Političen list za slovenski narod.
r* r*ni preJ«UH T*lj»: '1% oelo leto predplačan 16 gld., za pol leta S ^Id., la uotrt leU
t rld.. za en mesec 1 fld. 10 kr. ▼ Mmlnistnel]! prejeman Teljii: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 ;Id., za četrt leta I fU., M en meaee 1 fld. V Ljabljani na dom p<»iljan velja 1 rid. 20 kr. več na leto.
Poa&mezne številke veljajo 7 kr. Maiečiiin* prejema •pranditvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 30.
KaznnniU (inseratll^ie »prejemajo In velja trirtopna petit-mta r 8 kr., če se tiska enkrat: 18 ki če se tiaka dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večletnem tisKanji se cena primerno zmanjša
Sokoplsl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
lahsja viak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.


C.
7 Ljubljani, v ponedeljek 24. uovembra 1890.
Letiulc
Vraviiiivaiije vipavskih voda.
v „Slov. Narodu« z dne 22. t. m. žtev. 269 objavlja županstvo občine Vipava javno zahvalo poslancu Hribarju, ker je stoprv letos izvedelo, da je bilo lanskega leta po predlogu poslanca Hribarja v deželnem zboru dovoljenih 10.000 gld. za vravnanje voda na Vipavskem. Slavno županstvo vipavsko si ne bi bilo moglo dati pomenljivejšega spričevanja svoje ubožnosti na duhu, kakor ravno s tem poslanim. Ono je stoprv letos zvedelo, kako stoji z vravnavo vipavskih voda, dasiravno vsako županstvo od deželnega odbora dobiva stenografične zapisnike deželnega zbora zastonj in se iz njih lahko pouči, kaj se je v deželnem zboru v tej ali oni zadevi obravnavalo. Slavno županstvo vipavsko se torej javno pred vsem svetom obtožuje, da stenografičnih zapisnikov deželnega zbora nikdar ne pogleda, da jih marveč zanikerno poklada v kak kot, kjer jih molji in prah razjedajo, če so tako srečni, da se jim še kaj hujšega ne primeri in da se ne zamešajo v kup, pred katerim bi se moral po nekem pregovoru odkriti vsak poljedelec.
Slavno županstvo vipavsko trdi, da je bilo po predlogu gospoda Hribarja lani za Vipavo dovoljenih 10.000 gld. Ce bi bilo pogledalo v stenografični za- ! pisnik, bi kaj tacega ne bilo trdilo in se ne samega ! sebe smešilo pred svetom, še manj pa bi bilo s | tako neosnovanimi in podlimi trditvami napadalo : poštenega vipavskega poslanca Lavrenčiča, ka- | teremu očita, „da se za vipavske težnje premalo ■ briga, še več, da menda sam ukrepov deželnega ' zbora niti ne ume ne". Ce pogledate v stenografične zapisnike, sprevidite, da gosp. Lavrenčič dobro pozna ukrepe deželnega zbora in da se je za vi- j pavske težnje že brigal, ko se Ivanu Hribarju menda še sanjalo ni, da bode enkrat sedel v deželni dvorani, in da se je vseskozi veliko marljivejši potezal za vipavsko dolino, kakor poslanec Hribar, kateremu slavno županstvo vipavsko tako veličastno slavo prepeva.
Vravnavanje vipavskih vodS, je v istini že silno dolgo na dnevnem redu. Večkrat so bile to zadevo sprožile občine, c. kr. deželna vlada in okrajno glavarstvo v Postojini sta obravnavala to reč, toda brez praktičnega vspeha, dokler deželni odbor meseca marca 1880 ni bil sklenil odposlati deželnega inženerja, da jo na mestu samem preišče in kot strokovnjak pove svoje mnenje ter izračuni, koliko bi stala ta vravnava. Delo je bilo cenjeno na 200.000 gld., kar je pripravilo vlado, da se je dela ustrašila in privolila le 2000 gld. za napravo štirih jezov na reki Beli. Reč se je obravnavala v trinajsti seji 22. oktobra 1881 v deželnem zboru, pri kateri priliki se je dvakrat oglasil poslanec Lavrenčič ter predlagal, da se poleg obljubljene deželne podporellOOgl. dovoli še druzih 1100 g I., karje tudi dosegel. (Glej stenografični zapisnik 1. 1881, zvezek 21, stran 275 in 276.) Tudi 800 gld., ki jih je bila dežela posojilno plačala za načrt, bilo je vipavskim občinam odpisanih.
Leta 1887. obrnile so se nekatere občine vipavske po svojem poslancu L a v r e n č i č u do deželnega zbora s prošnjo, da naj slavna vlada pošlje zvedenca v vipavsko dolino, ki bi vse preiskal, kar je za vravnavo voda potrebno in izdelal načrt, da bi se moglo delo prej ko mogoče izvršiti z državnimi pripomočki. Zopet se je poslanec Lavrenčič dvakrat oglasil in krepko in vspešno zavračal Dežmana, kateri se je upiral predlogu, da se iz deželnega zaklada za izvršitev najnujnejših priprav in načrtov kot predplačilo dovoli znesek 1000 gld. (Glej stenografični zapisnik I. 1887., zvezek 26, stran 253 in 255.)
Ko je lani deželni zbor razpravljal poročilo deželnega odbora o vodnih zgradbah, oglasi se zopet poslanec Lavrenčič in se britko pritožuje, da se ni ničesar storilo za vravnavo vipavskih vodi. Prišel je bil sicer vladni zvedenec tje, ali njegov načrt ni ugajal, ker je šel zvedenec najprej od zgoraj gledat, odkod prinašajo hudourniki šuto v Vipavo. To je morda dobra misel, ali kdor hoče hitro
pomagati, mora z vravnavo vode početi od zdolej. Kaj pomaga, če se od zgorej gradi? Kultiviranemu in zasajenemu polju, na katero se sedaj po jarku šuta nanaša, bi prišlo to v korist še-le čez 30 do 40 let; do takrat pa Vipavci vtonejo, do grla jim bode kmalu hodilo!
Po tej prvi obravnavi prišel je lanskega leta v zbornico predlog deželnega odbora (ne pa poslanca Hribarja, kakor napačno trdi slavno županstvo vipavsko), da naj se za vravnavanje voda na Vipavskem dovoli 10.000 gld. To poročilo je bilo 18. novembra v pretresanje izročeno finančnemu odseku, ki je poročanje izročil poslancu Hribarju, kateri je v imenu finančnega odseka, ne pa v svojem lastnem imenu predlagal, da naj deželni zbor pritrdi predlogu deželnega odbora in dovoli omenjenih 10.000 gld., deželni odbor pa naj stori potrebne koraka, da mu bode že v prihodnjem zasedanji mogoče deželnemu zboru predložiti načrt zakona glede vravnavanja voda na Vipavskem. Tudi pri tej priliki se je zopet oglasil poslanec Lavrenčič in toplo priporočal deželnemu odboru omenjene predloge, ne samo zaradi nujne sile, ampak tudi zaradi velike bede, ki tare uboge Vipavce, da ne vedo, kako se bodo preživeli. S tem delom bi bilo pa ljudem vsaj v tem pomagano, da dobe nekoliko zaslužka, zato priporoča deželnemu odboru, da naj dela ne oddaja kakemu tujemu podjetniku, ampak domačim vipavskim ljudem. (Glej stenografični zapisnik I. 1889, 30 zvezek, stran 142, 143, 341 in prilogo 70.) Ravno tako se je letos oglasil pri vsaki točki, ki je zadevala vipavsko dolino.
Ce je o vipavskih vodah letos govoril tudi g. Hribar, bilo mu je, kakor je bilo čutiti iz njegovega govora, več mar na tem, da je jako pikro prijemal deželni odbor, kakor pa za vipavske težnje.
Ce si torej slavno županstvo vipavsko „šteje v sveto dolžnost", poslancu Hribarju izrekati najsrčnejšo zahvalo na naklonjenosti njegovi, kar je vsigdar hvalevredno, je pa malo slavno in se s to sveto
t Kardinal Hergenrčther.
(Konec.)
Leta 1850. nastopil je novo pot svojega življenja. Z odličnim vspehom dovršil je skušnje ter bil doktorjem imenovan. Jako pomenljiv zdi se mi dan njegove promocije. — Celi čas svojih akade-mičnih študij bil je posebno navdušen učenec takrat po vsem učenjaškem svetu slovečega Doilingerja. Nasprotno je pa tudi slavni profesor dostikrat kaj rad se ponašal s svojim najboljšim, visokonadarje-nim slušateljem. A do vrhunca prikipel je Dol-lingerjev ponos, ko je doktorand Hergenrother pri zadnji skušnji, posebno pa pri desertaciji s tako izvanredno učenostjo in vsestransko omiko presenetil svoje bivše učitelje. Globoko ginen poda mu diplomo in zraven izreče besede, ki .so od onega trenotka ČTCaKTSfSiVTa postale: Tu coronasti nos, et nos coronamus te. Res — laskovo, skoraj nedosegljivo priznanje za učenca.
Za plačilo mu je bila profesura na vseučilišču v Wilrzburgu, katero je takoj potem dobil. Odslej pričue se ujegovo plodonosno delovanje ua znanstve-
nem polju. Prvi sad njegovih zgodovinskih preiskovanj bil je „Photius", jako obširno, izborno delo o znanem carigrajskem patrijarhu. Kritiki soglasno priznavajo, da je to najboljše Hergenrother-jevo delo. Prav važno je tudi za Slovane. Različni, do tedaj deloma ne objavljeni, deloma popolnoma neznani viri o Photiju so v njemu zbrani. Kogar toli škodljivi, dal povsem pogubljivi razkol zanima, najde v tem jako poučnem delu njegove vzroke, katere je, rekel bi, sam pekel s pomočjo bizantinske ošabnosti, hudobije, perildije, Slovanom na škodo izumil. In razkol, ki se je iz njih izcimil, naj bi bil v bodočnosti vera vseh Slovanov? Quod non I
Drugo, izvrstno Hergenrotherjevo delo je njegova cerkvena zgodovina »Handbuch der Kirchen-geschichte". Priprost in prijeten jezik; povsem, kakor tudi protestantje; priznavajo, objektivno popisovanje in neverjetna množica navedenih virov so glavne lastnosti tega zelo obsežnega dela. Ž njim razširilo se je Hergenrotherjevo ime daleč okoli. Glas o njegovi učenosti prodrl je tudi do prestola sv. očeta Pija IX. Zato so ga med drugimi učenjaki poklicali, leta 1867. k posvetovanjem o bodočem cerkvenem zboru.
Sledeča ieta bila so osodepolna za katoliško cerkev.
„Iuf»llibilites!" jelo so je razlegati po vsem svetu. Tem dogma, sveta resnica, — drugim scandalum, . . . stultitia! Tu navdušenje za nezmotljivega namestnika Kristusovega — tam prekletstvo njemu in njegovim zvestim podanikom I A nikjer ni vihar proti dogmatičnim sklepom vatikanskega cerkvenega zbora besneje razsajal, kakor ravno na Nemškem, v domovini Hergenrotherjevi. Sovražniki cerkvenega zbora ustanovili so list, ki je med nova obrekovanja pobral vse, kar se je že več stoletij pisalo iu govorilo proti rimskemu poglavarju sv. cerkve. Tu je spoznal Hergenrother, da je tudi njemu treba zastaviti pero in odbijati sovražne napade. Vis in discrime ap-paret — pravi pregovor. List »Anti-Janus'', katerega glavni sotrudnik je bil Hergenrother, izide — iu marsikatera neresnica bila je ovržena, odbita marsikatera strupena puščica izstreljena proti rimskemu prestolu. Kar je Hergenrother v tem listu pisal raz-trošeno, kakor in kadar je pač polemika zahtevala, zbral je pozneje v sistematično-znanstveno knjigo „Kathol. Kirche und chri^tl. Staat" (Anti Janus vindicatus), poučno dovolj za zgodovinarja, kakor za pravnika. — V novejšem času začel je nadaljevati Hetelovo epohaluo »Conciliengeschichte", a žal, dela dokončati mu nemila smrt ni dopustila.
dolžnostjo jako slabo vjema, da ob enem tako krivično in zlobno napada moža, kt zmerom in merotn kaže, da se prav zelo bviga za vipavske težnje in ki ve vsako priliko porabiti, da se 'c mož-besedo potegne za svoj volilni okraj in za svoje volilce. C« je slavno županstvo vipavsko o teia tako slabo po* učeno, tega pač gospod poslanec ni kriv, ker druge občine vipavske dobro poznajo njegovo marljivo skrb za blagor vipavskega okraju. To naj bo gosp. Lavrenčiču v tolažbo za neosnovane napade.
Deželni zbor ^raujskt
(Trinajsta seja, dne 22. novembra.)
Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem poroča dr. Tavčar o napravi ceste iz Podpeči do gospodarske ceste, ki se nahaja v ozeml|i ljubljanskega mesta ter stika z okrajno cesto Tomišelj-Lipe in gled^ uvrstitve obeh prog med okrajne ceste. Poročevalec poudarja, da so se dotične preiskave vršile na napačni podlagi, ker se je pokazalo, da stari pot ne leži ves na ozemlji ljubljanskega mesta. Zato predlaga upravni odsek:
1.	V ozemlji mestne občine Ljubljanske ležeča in v njeni oskrbi su nahajajoča gospodarska cesta, ki se pri Lipah stika z okrajno, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1. 1866. pod točko 81. c navedeno cesto Tomišelj-Lipe, in ki drži do meje po-merijuma pri dolgem grabnu, uvrsti se na podstavi §. 23., točka 3. zakona z dn^ 28. julija I. 1889., dež. zak, št. 17, mej okrajne ceste ter je od mestne občine ljubljanske, v kolikor je leži v njenem ozemlji, ostalo pa od občine tomišeljske, pripraviti v stanje predpisano za okrajne ceste, oziroma vzdržati jo v takem stanji, to pa le tedaj, če bi se v resnici zgradila proga od dolgega grabna do Podpeči.
2.	Načrt, katerega sta predložile občini Preser in Borovnica o zgradbi ceste kot nadaljevanje pod točko 1. navedene proge, to je od dolgega grabna do Podpeči oziroma do tja, kjer se stika z okrajno v prej omenjenem zakonu o uvrstitvi cesta pod točko 81. navedeno cesto Log-Podpeč-Studenec, odobri se v izvršitev.
3.	Glede uvrstitve pod točko 2. navedene proge mej okrajne ceste postopati je deželnemu odboru v zmislu §. 22. navedenega cestnega zakona, ter pri ugodnem vspehu obravnav z dotičnimi oblastvi predložiti deželnemu zboru v prihodnjem zborovanju načrt za to potrebnega deželnega zakona.
4.	Da prevzame cestni zaklad skladovnega okraja vrhniškega primerni donesek k troškom zgradbe v točki 2. navedene ceste, ki so proračunjeni na 5747 gl. 61. kr., pričeti je deželnemu odboru potrebne obravnave, držeč se tega stališča, da naj iznaša donesek najmanj 1000 gld.
5.	Cestnemu odboru skladovnega okraja ljubljanske okolice dovoli se za napominano cestno zgradbo podpora 1000 gld. iz deželnega zaklada, katero mu je o svojem času nakazati v izplačilo po napredku zgradbe; ostalo potrebščino zgradbe, kolikor je namreč ne bo pokrite s to podporo ter z doneskom pod točko 4. omenjenim, pokriti bo iz cestnega zaklada ravnokar imenovanega okraja.
Ti predlogi obveljajo brez ugovora.
Poslanec Detela poroča o prošnji c. k. kmetijske družbe za podporo. ■'SovoK m ji 6000 gld., iu sieer 8000 gld. za rSzna.«troke kmatijstva, 41000 gl. pa za povzdigo živinor^ji^Hn zlasti'-'« nakup plemenskih bikov, ki sa botto po nizki eani prepuščali •bčinam, ali gospodarjem, ki jih bodo: priporočale občine.	'ti) pn
Dr. B 1 e i w e i s poroča o podpori, vii^e dekliške in gospodinjske šole p(i uršulinkah v 'Djdlbljani, ter se brez ugovora sprejmo naslednji nasveti finančnega odseka:
1.	Uršulinskemu redu v Ljubljani dovoli se za vzdržavanje višje dekliške in gospodinjske šole v Ljubljani za leto 1891. prispevek 500 gld. iz deželnega zaklada.
2.	Ta prispevek zvišal se bode v bodočih letih, kadar se na tej šoli otvorijo vsi razredi, na 1000 gl. na leto, če bodo izjave pristojne šolske nadiorovalne oblasti o učnih uspehih ugodne.
3.	Deželni odbor naj o številu učenk na tem zavodu in o učnih vspehih vsako leto poroča deželnemu zboru.
Poslanec Višnikar poroča za tem o novi okrajni cesti iz Loškega Potoka v Ribnico in predlaga, 1. da naj se potrdi naslednji načrt zakona:
§ 1. V cestnem skladovnem okraji ribniškem napraviti je sledeče nove cestne proge kot okrajne ceste in sicer:
a)	progo, držečo iz Ribnice čez Jurjovico do Vinic, kjer se stika z ribniško-bloško deželno cesto;
b)	progo, ki se od ribniško-bloške deželne ceste pri Sodražici odcepi in drži mimo Gore na Hrib, kjer se stika z okrajno, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. 1., dež. zak. št. 6, pod št. 65 b) aa) navedeno, od Cubranke čez Travo, Loški Potok in Studenec držečo cesto.
§ 2. V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866.1., dež. zak. št. 6., pod št. 65 b) aa) omenjena okrajna cesta, ki drži iz Retij čez Mali Log in Goro do ribniško-bloške deželne ceste, s katero se stika pri Žigmaricah, opusti se kot okrajna cesta, kadar bode v prejšnjem paragrafu pod b) navedena proga gotova ter izročena javnemu prometu.
§ 3. Mojemu ministru za notranje reči je naročeno zvršiti ta zakon.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da temu zakonu pridobi Najvišje potrjenje.
3.	Cestnemu odboru ribniškemu se dovoljuje za zgradbo v načrtu navedenih cest podpore deset tisoč goldinarjev in neobrestno posojilo v znesku 6000 gld. iz deželnega zaklada, katero posojilo je vrniti v šestih letnih obrokih, pričenši 1. 1892."
Proti tem predlogom sta govorila notranjska poslanca K a v č i č in Vošnjak, ki sta odločno zanikala potrebo te ceste in kazala na veliko škodo, ki jo bodo vsled tega imeli prebivalci notranjskih okrajev, ne da bi imela ta cesta tisto splošnjo korist, ki si jo obetajo. Dr. V o š n j a k predlaga naslednjo resolucijo:
»Deželnemu odboru se naroča, da skuša k troškom za zgradbo ceste med Ribnico in Vini-cami, Sodražico in Hribom pritegniti lastnike ve-
Razven teh obširnih del spisal je pa Hergenrother še dolgo vrsto krajših razprav v različne liste, ki se vse odlikujejo po temeljiti natančnosti in klasičnem slogu.
Zahvale, priznanja svojim delom ni blagi učenjak nikjer iskal. Ostal je vedno ponižen, skromen — nikdar slavohlepen. V tem oziru postal je pravo živo nasprotje od svojega nekdaj tako ljubljenega učenika — nesrečnega Dollingerja. Očitno je pred svojimi slušatelji povedal, da se je od njega mnogo, ako ne vsega naučil. Dolgo sta si bila iskrena prijatelja, udana si v popolnem, medsebojnem spoštovanju. A zadnji cerkveni zbor vnel je med njima nasprotstvo, ki je v Dollingerju v neugasljivo, osobno sovraštvo vzplamtelo. Tragično! Učenec — učitelj, dva srčna prijatelja, hipoma tako ločena! Hergenrother se je dostikrat tužno spominjal minolih, žalostnih časov. Leta 1874. razlagal je natančno na vseučilišču zgodovino vatikanskega cerkvenega zbora. Ko'je prišel do Dollingerja — na glas se je zjokal in s solzami oblit pretrgal predavanje. Tako globoko obžaloval je nesrečno zmoto svojega učenika.
Sint sua praemia laudi! pravi Virgil. Zaslugi plačilo! Ni-li tudi Hergenrčther bil svojega vreden? Io dobil je je — celo tako, kakoršnega sam ni nikoli pričakoval. Lpoh Xni. sklenili so okrog sebe
zbrati sloveče učenjake iz vseh narodov in jim podeliti najvišjo čast — kardinalata. Mej njimi bil je tudi Hergenrother. Zapustil je katheder, na katerem je toliko let tisočerim učencem slikal vesele in tužne dogodjaje katoliške cerkve, sledeč edino le čisti nekaljeni resnici. Rim postal mu je nova domovina. Študijam bil j^ tudi nadalje zvest. Bogate knjižnice dale so mu dovolj priložnosti. Česar sam ni mogel dovršiti, želel je drugim omogočiti. Poprosil je sv. očeta, da so blagodušno odprli bogati vatikanski arhiv vsem učenjakom.
Poletja prebil je navadno na severu, v svoji domovini. Ko se je letos v Rim vračal, shujša se mu na potu bolezen, ki ga je že dolgo časa mučila. V samostanu Mehrerau našel je zavetje — tretjo domovino, ki naj sprejme njegovo truplo k sladkemu počitku. Doš 3. oktobra je sklenil svoje življenje. Non omnis moriar — rekel bi bil lahko s Horacijem; kajti v nesmrtnih svojih delih živi; blagruje ga katoliška cerkev radi obilih zaslug in občudujejo ga po vedi hrepeneča srca. Zato — prav praviš, Propercij:
»Sunt aliquid manes, letum non omnia finit.
V Rimu , 16. novembra 1890.
M. Goričljiin.
likih gozdov, iz katerih se bode les izvažal po tej eesti."	1:;.	les ' va/.a
Poslanec Pak i ž se toplo poteguje za to cesto in zlastr poudarja, koliko 'korist bode imel«; za dolenjsko železnico, na katero se bode ob»nil ves promet iz Loškega Potoka in Dra^e, kj^r nimajo le grajščine, ampak todi- občide veliko in lepih gozdom •	J; 1'	(p
'Za njim se po nasvetu poslanca dr.Tavčarja sprejme konec razprave in govori še poročevalec, kateri zavrača ugovore nasprotnih govornikov in spretno brani predloge finančnega odseka. Potem se prične posebna razprava, pri kateri obvelja gorenji zakon brez ugovora.
Proti resoluciji dr. Vošnjaka govorita poslanca Detela in Višnikar ter poudarjata, da zahteva nekaj, kar v postavi ni utemeljeno in kar se dotičnim posestnikom ne more nakladati; vendar pri glasovanji obvelja Vošnjakova resolucija z majhno večino.
Dr. Bleivveis poroča o prošnji g. Koblarja, kurata v prisilni delavnici, za stalno nameščenje. Zbor je načelno za stalno službo, vendar hoče gled6 pokojnine imeti še nekoliko pojasnil od ministerstva za bogočastje, zato je bilo o tej zadevi sklenjeno:
1.	Rešitev prošnje g. Antona Koblarja se odloži za toliko časa, da se dovrši dogovori s c. kr. vlado v tem smislu, ali prevzame c. kr. vlada v slučaju njegovega umirovljenja njemu kot kapelanu iz verskega zaklada pripadajoči pokojninski del.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da se dogovori v tej zadevi s c. kr. vlado in o vspehih teh poizvedb poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji."
Na vrsto pride poročilo istega poslanca o podpori za zdravnika, ki bi šel v Berolin študirat Kochovo zdravilno metodo. Odsek nasvetuje v ta namen 200 gld. iz deželnega zaklada. — Poslanec Grasselli nasvetuje, da naj se tak zdravnik pošlje ob deželnih troških v Berolin in sicer takrat, kadar se bo deželnemu odboru zdelo primerno. — Dr. Tavčar predlaga, da naj se pošlje dotični strokovnjak izrečno le na Dunaj in da ga pošlje še-le takrat, ko se bode pokazalo, da je na Kochovi znajdbi kaj pozitivnega. — Vošnjak in Bleivveis zagovarjata predlog odisekov, ki pri glasovanji tudi obvelja. Grassellijev predlog je ostal v manjšini, dr. Tavčar pa je umaknil svoj nasvet.
Predsedništvo prevzame baron Apfaltrern, dr. Papež pa) poroča o vravnavi Mirne in predlaga, da se dotični načrt zakona razveljavi, deželnemu odboru pa se naroča, da naj stori v prihodnjem letu vse, kar je potrebno v dosego zaželjenega zneska iz melijoracijskega zaklada za vravnavo Mirne, in naj poroča o tem v prihodnjem zasedanji ter predloži nov načrt zakona. Ti predlogi obveljajo brez ugovora.
Prošnja občine kostanjeviške za dodelauje ceste iz Kostanjevice do občine Kalije na Hrvatskem se izroča deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanji.
Prošnja županov davčnega okraja metliškega za deželno podporo 300 gld. za napravo poskušnega vinograda z ameriškimi trtami, o kateri je poročal poslanec Povše, izroči se deželnemu odboru, da se pri razdelitvi v letošnjem zasedanji za nasade vinogradov z ameriškimi trtami dovoljenega zneska 1500 gld. v prvi vrsti ozira na to prošnjo, in da izposluje pri visoki c. kr. vladi, da tudi država podpira ondotne občine pri napravi poskušnega vinograda z ameriškimi bilfani in denarno svoto sploh.
Poslanec Kavčič poroča o prošnji občine Ostrožno Brdo glede podpore za most čez Reko; sprejmeta se naslednja predloga:
„1. Deželnemu odboru se naroča, naj odpošlje kakor hitro mogoče inženSrja k Ambrožiču, da napravi načrt za novi kameniti most čez vodo Reko.
2. Deželni odbor se pooblaščuje, da sme za. zgradbo tega mostu dati primerno podporo."
Izločitev podobčine Or le iz občine Dob run je se sprejme brez ugovora in dotični načrt zakona potrdi.
Prošnja občine flrenovice za lasten cestni okraj se odkloni; prošnja Jožefa Jurce iu Antona Lodesa iz Bukuja, Janeza Jurce iz Gorenje, Janeza Srebotnjaka iz P red jame, se pa odstopi deželnemu odboru v obravnavo.
Ravno to se zgodi s prošnjo cestnega odbora velikolaškega gled4 uvrstitve nekaterih občinskih potov med okrajne ceste.
Pri poročilu o šolstvu ie bil zlasti glede kraujske gimnazije daljši razgovor.
Dr. Tavčar je govoril za zopetno otvorjenje te gimnatije io za njeno razširjenje; Hribar pa je opisoval razmere na kočevski gimnaziji. Govorili 80 o tej zadevi tadi g. deželni predsednik in baron Svegelj.
Slednji je jako srdito govoril proti Ijadskema šolstva io osebno napadal poslanca Stegnarja.
Sprejeti so bili kooečno o .šolstvu" oasledoji predlogi:
»Deželni odbor se pooblašča, da sme iz preostankov šolske kubioje učence oskrbovati oa deielni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu, ako bi se več za šolo sposobniti prosilcev oglašalo, nego je ustanov."
»Visoka c. kr. vlada se naprosi, da stori pri e. kr. naučoem ministerstvu znova vse potrebne korake zaradi zopetnega otvorjenja gimnazije kranjske in razširjenja iste na osem razredov."
»Deželnemu odboru se nalaga, naj stori pri C. kr.rdeželnem šolskem svetu potrebne korake, da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske mladine, vredi povsod na podlagi verskega izpovedovanja in z izključno materinim učnim jezikom in da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi, naj se naše učiteljišče v smislu deželnozborskega sklepa storjenega v IX. seji dne 5. novembra leta 1889. primerno organizuje.
Ob treh popoldne glavarjev namestnik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za ponedeljek 24. t. m.
Politični pregled.
v Ljubljani, 24. novembra, detele.
Deielni zbor ieSki je dne 22. novembra končal glavno razpravo o predlogih za deželni kulturni svet ter prestopil v posebno razpravo s 158 proti 53 glasovom. Deželni zbor češki šteje 242 poslancev; navzočih je bilo pri tej seji 211. Mladočehi so bili r polnem števila, z njimi je glasovalo 12 Staročehov, in 12 dru^' h staročeških poslancev se je umaknilo glasovanju. Govorili so govorniki od obeh strank najboljši; V7la8ti odlično je govoril dr. Rieger. — Ko je pri glasovanju, da se o imenovanem predloga preide ua dnevni red, glasoval dr. Rieger z ,Ne!", tedaj je zavpil nad njim poslanec Vašatj: »Ničvredni izdajalec!" — Takih surovih očitanj pač dr. Rieger ni zaslužil; kajti celo svoje življenje deloval je požrtvovalno in nesebično za duševni in^ gmotni blagor svojega Češkega naroda. Ako si Cehi ogledajo svoj položaj v času, ko je dr. Rieger javno nastopil, in ako ga primerjajo sedanjemu, reči morajo, da zgodovina pozna le malo tako nenadnih, v kratkem času izvršenih napredkov pri narodih. In največji del pri teh zaslugah ima dr. Rieger, zato ga pa v zahvalo sedaj Mladočehi pitajo s priimkom: Ničvredni izdajalec !
F deielnem zboru gorenje-avstrijskem je linški škof dr. Doppelbauer izvrstno govoril o predlogu za versko šolo; v svojem sijajnem govoru je pojasnil, kaj zahteva z versko šolo katoliško ljudstvo, kaj cerkev in kaj večina deželnega zbora gorenje-avstrijskega.
Tnanje drtor«.
Rim. Nedavno je sprejel sv. oče generala frančiškanskih redov in profesorje v kolegiji sv. Aniona in pri tej priložnosti opomnil, da bode sv. cerkev zmagala vse ovire in zapreke le tedaj, če bodo verniki trdno vkupe držali. To se vidi v Nemčiji, »kjer «e poskus, zatreti katoliško čustvo, razbija ob onej skleneni falangi, katera je pripravljena vsak trenotek znova stopiti v boj u svojo vero."
Srbija. V skupščini so opomnili govorniki iz opozicijonalne stranke pri nadaljni razpravi o poročilu poverilnega odbora, da je zadnja zmaga radikalcev pri volitvah brez pomena, ker v Srbiji vsaka vlada lahko do večine pride. Na to so se udje vladne stranke nagovarjali rekoč, da so prejšnje vlade le s silo pri volitvah zmagovale in sicer ker ni večina ugajala naroda srbskemu.
Bolgarija, Sobranje je v včerajšnji seji nadaljevalo razpravo o verifikaciji volitev ter ovrglo tri volitve v Gabrovi. Predsednik je opomnil tri gabrovske poslance, naj zapuste zbornico. — Dne 22. novembra je praznoval bolgarski polk, ki ima ime bolgarskega princa, svojo obletnico. Princ Ferdinand si je ogledal vojake, in zvečer je bil velm vojaški obed v kneževi palači.
Rattija. »Nov Vremja" govori o prestolnem govoru, ki se le vršil povodom otvorjenja srbske skupščine ter hvali miroljubivne notranje preosnove, kakor tudi prizadevanje srbske vlade za pospeševanje ljudskega blagostanja in razvoj srbskega naroda. List zagotavlja Srbiji naklonjenost po narodu in veri sorodnih Basov ter pravi naposled, da je storila srbska vlada veliko uslugo Rusiji, ko se je z Avstrijo sporazumela. — Kakor poročajo zadnji čas ruski lifUi, uvedle se bodo v Finlandiji te-la preosnove: Finlandska armada se bo uvrstila v splošno državno
armado, ruščina se bode uvedla kot obvezni predmet in poučni jezik za rusko zgodovino in zemljepis po vseh fiulandskih šolah in da se bodo vse zadeve, ki se tičejo pravoslavnega duhovništva, izročale svetemu cerkvenemu shodu.
Nemčija. Dne 20. novembra so nemški novinci prisegli pri zastavi. Pri tej priliki je govoril nemški cesar novim vojakom o notranjem sovražniku, katerega je le s pomočjo krščanstva mogoče premagati. Rekel je mej dragim lepe in pomenljive besede: »Nikdo ne more biti dober vojak, če ni ob jednem dober kristijan." In novinci, ki so mu prisegli kot zemskema gospodu zvestobo, naj ostanejo zvesti tudi Gospodu Vzveličarju našemu! Zares prelepe besede iz vladarjevih ust! Lepo, plemenito pripoznanje svoje vere v Kristusa, našega Odrešenika, in sicer še tem lepše, ker se dandanašnji krščanstvo toliko sramoti in zatira. Da se pa cesar Viljem II. s tem ni hlinil svojim vojakom, to nam priča njegov značaj sam. To ni sicer nič posebnega, pač pa nekaj nenavadnega. Viljem II., jeden izmej najmogočnejših vladarjev na svetu, klanja se javno pred Vladarjem vseh vladarjev, pripoznava njegovo vrhovno oblast ter opominja svoje vojake ostati pred vsem zvestim svojemu nebeškemu Vladarju. Kako nasprotje med temi cesarjevimi besedami in izjavo »katoliškega" ministra v ogrski zbornici, ki je rekel, da je volja večine, »države" najvišji zakon, kateremu nasproti ne velja nič, ne vera, ne božja in človeška pravica! Žalostno dovolj, da bogočastni minister katoliškega vladarja tako govori. Nemški cesar je pač druzega prepričanja, zakaj on dobro ve, da ni navada pokorščine, ne strah pred kaznijo in sramoto ona vez, katera drži sedanje armade v potrebni pokorščini do vladarjev iu vojskovodij, marveč, ker so si armade v svesti svoje od najvišjega Gospoda naložene dolžnosti, žrtvovali za svojega vladarja in domovino vse, če je treba tudi življenje. Tacega prepričanja vojaki so trden bran proti vnanjemu in strah notranjemu sovražniku.
Francija. Kardinal Lavigerie je sporočil duhovnikom svoje škofije, kako je bil nagovoril častnike francoske mornarice, ter je pristavil, da je bil ta govor le odmev ljubeznjivih naukov papeževih. — Generala Seliverstova so pokopali 21. novembra. Pogreba so se vdeležili udje ruskega poslaništva, policijski prefekt, ruska naselbina in obila množ ca. Z obilimi venci okrašeno krsto so položili začasno v cerkveno rakev. — Nedavno so Francozi zopet pokazali svojo naklonjenost do Rusov. Povod temu je dala ruska vojna ladija v pristanišči v Brestu. Neki francoski list piše namreč: »Mornariški načelnik, okrašen s križem velikega častnika častne legije, poveljnik ruske ladije »Minin", in mnogo ruskih častnikov so bili v gledališča pri neki predstavi. Ko je svirala godba najprej rusko himno in potem »mar-sellaise", zaorili so plasovi po vsem gledališču: »Živela Rusija! Živela Francija!"
Švica. Iz Berna se poroča 22. novembra: Zvezni komisar Kilnzii je brzojavil iz Bellinzone zveznemu svetu, da je prišlo do sporazumljenja med zastopniki obeh strank. Kar se tiče volilnih krogov se je sklenila le ena izprememba v njegovem načrtu. Sporazumljenje se opna na zistem proporcijonalnega zastopstva.
Portugal. Portugalski ministerski svet je sklenil te dni postopati z vso eneržijo proti znova pretečim republikanskim agitacijam in z vso ostrostjo proti dijakom, kateri bi se utegnili še vdeleževati puntarskih shodov ali demonstracij.
Iz\drni dopisi.
Iz Domžal, dnč 21. novembra. Prosim Vas, gospod vrednik, da sprejmete še naslednje vrstice, s katerimi odgovarjam gosp. sodniku Polcu in g. dr. Mosche-tu zastran kamniške železnice. Jaz odgovarjam obema gospodoma sknpaj, in sicer le na bolj važne: »Ni res".
Res je, da se lokalna železnica Ljubljana-Kamnik dela preveč samooblastno, s tem ne mislim reči, nezakonito, in da prav premalo poslušajo dobre svete naših ljudi. To nam spričujejo dogodki v Černučah, interpelacija barona Apfaltrerna in razne neprijetnosti v Domžalah. — Kmet, ti molči in bodi z vsem zadovoljen!
j Res je, da opravičene pritožbe ostajajo brez vspeha; to me uči lastna skušnja in to lahko do-I kažem.
: Res je, da je imel marsikdo sitnosti in poško-^ dovanja zaradi brezobzirnosti nekaterih gospodov. I Gospodje, povprašajte vse tiste, s katerimi ste imeli j kaj posla zaradi odkupovanja zemljišča, in prav nič j se ni bati, da nam ne bodo pritrdili. Te besede so I vzete it srca našega ljudstva, in to je dobro znano I v Kamniku, Ljubljani in ua Dunaji. Na vse strani : so frčale mnogoštevilne pritožbe. Gospodje, preoble-: cite se v kmeta ter se pridružite našemu ljudstvu, in zvedeli bodete, kdo ima prav. Vi ali podpisani. I Koliko potov Hu je že moralo storiti zaradi te želez-, niče! Sosed moj je gotovo šel že čei dvajsetkrat
v Kamnik, in razsodba je pokazala, da mož ni hodil zaradi sitnosti.
Bes je, da se je Janezu Remca odkazal pri političnem ogledu (menda 10. oktobra 1889) prostor, kamor naj postavi svoj kozolec. Priče so tukaj, med drugimi tudi jaz. Koliko mu je inžener daljave odmeril od železniške proge, tega ne vemo, to pa dobro všmo, da se je kraj, kjer ima stati kozolec, prav natanko z „rovnico" zaznamoval.
Gospodje, ali se še spominjate, da so ravno na tistem prostoru stale tri mlade hruške, io da Vam je Bemc rekel, če bi se moglo tako izpeljati, da bi ostale tiste tri broške, a odgovorilo se ma je, da oi mogoče, ker bi bilo sicer preblizo železoice.
Na vse to je Jaoez Bemc pripravljen priseči. On vedno to trdi, da se mu je prostor odkazal, in to trdimo tudi mi, in da je ravno in prav na od-kazanem prostoru postavil kozolec.
Bes je, da nekateri preveč prezirajo našega trpina-kmeta. Tukaj imamo v mislih zlasti inženerja Feldmanna. Ali ni žalostno, da se tak važen posel izroči človeku, ki ne zn4 niti besedice slovenske, in prav nič srca nima za našega kmeta? On misli, da bode s svojim kričanjem vse ukrotil.
Ali res nimamo nobenega domačina? Že skoro celo leto ima ta inžener opraviti z našimi kmeti, zdaj več, zdaj manj; vselej pa mora kričati nad svojim tolmačem: »Sagen Sie dem Menschen. Sagen Sie ihm . . . Was sagt er? . . ."
Pri tej priliki naj mimogrede omenim, da sta se pri političnem ogledu 10. oktobra 1889 gospod sodnik Polec in gosp. dr. Triller prav prijazno pogovarjala s kmeti ter jim to in ono reč razjasnila.
O gosp. inženerja Feldmann-u pa se je precej takrat izrekla taka sodba, kakor je danes.
Najbolj me pa boli, da mi pravni zastopnik akcijske drnžbe »lokalna železnica Ljubljana-Kamnik" očita, da z neresničnimi dopisi begam in dražim ljudstvo proti prepotrebnemu kulturnemu podjetja. Gospod doktor, le počasi! Moj dopis ni bil neresničen. Bil je morebiti le premalo jasen, in ljudstvo je bilo že prej zbegano in razdraženo. Ali sem bil mar jaz kriv, da je morala žendarmerija že večkrat na pomoč prihiteli? Ali sem bil jaz kriv, da ni veliko manjkalo, da bi bil padel moj sosed kot žrtva vpričo svoje žene in svojih otrok in vpričo mnogoštevilnega ljudstva? In kdo je tistega kmeta vsaj toliko potolažil, da ni izpeljal, kar je v svoji razburjenosti obetal?
Gospod doktor, prav jaz! Zvabil sem ga k sebi in ga toliko časa pridržal, da se mu je kri polegla. Mož se je tresel po celem životu, nekaj od jeze, nekaj od prestanega strahu. Naše ljudstvo je bilo res razburjeno do vrhunca, a zdaj se je večinoma že vdalo, in ponosen sem na to, da nisem v tem oziru brez zaslug. Koliko sem jih odvrnil od tožbe in koliko nemških dopisov radi železnice radovoljno prebral našim ljudem in jih jim raztolmačill Vsega tega gotovo ne bi bil storil, ako bi begal in dražil ljudstvo. Večinoma nemški dopisi so tudi veliko pripomogli k tej razburjenosti.
Na Goričici, dne 21. novembra 1890.
Jakob Strupi, beneficijat.
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) je danes po Gurni živahni razpravi, katere so se vdeleževali poslanci Hribar, Šuklje, Tavčar, Schaffer iu Švegelj, pa poročevalec Klun in deželni predsednik baron Winkler, rešil samo eno točko dnevnega reda, namreč deželni pororačun. Prihodnja in ob enem zadnja seja bo jutri ob Vi 10- n"' dopoldne.
(Pritožba.) Piše se nam iz Florijanskih nlic, kako surovo se obnaša nekatera mladina, pohajajoča po ljubljanskem Gradu, meče tudi s fračami kamenje doli na mesto v zabavo. Vsled takega pobalinskega početja se je že marsikatera šipa razsula. Tako je včeraj, 23. t. m., ob 10. uri dopoldne tak kamen in s tako močjo priletel z Grada, da je pri hišni številki 20 v Florijanskih ulicah dve šipi zdrobil, vnanjo in notranjo. Kolika nesreča bi bila, ko bi bil. ta kamen s toliko silo priletel kakemu človeka na glavo! Skrajni čas je, da se taka golazen iztrebi z ljubljanskega Grada, da ne bodo meščani zaradi tolike surovosti in lahkomišljenosti nekaterih v ved-nem strahu. Proč s fračami in sploh z vsem lu-čanjem kamenja! Slavni mestni zastop pa opozarjamo, da bi se dovolj pozornosti obračalo tadi na ta del mesta, vzlasti da bi se strogo zatrlo vse vla-čagarstvo tam. Kako lepa šetališča bi se lahko ua>
pravila na Grada, ko bi varnost in nravnostni iat malo bolj osigurjeoa bila. Na tem kraji olepšavajte mesto!
(Poroka.) Danes dopoldne bila sta v votivni cerkvi (pri božjem Izveliiarjn) na Dunaji poročena gospica Pavlina Gariboldije va, hči deželnega poslanca viteza g. Ant. Gariboldija, z gosp. Jos. Riedlem ml., veleindustrijalcem v Polovni na Češkem.
(Katoliško drnštvo rokodelskih pomočnikov) v Ljubljani je napravilo sinoči prav prijeten zabaven večer. Igrali so vrli rokodelci dve igri: .Hišnik v zadregi", šaloigra v dveh dejanjih, in .Zamujeni vlak", šaloigra v treh prizorih. — Igralci so vseskozi prav ugodno izvršili svoje naloge ter prav prijetno zabavali obilno navzoče občinstvo. — Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
(Ib Hinj), 22. novembra, se poroča: Že štiri-
blagu noge, potem bi že prestal. Na Litijo voziš se po noči do pol ene in sicer čez grozoviti Bogenšperg! Najbolje je, da narediš prej oporoko in se lepo z Bogom spraviš, ker ne veš, kaj te na tej nevarni vožnji zadene. Vsak postlljon tudi najraje vidi, da greš čez hrib peš, dasiravno si plačal celi pot noter do Litije. Pa če si srečno dospel v Litijo na kolodvor, tedaj te čaka najhujša poskušnja. Na litijski postaji namreč ne najdeš luči, uiti gorke peči; in vendar, če se pelješ v Ljubljano, čakati ti je ondi štiri ure. Ako si toli predrzen, da si prižgeš lastno luč ali priviješ le malo telečo svetilnico, takoj ti je postajni služabnik za petami in skuša dopovedati ti, da luč se sme po postavi napraviti še le malo pred prihodom vlaka. Tedaj ne preostaje druzega, nego vdati se britki osodi, čepeti na kakem stolu in čakati odrešenja. Marsikateri Dolenjec je na litijski postaji že naredil trden sklep, da se| ne bo nikdar več posluževal li-
najst dnij imamo šolo zaprto zaradi dobercev (osep- | tijske pošte; a kaj? Sila kola lomi. Skrajni čas je,
........da se na tacih postajah postreže potnikom in se
jim vsaj odpre čakalnica IL razreda, po zimi zakurjena in razsvetljena. Vsakdo bi se rajši posluževal litijske pošte, ko bi se v Litiji imel kam djati. Ees,
nic), ki razsajajo pri otrocih. V nekaterih vaseh so posebno hodi. Vendar dosedaj še ni nobeden otrok umrl. Šola bode pa morebiti do Božiča zaprta.
(.Rimski Katolik".) Tega izvrstnega znanstvenega hsta je izšel te dni IV. zvezek z raznovrstno, času primerno in zanimivo naslednjo vsebino: Slovenskim razumnikom — svetnim in duhovnim. — Naši realisti pa realizem: Tuji glasovi o realizmu. Kar je Schopenhauerjev pesimizem v filozofiji, to je novejši realizem v umetnosti. Slovenski realist — dr. Ivan Tavčar. Nevkrot-Ijiva sila spolne ljubezni in drugih strasti: Dr. Tavčar je fatalist. Dr. Tavčarjev pesimizem o življenji. Njegov komunizem, blasfemije. Dr. Tavčarjevo krščanstvo. Dr. Tavčarjevi duhovni. — S o c i-
I
' da je blizo postaje hotel, a kdo bo trkal radi štirih j ur, v katerih je še vedno v skrbeh, da ne zamudi . vlaka. Promet in ves dobiček narede ljudje, torej se I jim mora tudi postreči. — V takih stiskah smo I Dolenjci, dokler ne dobimo lastne železnice. Ne čudite se torej, da v enomer zdihujemo po njej, kakor grešna duša po odrešenji: Oj, pridi, pridi. Železnica Dolenjska!
(S Koroškega) se nam poroča: Jako važno vredbo vpelje deželni šolski svet po celi koroški deželi v takozvanih dvojezičnih šolah, vsled katere se
jalistični skrajni nazori o ženstvu. 1 ^^ ' slo^^n^kem jeziku v vsakem razredu nekaj ur
—	Politična zrelost: Prvi pogoj politični | zrelosti je načelnost. Naš .Slovenec". Poslušajmo 1 škofe! Katoliški shod! Dr. G. Lindner: Podoba j Matere božje v kazanski stolnici v Petrogradu. — I Pisma brezvercu o najvažnejših filozofijskih in verskih vprašanjih: V. Cin stvarjenja je nepre-menljivost božja. — Nekaj o glasbi. — Listek: Iz Gorice na Dunaj. Iz dnevnika Štefana Hodulje. — Slovstvo: W spravvie ruskiej X. H. Jarkowskiego. .Zvonovim" —leposlovcem še enkrat!
—	Raznoterosti: Aškerčev .Firdilzi in derviš". Zaupnici. Razpis in poziv. — Vredništvo tudi naznanja, da bode 1. 1891. .Rimski Katolik" izhajal vsaki mesec, in sicer dne 15.; cena pa mu ostane dosedanja, t. j. dva goldinarja na leto. Naročbo in naročnino sprejema .Katol. Bukvama" v Ljubljani; le za mesto Gorico se naroča pri vredništvu.
(Iz Črnomlja) dne 20. novembra nam piše prijatelj : Spominjam se še blagega pokojnega glavarja Tnbuzzi-ja posebno, ko je večletnemu županu iz Tribuč, ki ga je prišel prosit, da bi še dalje rad županoval, ker je baje imel čas in veselje do te časti, rekel mu: .Dragi moj, to ne zavisi ni od mene, pa tudi ni od Tebe, ampak od volilcev. Pojdi domov in se pogodi z taistimi; če Te bodo volili, bodeš še dalje županoval, če ne, pa Ti jaz ne morem pomagati." To je bila odločna, moška in prava beseda, ker le volilci imajo odločiti, med tem, ko se nikjer ljudje ue silijo do tega, ne da bi jih vo- i lilci hoteli. Ali ni to smešno? — V Črnomlji pa |
Cas
I 7. u. zjut. 23 2. u. pnp. d. u.zveč.
Stanje
zrakoman T mm
"^oT 72!»d 726.5
toploniorft prt Celzija
6 2 68
na teden poučevalo obligatno. V višjih razredih se do zdaj ni jemal čisto noben ozir na slovenščino — zdaj bo tudi v višjih razredih nekoliko ur odločenih za sloveosko slovnico (ki bo letos izšla). Ne vem, bo li s to vredbo pomagano kaj veliko, ker so v višjih razredih navadno le Nemci za učitelje. Slovenski učitelji bodo seveda več dela imeli, ker bodo ralltiea. i morali še posebej slovensko poučevati. Ali se I morda spomni deželni šolski svet I takih slovenskih učiteljev, ki jih je ! prestavil na čisto nemške kraje in jih ' nazaj pokliče? Pri celi tej stvari pa imamo, ki srro i opazovanja že vajeni, biti nezaupljivi tudi tukaj. Da bi le s to | drobtinico nam olikanim in zavednim Slovencem | ne hotela se usta zapreti! Do jednakopravnosti z drugimi narodi je vkljub temu na Koroškem še dolga pot.	!
(Iz Vrhpolja pri Vipavi) se nam poroča: Pred , kakimi tremi tedni je izginil imovit po.sestuik Fr. i Ferjančič, doma iz Vrhpolja, ne da bi bilo kaj sledu za njim. Imel je pri sebi muo^o denarja. |
Odšel je sicer že večkrat za dlje časa od doma, j	d^vk^ pru>.a !
J	J- 1 .1 J 1 • 1 I- ! Akcije av.^u-o^ersKe banke
vendar se nam čudno zdi, ker tako dolgo ni nikoli ! Kreditne aki-ij,-
izostal od doma in pa ker je tudi s sabo vzel vsa
svoja sodnijska pisma. Upamo, da nam ui tukaj j
misliti na kako nesrečo ali na kak zločin.
(Odbor društva „Sloga") v Gorici je imel svojo i tretjo sejo 13. novembra. Iz denarničarjevega poro- . čila je razvidno, da je zdaj 600 gld. rednih letnih , dohodkov; oglasi še vedno prihajajo. Odbor je bil
Telegrami.
Dunaj, 23. novembra. Deželni zbori štajarski, šlezijski, solnograški in bukovinski so včeraj končali svoje delovanje.
Praga, 24. novembra. Moldava in njeni pritoki prete zopet s povodnijo. Ogra je narasla za 95 cm. Karlovim Varom preti nevarnost; cesarski namestnik je poslal tja 25 pionirjev. Železnična proga Zdid-Protivin je prepravljena. Iz Plzna in Nemškega Broda se poroča, da Radbusa in Sazava nevarno naraščati.
Berolin, 23. novembra. Listi cenijo število vseh po Kochovi metodi zdravljenih sušičnih bolnikov v Berolinu in drugod na 1500 do 2000- oseb. Cesar je včeraj sprejel Kooha in mu sam izročil veliki križ reda rudečega orla. To odlikovanje je izredno veliko._
Rim, 24. novembra. Iz med 508 volitev je do zdaj 220 znanih. Izvoljenih je 181 vladnih, 3 neodločeni, 12 leve, 5 desne opozicije, 25 radikalcev, 3 socijalistje. Crispi je trikrat voljen.
Haga, 23. novembra. K r a 1 j H o 1 a n d s k i je danes umrl.
Luksenburg, 23. novembra. Vladna pro-klamacija kae vladni žnastop Adolfa Nasav-skega kot včlikega vojvode Luksenburškega.
Atene, 24. novembra. Avstrijsko - ogrska cesarica je došla v Krf (Corfu).
Novi Jork, 23. novembra. 1500 Siouks-indijancev je prekoračilo Plnbridge. Število zveznih čet in obmejnih straž znaša le 500.
Sansibar, 23. novembra. Krieger in Hes-sel, ki sta v vstaji umorila v Kilvi uradnika vzhodno-afriškega društva, so prijeli in usmrtili.
91 Miri i >to:
V bolnišnici: IS. novembra. Janez JelsiS, rudar, 34 let, dementia pj-
VremfUMko H|»oročilo.
Veter
Vreme
brezv. sl. jzapad
I I
S «s
C
megla oblaino
0 00
Srednia temperatura 5 5°, za 2 6" nad normalom.
l>una|Mka borza.
(Telecralično poroc-ilo.) 24 novembra.
Papirna renta po IGO «1. (s 16* davka) 88 gid. 15 kr.
Srebrna .	'„ 100 , „16%
5% avstr. ;iaia renta. davk» prosta .
London Srebro
Francoski napoleoml Cesarski cf^kini . Neiiišk« m.»rKP
88 107 101 SI78 itH) 115
'J
5 .56
25 60
25 30
10'/,-47 „ 4ŽV'..
1 tega poročila jako vesel; zakaj splošno zanimanje za
mTsliTeTanii^župan," da"n7 drugega m5a""iošob- I	njegove namene v sedanjih hlad-
nih časih je jako tolažilno in izpodbudno za vsacega,
kateremu bije za narod srce. Goriškim odbornikom
kot odseku se je poseben delokrog odločil. Raznim
Za iialene ii b
P J.
nega za to čast, marveč bi on bil jedini pripraven	j
in učen za ta posel. Ali se vsi protesti sprejemajo	j le zato, da se volilci dražijo in obiastva po uepo-
trebnem zabavajo? Ce pa volilci ne odločijo pa vo-	i	-menovali poverjeniki. Dal Bog, da bi
litve ni treba, in nai se hre. niih	fn^i	' društvo tiuli v prihodnje tako lepo napredovalo, kakor
litve ni treba, in naj se brez ujih županuje tudi br^z računov, ako treba. Zakaj se vendar vse to dopušča? Pri občini kakor pri vsakem obUstvu mora veljati le pravica in nepristranost; vse drugo, n. pr. veselice, pijače, prijateljstva itd., si naj vsak sam na svoje troške in svoj rovaš nabavlja. — Tri mesece je že od občinskih volitev, novega starešinstva pa vendar še nimamo, ker prazni protesti volitev ovirajo. — Vreme nam je ugodno; vinu prav dobro, ali zelo drago.
(Z Dolenjskega, 20. novembra.) Oj pridi, pridi, železnica dolenjska! — Ta britki vzdih se mi je izvil iz prsi te dni, ko sem zopet moral potovati v belo Ljubljano. — Ako potuješ iz sredine dolenjske dežele, imaš štiri pošte na razpolagi: krško, [ljubljansko in litijsko. Na katero se podaš, povsodi mizerija. Na Krško eden konj, cesta posuta, a dostikrat trije potniki. Na Ljubljano sicer zaprt voz, a devet ur vožnje v majhnem prstoru! Da bi zamogel človek priložiti
do zdaj.
(Gospodu vitezu Audreju Jakšetu), dekanu v Kobaridu se je na bolje obrnilo. Upamo, da bode v kralkciii popolnoma okreval.
Posestvo v ljubljanskem mestu
s stiinovanjcni, hlevi, velikim dvoriščem, tik vode, s seii(>žeti, dd se v najem po pogodbi.
Natančneje se izve v „Katoliški Tiskarni".

m
Delavnica za cerkveno kiparstvo
J. Aiitoiiii Kiiii;;sil4li<'i -j:i
v st. UIrichu, Groden, Tirolsko („Schoiie Freud"),
se priporoča v izdelovanje
božičnih jaslic, križevih potov, altarjev, prižnic, podob svetnikov itd. itd.
v lein po v?.acein zlogu in mojstru priprosto in bogato okrašeno.
Vzorce in cenike poAHjurn brezplaf-nt). — Vroračuni na zahtevanje. —
Cena /ako nizka, nimam prestavljavcev, prosim, da se mi dopisuje v nemščini. (5-2)