, rekli bi, še preveč, in če bi ga preblagorodni gosp. okrajni glavar, da si je, Če se ne motimo, župnikov sošolec, in pa prečastiti g. Kržič, če tudi župnikov intimni prijatelj, kateri prebije pri njem del vsakoletnih počitnic, poznal tako, kot ga poznamo mi, ne vrjela bi mu, kadar obdelava s krščansko ljubeznijo one, ki se upajo s svojimi možgani misliti.
Kakor doma, ravno tako delal je bržčas župnik o gotovih prilikah tudi v Ljubljani. Kamor je tako pogosto zahajal in še zahaja, m kjer gotovo ni g. Rojine hvalil in priporočal na raznih mestih, naj se da g. Rojini od višje šolske oblasti priznanje za to, ker je storil v eni spomladi za tukajšnjo občino več dobrega kot župnik v vseh letih njegovega tukajšnjega službovanja ne oziraje se na vse ogromne troške, katere je župnik hotel povzročiti in jih tudi deloma povzročil občini.
Ne! Zato ni tako pogostoma hodil v Ljubljano, ampak poleg gostih privatnih opravil posvečeval je gotovo obilo časa drezanju, da je slavni c. kr. okrajni šolski svet visokemu c kr. deželnemu šolskemu svetu predlagal premestitev g. nadučitelja Rojine.
Visoki c. kr. deželni šolski svet pa je ustrezaje temu predlogu, udaril v prvi vrsti našo šolsko mladino, ki potrebuje zares delavnega učitelja, v drugi vrsti pa šele g. nadučitelja Rojino, in to le samo materialno, katera škoda bi se mu v tem slučaju morala do zadnjega vinarja poravnati, ker to je za njega in njegovo rodbino, lahko bi rekli, usodepolnega pomena.
Gosp. nadučitelj Rojina je vreden naslednik nam nepozabnega gosp. Črnagoja. „Slovenec" ga imenuje neki črnagoj! Da res I Neki Črnagoj! In to menimo in smo tega prepričanja, da, če bi se hotelo dobrega učitelja na kratko in splošno popisati, reklo bi se .Črnagoj in nič več", in vzor učitelja nam je pred očmi v celem obsegu, kakor si ga moramo misliti.
Kako bo gosp. Rojina to nezasluženo katastrofo prebil, si lahko mislimo. In mi, ki razmere poznamo, vemo, da ga bo ta udarec bolel leta in leta, če bo sploh mu mogoče ga kdaj materialno preboleti, in mi smo v popolni zavesti, da se postopa tukaj nepremišljeno.
Sicer pa naj se zgodi, kar koli hoče. Krajni Šolski svet si je v zavesti, da je moralično primoran storiti vse, da gospod nadučitelj Rojina ostane obvarovan v vsakem oziru na tem mestu, kakor danes. I v okviru postavno-dopustnega in skoz in skoz pravičnega delovanja doseže, kar je v prid naši šolski mladini s pričetim Roji-novim delovanjem.
Krajni šolski svet tukaj pa javlja, da reflektuje na razpisani stotak, ker dokaže z uradnim aktom, kateri je v naših rokah, da je denunciral župnik Trček na primernem mestu g. Rojino.
Da se pa za sedaj Š3 ne raznašajo uradne tajnosti med svet, zato ne objavimo danes še tega akta. Vender pa bodemo to storili, kakor hitro se izkaže potreba.
Razpisani stotak bomo dobili, samo, če je župnik njegov gospodar.   Če ne, naj si  ga preskrbi  v ljubljanski šentpeterski župniji, kjer je svoj čas kaplanoval in kamor še danes rad in pogostokrat zahaja. Krajni šolski svet v Šmartnem pod Šmarno goro. dne 9. julija 1809. 1. Ivan Maliniek, predsednik.
Frsnoe Kovač, Matevž Jerss,
ud kraja. iols. sveta.        ud krajn, iols. sveta.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bcleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-oveirai Bii«llitz-pra*k»'', ki je preeku&eno domaČe zdravili« in upliva na želodec krepilno ter pospe-Rilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravil* vsak dan lekarnar A. >IOl.L, o. in kr. dvorni zalagatelj. DTTNAJ, Tmhlnuben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOl.L-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s pod-pisum. -- Direktna poSiljatev ne pod 2 Skatljici.
5 <59-l))
Zahvala.
Odbor št. jakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v  Ljubljani izreka
avojw najiskrenejso zahvalo vsem, kateri so kolikor toliko pripomogli k lepemu vspehu veselice dne" 2. julija t. 1., osobito slavnemu ^Trgovskemu pevskemu društvu" in njegovemu pevovodji gospodu A Razinger-ju, gospem in gospodičnam, katere so bile tako Ijuheznjive ter so slaščice prodajale, in slednjič slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojni poset.
V Ljubljani. »Inč 11 julija 1H90.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8 julija: Josip Steinklauber, polirjev sin. 4 mes., Vodmat 5t. 30, pljučni katar. — Andrej P.iloveczkj-, profesor. 50 let, Radeckega cesta 6t. 11, kap.
Dne 9. julija: Alojzija Kovačič, uradnega sluge hči, 13 mes., cesarja Jožefa ."trg št. 1, ospice. — Jožef Henedik, cerkvenikov sin, 11 let, Kole-sijske ulice St. 1, vnetje trebušne mrene.
V deželni bolnic i:
Dne 7. julija: Ana Jamnik, krojačeva hči, BO let, jetika.
Meteorologicno poročilo.
VUiuft ■ * i morjem i ••••i m. Srednji «r»čnl tlak 7360 mm.
Stanje
U=   Čas opa- baro-zovanj.A metra v mm.
Vetrovi
Nebo
11
11.
12.
9. zvečer  736'i*    19"2 si. szahod   jasno S
a
14 9 si. vzhod 1 jasno 0 25 3 sr.svzhod pol.oblač. o
7. -jutraj 737'2 2. popol.   735 5
Srednja včerajšnja temperatura 19
male: 19 7°-
nor-
S\xxxa.jsjsa. borza
dn6 12. julija 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstniska kronska renta 4°„. . Ogerska zlata renta 4" 0. . . . Ogerska kronska renta 4° „ . . Avstro-ogersko bančno delnice
Kreditne delnice.......
London vista . ......
NemSki drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
21) frankov.........
Italijanski bankovci.....
C kr. cekini........
100	gld. 60		kr.
100	n	40	n
119	1	30	n
100	n	66	e
119	n	25	n
9»;	■	75	■
909	»i		■
38o	n	50	•
121	n	52'	'• n
58	a	921	* 1
11	n	77	•»
9	n	55'	1 n
44	n	70	n
5	a	67	„
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgova ulic* 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
i
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestrico
Vidico
v nežni mladosti 3 mesecev k sebi med svoje angeljce poklicati. (1279
Stari trg pri Ložu, 11. julija 1899.
Ferdo in Marija VVigele
roditelja.
Mimica
sestrica.
Nandek
bratec.
Popotne košare
priporoča (1267—2)
M. Pakič v Ljubljani.
Nikakeršno tovarniško delo!
SJSF~ Posrečilo se mi je, pridobiti dva tukajšnja
spletalea košar, ki mi najbolje izdelujeta te košaro.
Cm. kr. avstrijske fffi držam žtltznlca.
Izvod iz voznega reda
veljaven od Ase 1. junija 18t9. leta.
Odhod Is LJubljane kki kol. Proga oes Trblt. Ob 12. ari 5 m. po nnfli osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno , Sez Selzthal v Anssp, Isl, Solnograd; čez Klein-Keitlin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein- Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Beb, Franeove vare, Karlove v*re, Prago, Lipsko; čez Amatetten na Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celoveo, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Čez Selzthal v Solnograd, L^nd-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reiding v Steyr, Line, Budejevice, PIzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga t Hovo mesto la ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano j. k. Proga la Trblia. Ob 5. ari 46 m, zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amatetten, Solnograda. Linca, Stevra, Isla, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak is Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, FranceusfeBta, Pontabla. — Ob 9. ari ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Pra^e, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubua, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga ls Novega ms sta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri Ji m. zjutraj, ob 2. uri Sil m. popoludne in ob H. uri 4N. m zvečer. — Odhod lx LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 in. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob ti. uri oti m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. in ob t* uri 55 m. zve'cr, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206;
< Ivan Kordik t
J Ljubljana, Prešernove ulice stav. 10—14 £
^ priporoča svojo bogato zalogo ^
< jedilne priprave ►
J nožev, vilic in žlic iz britanjskega jekla, J % alpake ali alpake-srebra priv. dunajske to- p A varne ,,W. Bachmann A Comp.". L
a Na iz bero so tudi t
2 21ice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, r i žličice n     „      12   „    „   ,  2-20     „ ►
j       Namizni svečniki ►
j e*F~ \z alpake, čisto bele kovine, "■Jaf J
% par 21 cm visokih gld. 2-—, W
i „  » „       . 230, h
Z .Mesa   240. L
J Prav ceno se dobe* noži in vilice z roženim T
(599—33)   ali koščenim ročajem. r
Štev. 22.814
a280-l)
Prodajalniea v najem.
Od 1. avgusta letos naprej je v poslopji meščanske imovine v Ljubljani jedna v Liugarjevih ulicah ležeča prodajalni ca oddati v najem.
Pojasnila daje in ponudbe sjirejema mestni komisarijat v navadnih ^uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 7. julija 1899.
Prostovoljna razprodaja.
V četrtek pred sv. Jakobom, dne 20. julija 1899. L,
dopoludne ob 8. uri, event. tudi drugi dan dne 21. julija t. I.
bodo se
travniki, njive in gozdi
pripadajoči h grajščini „Rakovnik" v Ljubljani, katera je last F. M. Schmitt-a
v Ljubljani, na lici mesta
prostovoljno po kosih prodajali.
Travniki ležć ob Dolenjski oesti in so pripravni za stavbiiča. (1245-2)
Na Sv. Petra cesti it. 5
odda ee ■ 1. avgnstem ali a 1. novembrom t. L (1257—2)
stanovanje
s 4 sobami v II. nadstropju na ulico.
Matthaeus Bsžan
(1260—3)       o. kr. notar v Marenbargu.
Jakob Vattovaz
h(.        \- Kopru pri Trstu
ponuja
istrijanska bela vina
od 14 gld. naprej in rudeča (<5rna) vina od 13 gld. 50 kr. naprej; refoško in muika-
telec, sladak, po 40 kr. liter. (1169—6)
A. Eioliler-Ja
američanske harpne citre
se dobe za samo 13 gld.     (1281—1)
? prodajilnic! glasbil i Selmburgoiib ulicah it. 1.
»par* Tu se prevzemajo tudi uglaievanja, in so razni godbeni komadi k tem cltram v veliki zalogi.
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb • Čakove o).
Zel c/.niska postaja — pošla in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu L 1894 58 C vroč vrelec, ivep-Ijeno mahovje, nedoaogljivo v svojem delovanji pri mišični skrnlni in kostenlni v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetlci in zlom-lenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih oblstij, mehurnem kataru, akrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenje ZSrlZ '"il"!
želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. Itd.
Elektrika. — Masažai
Zdravilišče z vsem komfortom, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesno zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplico pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in aa jo zaradi istih prej obrniti na oakrbniStvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki z lrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekto in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
712—12) oskrbništvo kopališča.
•Jutri Ta*C (1282)
„na gmajni44 pri Koscu
g pečen koštrun, s
Namizno orodje i2 Una-^ebra
se posojuje. imi
-A.xi.sl Eliifeld
na Sv. Petra cesti itav. 18 v LJubljani.
Priporočava
(21—167)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
:aL-w5i63tX-illear
? Ljubljani, i Prešernovih ulioab.
blizu Đ. M, ▼ Polji ae ls proste roke aaajr* proda. ^—-     (1256—2>
ZemljiSče je veliko 1600 □ sežnjev. Poizve ae v upravništvu „S'ov. Nar.u.
Solidni in pridni
tovarniški delavci
dobe dober zaslužek, delo v akordu, v tovarni za usnje
Ph. Knoch-a v Celovcu.
Prednost imajo taki, ki so že delali v tovarnah za usnje. (1278-1) (Ponudbe v nemškem jeziku.)
44BBBBBBBBBBBBBBBB*
Graščina 1
srednjeveška, z dotikajoči mi se gospodarskimi poslopji, kompleks okolu 120 oralov vinogradov, travnikov, njiv in gozdov, z mlinom ob reki Vissaco,
se takoj proda.
Graščina je v Stanj ein na Krasu
mej Gorico in Trstom, v slikoviti legi 480 m nad morsko gladino. — Proda se po jako zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod „Conte" na adreso: K. Schalek, Wien, X„ Wollzeile 11.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa veliki gimnaziji v Kranju vpisa vali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred
▼ soboto, dne 15. Julija t. 1.
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vaprejemne preskuinje vršile se bodo v ponedeljek, dne 17. julija od polu 9. ure nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu staridev ali njihovih namestnikov ter naj prinest seboj krstni list in zadnje Šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. £0 kr., ki se bodo onim, ki preskuSnje no bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno. V poslat i morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek, dne 17. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa velike gimnazije
v Kranju
dne 1. julija 1899. leta. (1201—3)
[ Doering"" milo
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Lastnina in tlak , Narodne Tiskarne*.