Poštnina plačana v gotovini* §Sev. Mesečna priloga „N0VE D0M0UUB0VE PODOBE". V Liublianl, dne 4. marca 1925. Leto I. Izhaja vf ako eredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — 2a inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — Vinseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. muiu. Spisi in dopisi se poSiljajo Uredništvu »Novega Domoljubu, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniltvn »Novog» Domoljuba«« Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 356 tisoč glasov večine. Vsem je še v živem spominu, na kak-Sen način so so vršile zadnje volitve v skupščino. Pri nas so se vršile že mnoge volitve in nekateri bravci »Domoljuba« so eami že neštetokrat volili za razne zastope. Ali se pa kdo izmed volivcev spominja, da bi se bile vršile volitve pod tako čudnimi okolnoitmi, kakor so se vršile zadnje volitve? Ali je še kedaj komu na misel prišlo, da bi kaki stranki, ki že obstoji dolga desetletja, ustavili vse njene časopise, s katerimi govori volivcem, se brani pred nasprotniki in pojasnjuje volivcem svoj program? Ali so je že kdaj slišalo poprej, da so žerjavovci kar cele vrste občinskih zasto-pov neposredno pred volitvami ali celo na dan pred volitvami razgnali in sicer v prvi vrsti raditega, da bi se zanesla med Volivce zmešnjava in zbeganost. Visoki gospodje, ki bi morali vsled Svojega službenega dostojanstva biti povsem nep» istranski, so se tako daleč spozabili, da so služili za orodje v rokah politične stranke. Udinjali so se politični stranki in šli na župane in jim obetali tožke stotisoče, če nastopijo s samostojno listo proti Slovenski ljudski stranki. Kdaj se je to slišalo in kdaj se je prej kaj takega delalo? Na stotisoče denarja so žerjavovci in radikali po dr. Zupaniču razmetali za pijačo in za podkupovanje volivcev. Nezaslišan pritisk so izvajali na urad-ništvo in učiteljstvo, ki ne trobi brezpogojno v njihov rog. S temi in takimi sredstvi so skušali pri nas razbiti strnjene vrste slovenskega ljudstva in ga odtrgati od Slovenske ljudsko stranke, ki edina zastopa slovenski program, slovensko samostojnost v okviru te države in samoupravo slovenskega naroda. Samo proti Slovenski ljudski stranki bo uporabili vsa ta sredstva in vsa ta na-Bl'R Samo njej so ustavili vse njene liste, nobeni drugi stranki na Slovenskem niso d'cesar napravili. Toda tudi s temi nasilji niso upognili našega ljudstva. Slovensko ljudstvo je s trdno voljo izreklo, da hoče o svoji usodi na svoji zemlji samo odločati. Še neprimerno hujšo kakor pri nas so pa divjali po Macedoniji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini in sicer no samo v volivnih pripravah, temveč posebno pri volitvah samih. Listi porečajo o nezaslišanih nezakonitostih, priče izpovedujejo tako velikanske sleparije, da jih človek ne bi mogel verjeti, če ne bi stotine prič izpovedovalo, da so vendar resnične. Sedaj pa vpijejo in se bahajo po Sloveniji liberalci, češ, da imajo večino v državi in v skupščini. Toda v Sloveniji so si mogli pristaši vlade priboriti kljub vsemu nasilju, kljub milijonskim vsotam, ki so jih razpršili, samo bore dva mandata. Vlada razglaša, da ima v skupščini par glasov večine. Kako je prišlo do te večine, je jasno po tem, kar smo povedali. Značilno je to, da vlada in naši libaralci zatrjujejo, da imajo večino v skupščini, ne upajo si pa trditi, da imajo večino med ljudstvom. Za stranke, ki so za red in zakon, ki so dalje za spremembo ustave, ki so za pravično ureditev države, se je iz reklo 856 tisoč volivcev več, kakor za vlado. Kdo ima torej večino ljudskih glasov za seboj? Katero politiko je ljudstvo odobrilo? Ali ne politiko Davidovičeve vlade in politiko Slovenske ljudske stranke? Velikanska večina ljudstva je obsodila politiko sedanje vlade, če se je tudi po čudnih potih posrečilo spraviti par glasov večine med poslanci v skupščino. Kdor ima večino za seboj, in sicer velikansko večino, ki so je vzdržala kljub nasilstvom in preganjanju, ta lahko z mirnim očesom zre v bodočnost. Če bi bil pravičen volivni red, bi morala opozicija kljub nasilstvom in nezakonitostim imeti velikansko večino poslancev, kakor ima velikansko večino glasov in volivcev za seboj. Volivni red je pa tak, da ima okrog 5 milijonov Srbov v skupščini 205 poslancev in nad 7 milijonov ne-srbov samo 110 poslancev. Z drugimi besedami povedano se to pravi, da pride v, nekaterih krajih na veliko manjše število volivcev po en poslanec, kakor v drugih krajih. Iz vsega tega je jasno, da sedanjegi stanja, ki je krivično za Slovence in Hrvate, ne bodo mogli dosedanji mogočnjald vzdržati za nobeno ceno. Naj se naši libaralci še tako napihujejo, prišel bo tudi zanje čas obračuna. Velikanska večina ljudstva je proti dosedanjim mogočnjakom la volja tega ljudstva bo prišla sigurno d« veljave. Zato glejmo pogumno v bodočnost Trdno se oklepajmo svojih organizacij in svojih časopisov. Po trdih dnevih preganjanja bo tudi slovensko ljudstvo v družbi s svojimi srbskimi in hrvatskimi zavezniki izbojevalo svoje pravice. Blok nar< sporazuma in ljudske demokracije. Pri volitvah 8. februarja je ogromna večina jugoslovanskih državljanov kljub najstrahovitejšim nasiljem žerjavovcev, pri-bičevcev in radikalov odločno izjavila za- tm „<3AZELA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORIM KAKOVOSTI vil manjvredne, (•noji* Izdelke. DOBITI O A V VSAKI TRGOVINI. .. hte\o, da .se izvojuje boj proti proti tatovom ljudskega premoženja, da se naredi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, da se \ sak narod sam odločuje o svojem gospodarstvu in kulturi. Kljub goljufijam, nasiljem, nepostavnosti in kršenju ustave od strani žerjavoveev in radikalov je za pravico, enakopravnost iu svobodo glasovalo 866.000 volivcev več kot za sedanje vladne strenke. Poslanci, ki so prejeli od ljudstva poziv, da izvojujejo boj do konca, bodo to tudi izvršili. Pa tudi ne morejo in ne smejo drugače: ljudstvo bo gospodarsko popolnoma propadlo, če ga bodo trajno tako izmozga-vali kot ga ži rjavovske in radikalne banke. Poslanci ljudske večine se tega dobro zavedajo. Zato so se v Belgradu zbrali voditelji ter napravili enotno bojno fronto proti tatovom ljudskega premoženja in raz-diralcem države. Ta enotna fronta se imenuje: »Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije.« V tem bloku so dosedaj štiri stranke: SLS, Davidovičevci, Kadičev-ci in muslimani. , Pri prvi seji, ki so jo imeli 23., 24. ln 25. februarja so sklenili, da se blok narodnega sporazuma ne more pogajati z radikalno stranko kot celoto, ker je proti sporazumu in ker je pustila, ia so se izvrševale pri volitvah take strašne sleparije, goljufije in nasilja, da je s takim načinom volitev ogrožen obstoj vsakega prava in reda v naši državi. Ugotavlja se tudi, da je kljub temu večina ljudstva odobrila politiko sporazuma in da bi bila ta večina pri svobodnih volitvah nad vse sijajna in popolna. Dalje ugotavlja blok, da se narodni poslanci, ki so zaprti, protizakonito drže v zaporu, r'anergičnejše ukrepe, da preprečijo ustvaritev takega usodepol-nega precedonta. Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije je sestavil enoten program, ki so ga podpisali predstavitelji vseh štirih strank ter Nastas Petrovič. Ta program bo prvič objavljen v narodni skupščini. Ko je vlada zaznala za ustanovitev bloka za narodni sporazum in njegove sklepe, je takoj sklicala sejo, da se posvetuje o novo nastalem položaju. Zakaj Pašič Je vedno računal, da bo razbil enotnost opozicije ter eno ali drugo stranko pridobil zase, da okrepi svojo slabotno večino. Sedaj pa se je blok še bolj strnil. NE KUPI preje blaga za moško obleko, dokler si ne ogledaš specialno zalego češkega nn angle-ikega sukna na MIKLOŠIČEVI CESTI 4 ▼ Ljubljani. — Cene tovarniške. Največja izbira. — Na veliko, — Na malo, JOSIP IVANČIČ. Blok narodnega sporazuma je največjega pomena tudi s tega stališča, ker je to prva praktična pot, da se najde pot do sporazuma med vsemi tremi narodi v Jugo-slaivji; V bloka sede Srbi, Hrvati in Slovenci združeni na istem političnem programu. To pomeni več kot samo besede. Pri svobodnih volitvah dobi blok tudi ogromno večino poslancev in sporazum je ustvarjen. Stvar gre hvala Bogu naprej I Vetmjaštvo. Slovensko ljudstvo je pri zadnjih volitvah kljub vsem nasilstvom in nezako-nistotim, kljub preganjanju in obrekovanju dovolj jasno povedalo, da ne mara političnih pustolovcev, ki iščejo le sebe in žele le svoji častihlepnosti zadostiti. Vrglo je nepričakovano odločno v politični grob g. Prepeluha, ki je šaril okrog sedaj, ko se je menda že petič prelevil s hrvaško republiko. Tega moža smo slovenski javnosti že dovolj jasno predstavili, Povsod je bil tako dolgo zadovoljen, dokler mu je neslo, ali je pa mislil, da mu bo neslo. Ko je zaslutil kje drugje večji kos belega kruha, je zajadral v ono smer in potem preklinjal to, kar je poprej blagoslavljal. Bil je socialdemokrat najmanj 15 let ter vztrajno in živahno oznanjeval soci-alncdemokratični nauk. Kot tak socialdemokrat je po vojni v socialdemokratični stranki veliko pomenil. Bil je tudi v narodni vladi v Ljubljani. Takrat ni ničesar vedel, kako bodi država urejena, takrat je bil vnet Jugoslovan, saj je bil član stranke, ki se je imenovala Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Takrat je menda na Slovence popolnoma pozabil. Tudi ni pi-sknil, da bi svoji stranki, katere zastopnik je bil celo v vladi, dopovedal, kako in kaj naj dela za slovenstvo. Sedaj je pa postal kar hipoma silno moder. Sedaj silno dobro ve, kako bi se moralo takrat napraviti. Naše ljudstvo pa pravi: takih prerokov ne ceni, ki se šele po šestih letih zavedo, kako bi moralo biti poprej. Ko so ga socialdemokrati zavrgli, te je začel približevati SLS, ker je mislil, da inu bo tukaj dobro postlano. Takrat mu ie bilo pri SLS vse resnično in pošteno. Ko je pa moral uvideti, da pri SLS ne marajo ljudi, ki tako spreminjajo svoje prepričanje, je začel gledati na Hrvaško. Pri zadnjih volitvah je mislil, da bi se dalo zanj kaj pridobiti na Slovenskem, če bi za Radičev piskerček pripravil na slovenskem ognjišču. Rotil se je s »vojo hrvaško republiko po Slovenskem, da je pozabil celo na Slovenstvo, katerega je poprej tako proslavljal. Radič je izjavil, da so na Slovenskem samo njegove kandidatne liste postavljene, in da je tudi g. Pre-peluh njegov kandidat. G. Prepeluh je to mirno prenesel in zlezel hrvatskemu Radiču v žep, Kakor rečeno, naši ljudje so takega »moža« lepo prijeli ra rame in ga vrgli skozi okno slovenske hiše med politične mrliče. Po volitvah se jc pa začel zopet re-penčiti. Zopet hoče vse najbolje vedeti Edino, kar zna, j« pa to, da hujska hufš« kakor vsak najhujši centralist in slovenski odpadnik proti SLS. Z Žerjavom, se zdi, da sta dobra. — V potu svojega obraza se tudi trudi opravičiti do dna po-grešeno Radičevo politiko. Vse svojo ve-trnjaško politiko pa hoče pokriti z besedo republika. Te dni se je dogodil v Zagrebu zna. čllen dogodek. Glavno glasilo Radičevev-cev, »Hrvat«, je prineslo v posebni izdaji, ki naj nadomestuje »Slobodni dom«, načelno izjavo o takozvanem Radičevem re-publikanstvu. Tukaj pravi »Hrvat« o Ra-dičevcih, da so se domenili In so se povr-nili zopet k tistemu nauku, ki ga je Radič oznanjal poleti, ko je vladala Davidovi-čeva vlada. »Hrvat« izrecno izjavlja, da so Radičevci zavrgli republiko, in da sedaj uče, da bodi naša država monarhija, kakor Angleška. To se pravi: oni so sedaj zadovoljni s tem, da bodi pri nas kralj s takimi pravicami kakor na Angleškem. Tako so se spreobrnili Radič in Rsdi-čevci, učenec Prepeluh je pa to zamolčal, O tem neče ničesar slišati, ker misli, da so Slovenci le tako slepi, da se bodo le dali končno panati, če jim bo vztrajno eno in isto trobil. Toda tudi Prepeluh je mož takega kova, da bo takoj zasadil na svojo zastavo angleško monarhijo, če bo videl, da to kaže. Taki možakarji pa v sloven-skem političnem življenju ne bodo nič pomenili, ker ne morejo in ne smejo pomeniti. ZADRUŽNO GOSPODARSKI TEČAJI, in sicer celodnevni s predavanji o pomena in potrebi kmečko-strokovne organizacije, o vzgoji k varčevanju in o kreditnih eadra-gah, o tivinoreji in mlekarstvu in erenie-elno o drugih panogah kmečkega gospodarstva se prihodnji teden vršijo v sledečih krajih: Horjul dne 9. marca. Vrhnika dne 10. marca. Gor. Logatec dne 11. marca. Planina dne 12. marca. Begunje dne 13. marca. Tečaje priredi Zadružna zveza, ki po9-Ije na vsak tečaj po tri predavatelje iz Ljubljane. Ker so za poživitev zadružništva in za gospodarski napredek kmetijstva taki tečaji silno važni, skrbite za primerno oIh Javo In za čim večjo udeležbo, zlasti mea mladino. »♦»»»♦»♦»♦»♦♦♦♦»»»»»♦Me«««*««*«*««............ Imenu Sta *tcvilko 4 pri nakupu za moSko ali Žensko oblek« Ur dobite «n ROBEC za nagrado pri LENASI & GERKMAN — LJUBLJANA, na tretja zaloga rakca. Dobro in poceni »• kupuje ▼ manuiakturnl trgovini a. a E, SKABERNE — L|ubliana, Mastni trg 1®" m-^-^ PDS^CTU m___^ Predsednik nemške države Ebert umrl. V soboto 28. februarja je umrl prvi predsednik nemške republike Ebert. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano, kajti časopisi so nekdaj samo poročali, da je predsednik lahko obolel. Cela nemška država žaluje za svojim prvim predsednikom, ki je znal vse nemške dežele združiti in je po viharnih dnevih po prevratu Nemčijo zopet pripeljal na pot zakonitosti in reda. Ebert je bil rojen kot sin revnih staršev leta 1871. v Elberfeldu ter se je izučil za sedlarja. Kot sedlarski pomočnik je mnogo potoval in se je silno izobrazil. Že v zgodnji mladosti se je pridružil socialističnemu gibanju in je postal eden najboljših organizatorjev socialdemokratične stranke, ki mu je zaupala odlična mesta. Že pred vojno je bil izvoljen za državnega poslanca. Leta 1919. je pa bil izvoljen za Ervega predsednika nemške republike. — iržavne posle je prevzel začasno ministrski predsednik dr. Luiher, v najkrajšeip času bodo pa razpisane volitve za volitev novega predsednika. Volivno pravico za volitev predsednika imajo v Nemčiji vsi nad 20 let stari tako moški kakor ženske. Volilo bo okrog 30 milijonov volivcev. Nemiri v Turčiji. V turški pokrajini Kurdistunu je izbruhnila vstaja, ki se je zelo razširila. Vstašem se pridružujejo tudi vojaki in orožniki. Turška vlada je sklenila mobilizirati pet letnikov in jih poslati nad vstaše. Ustanovitev katoliške lige na Francoskem. Francoski katoličani so te dni ustanovili zvezo, katere namen je, boriti se za pravice katoličanov, ki jih jim kratijo brezverski framazoni. Na čelo te zveze so stopili odlični možje; med njimi so tudi generali, senatorji in poslanci. Nova razorožitvena konferenca. Velesile so zopet pripravljene na razorožitveno konferenco, ki se bo to pot vršila v Ameriki. Seveda se tudi po tej konferenci države ne bodo nehale oboroževati. Di-plomatje se bodo spet vozili na izlete, prirejali ogromne pojedine, držali slavnostne govore in drug drugemu pihali na dušo, vse seveda na stroške davkoplačevalcev. Uspeh konference pa bo, kakor običajno tak, da se bodo izdatki za vojaštvo in oboroževanje zopet pomnožil. Internacionala nacionalistov. (Mednarodna zveza narodnjakov). Italijanski fašisti so sklenili ustanoviti zvezo fašistov vseh držav, kjer so se že taki tiči pojavili V to zvezo bi vstopili tudi naši orjunci. S tako zvezo bi radi fašisti prišli do veljave v vseh državah in jih vladali z nasiljem in proti volji narodov. Plača ameriških poslancev. Ameriški poslanci prejemajo 18.000 dolarjev plače na leto. Poleg tega dobivajo še za vsakega člana po 500 dolarjev. NAŠIM RODBINAM priporočamo na5o domačo Kollnsko cikorijo, izvrstni prldatek za kavo. d Tretja telovadca akademija Jugoslovanske orlovske zvez« se bo vršila v nedeljo, 8. marca, ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela Union, Že prvi dve akademiji 1. 1922. in 1923. sta dosegli sijajen uspeh in so bili vsi udeleženci tudi iz orlovstvu nenaklonjenih krogov naravnost presenečeni ob lepoti in točnem izvajanju raznih telovadnih točk. Ta akademija po svojem izbranem sporedu ne bo prav nič zastajala za prvima dvema. Zato opozarjamo zlasti ljubljansko okolico na to prireditev, da se je v čem večjem številu udeleži. Vstopnice se prodajajo v trafiki Uniona in zvečer pred akademijo pri blagajni. d Pismo iz Francije. Z ozirom na Vaše poročilo v »Domoljubu« št. 7 Vam sporočam, da sem se res potegoval za omenjene, da so se rešili. Pri tem sem imel do 200 frankov stroškov. Naši Slovenci so mi zložili za vožnjo in pota, ker sicer ne bi mogel dalje. Prišel sem v šumo in sem mislil, da bo tukaj bolje. Pričeli smo delati 7. januarja in delali do 23. februarja, V tem času smo dobili denarja na 7 mož 450 frankov, to je na moža 64 frankov. To je za pisanje, za obleko pa moramo posnemati Adama v raju. Sli smo 23. februarja k ravnatelju, da se pritožimo. Pa je rekel: kakor vam je ljubo, delajte ali pa pustite. Tako smo bili primorani šumo dovršiti, da se potem zopet podamo dalje. Tu je dosti naših ljudi, ki si ne morejo prislužiti potnih stroškov za vrnitev v domovino, Le malo jih je, ki res nekaj zaslužijo, Ko sem bil doma, so govorili, da je v Franciji zelo dober zaslužek. Pisal pa je »Domoljub«, da ni tako. Pa sem si rekel: »Domoljub« laže in tako najbrž tudi vi pravite, ki ste doma in bi radi v Francijo. Pa vam povem, poslušajte »Domoljuba« ter ostanite doma. Pozdravljam: Joško Samsa. d Žerjavovci še vedno z vso besnostjo preganjajo krščanske učitelje samo zato, ker so krščanskega življenja in mladino v krščanskem duhu vzgajajo. To so povedali na merodajnem mestu. Nasprotno pa povsod porivajo naprej sokolske in orjun-ske učitelje, od katerih so mnogi ne samo slabi učitelji, temveč tudi po svojem življenju naravnost v pohujšanje otrokom in ljudem. Brezverska »Domovina« se seveda zavzema za ta preganjanja krščanskega učiteljstva, ker je tudi njena glavna naloga ta. da zatira v ljudeh krščansko življenje. O tem besnem preganjanju povejte tistim slepcem, ki verjamejo žerjavovcem, da niso proti veri, d Med Sokoli se je po premnogih krajih razpasla grozna podivjanost. Plesi, pijača, dekleta, pretepi, bogokletstva — to se kar vrsti. Zdi se, da nekje sokoli to namenoma delajo, da s tem ljudi moralno kvarijo, ker jih le na ta način morejo pridobiti zase. V Stepanji vasi se je komaj nekoliko pozabil uboj Jakoba Pogačarja, ki je padel kot žrtev sokolske vzgoje, že s« je zgodil nov slučaj, ki se lahko zabeleži v zgodovino sokolske vzgoje. Fran Babšek, sokolski junak, je prišel na sokolski ple« v gostilni Fr. Kregarja, kjer se je Babšek smodil okrog deklet dveh ljubljanskih trgovskih uslužbencev, vsled česar se jo vnel prepir. Zato je Babšek v družbi z dvema pomagačema pričakal uslužbenca na potu, ter enega tako pobil z ročico, da je v bolnici umrl. Vendar Babšeka cel teden niso aretirali, ker je sokolski junak in se je stvar zgodila ob priliki sokolskega plesa. In še ko je bil aretiran, je šel orožnik na eni strani Ljubljanice na sodnijo, Babšek na drugi. Umestno bi bilo, če bi žerjavovci imenovali Babšeka za voditelja kakšne šol« — bi bil po orjunsklh in sokolskih načelih čisto na mestu. .d Sokolski blagoslov sveč. Na Svečnlco je došlo k nekemu žerjavovskemu gostila ničarju v Štepanjl vasi par sokolsko vzgojenih jimakov, ki so smešili obred blago* slova sveč. Celo gostilničarju se je to zdelo preogabno in je »gospode« vrgel iz hiše. — To je sad Domovine in Jutra. d Pa naj še kdo verjame 1 Kako so pred volitvami lagali Domovina, Jutro, Slovenski narod, da papež obsoja politikovanje slovenske duhovščine, da bo ljubljanskega škofa zaprl v neki samostan in v zadnjih dneh pred volitvami so natisnili v žerja-vovski tiskarni na velikem lepaku neko pismo, pod katerim je bil podpisan tajnik sv. očeta, kardinal Gaspari. V tem pismu stoji pisano, da sv. Oče prepoveduje dr. Korošcu in drugim duhovnikom kandidirati. Tako pismo ponarediti in še tako neumno^ more samo nravno propal človek, kot so danes žerjavovci. Sedaj se vlada priprav^ lja, da bi sklenila s katoliško Cerkvijo konkordat, medsebojno pogodbo, kot je t vsemi državami. In »Jutro« piše, da so M začele težave, ker papež noče o tem nifl slišati, da bi prepovedoval duhovnikom vtikati se v politiko. — Torej pred volitvami je papežev tajnik celo pismo »pisal«, da se duhovniki ne smejo vtikati v politiko, sedaj po volitvah pa papež baš nasprotno misli. Zdaj pa naj kdo verjame Jutru in Domovini. d Varujte se brezverstva in moralne propalosti, ki jo brizga »Domovina«. Ne dovolite brezverskim listom vhoda v dru« žino, da je ne zastrupe ter pahnejo v dui-no nesrečo. d Odkod denar? Žerjavovci so ponujali našemu zavednemu in odličnemu pristašu L. v Litiji 500.000 kron, če prestopi k njim. Drugemu pristašu H. iz litijske okolice so ponujali 200.000 kron z istim namenom. Koliko milijonov so pa v resnici izdali takim, ki so to sprejeli, zlasti pristašem samostojne in komunistične stranke I Mi vprašamo le: odkod ta denar? Odkod vsi ti ogromni milijoni, ki so jih razsipali žerjavovci za volitve? Ali jih Je mar dr. Žerjav zaslužil? Ali mar urednik umazane »Domovine«? Davkoplačevalci bi lahko zelo točno odgovorili na to vpra- d Električna centrala na Krškem polju. Po razsodbi velikega župana ljubljanske oblasti bi smela mestna občina Zagreb na Krškem polju skopati 11 km dolg kanal, da se napelje voda za električno centralo. Zadnji teden so se pričela pogajanja med koncesijonar'-o (t. j. Zagreb) ta med udeleženci. Ker pa koncesijonar-ka ponuja za odvzeto zemljo le od 2 do 10 kron za kvadratni meter, so se pogajanja prekinila. Kmet zemlje ni ukradel in od nje živi, zato je razumljivo, da nima za dve kroni naprodaj niti enega kvadratnega metra. Meščani v, Krškem sc pa sedaj jeze nad kmeti. Razumemo! Meščanom v nobenem oziru centrala ne more biti v škodo, ampak le v dobiček. Tudi remija za meščana, ki ne živi od zemlje, ampak od obrti, nima tolike vrednosti kot za kmeta, kateremu je zemlja kruh. Kdor more razumeti, naj razume, kdor še ne razume, naj počaka, da se mu po posvetilo v glavi! d Občinsko upravo nekateri še vedno niso plačali za tekoče leto. Tudi precej občin še vedno ni naročenih. Vabimo in opozarjamo, da si vsak gospodar naroči ta prepotrebni list. d Potres. 27. febr. zjutraj ob tričetrt na 7 se je Ljubljana zazibala v precej močnem potresnem sunku. d Po en milijon kron dobijo carinarji v Osjeku, ker so odkrili tihotapstvo, ki ga je vršila tvrdka Hahn. Zato je bila kaznovana na 14 milijonov kron in ta vsota se razdeli med 15 carinarjev. d Umrl je v Mariboru profesor ihsgr. dr. Anton Medved. Po ceii Štajerski je bil znan kot zelo odličen cerkveni govornik. Spisal je življenjepis ško?a Antona Martina Slomška. Bil je tudi navdušen in odločen narodni delavec, najprijetnejši družabnik ln zelo plemenit značaj. Bil je v 63. letu starosti. Naj uživa večno plačilo! d Umrl je v Ljubljani župnik v p. g. Janez Jelenec, ki je bil nazadnje župnik ▼ Godoviču nad Idrijo, končno pa župni upravitelj pri sv. treh Kraljih nad Vrhniko. Star je bil 60 let. N. v m. p.| d Umrla je v Ljubljani gdč. Marija žitnik, sestra pokojnega poslanca dr. Ign. Žitnika. Pokoj njeni duši! d Doraščajočim fantom dajte dobrih knjig, ki je pravi angel varih v najnevarnejših letih. Taka knjiga je po vsej svoji lepi vsebini Most v življenje od duh. svetnika Antona Čadeža. Dajte jo tudi vojaškim novincem, da jo vzamejo s seboj v garnizijo. Stane 16 Din, po pošti 17.50 Din. Dobi se pri Ničmanu v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. d Za dekliške godove najpripravnejše darilo je prelepa knjižica: Dekliške pesmi od Silvina Sardenka. Sardenkove pesmi •o zajete iz dna dekliškega srca in znajo prisluhniti slednjemu in najbolj tajnemu utripu dekliške duše. Zalo jih vsaka mladenka bere z velikim notranjim užitkom, ker vidi v njih svojo verno sliko. Knjiga je tudi po svoji, zunanjosti zelo lena in stane 18 Din, po pošti 1 Din več. Dobiva se pri Ničmanu v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.. & d »Pevec« št. 1.-2. je izšel ter prinaša poleg raznih razprav in poročil tudi glasebno prilogo na 8. straneh s tremi zelo lepimi skladbami, ki bodo našim zborom zelo dobrodošle. »Pevec« izvršuje za nase pevske zbore zelo odlično nalogo, da jim redno daje duševne hrane. Stare pesmarice so že vse premlote, tu pa vedno kaj novega kar pevce razveseli. Pevca, ki je silno' poceni (30 Din na leto) prav toplo priporočamo. Naroča se pri Upravi >1 ovca«., Ljubljana, Miklošičeva c. 7. d Novi peštni ravnatelj namesto umrlega dr. Debeljaka je Alojzij Gregorič, dosedanji ravnateljev namestnik. d Kdo vse zapoveduje? Neki mažar-ski koniski hlapec je nekega dne začel zabavljati proti svojemu oskrbniku, češ: •Jaz, moram vedno samo ubogati in slu-šati, dočim drugi samo ukazujejo. Zakaj ne bi mogel se jaz kdaj zapovedovati!« Nato mu odgovori oskrbnik: «To si ven-j dar nespameten! Ti ukazuješ vendar svojim konjem, jaz ukazujem tebi in moj gospodar ukazuje meni.« «Kdo pa uka-| zuje gospodarju?« »Vreme in davkarija! ! Vremenu ukazuje Bog.« «Kdo pa davka-i riji?« »Vrag.« (Slovenec bi rekel: Zer-! javov in Pucljev centralizem, kar pa je ' približno isto.) d Zapr.i so v Mariboru poštnega uradnika Koserja radi nerednosli, ki jih ! je naredil na pošli. Koscr. Koser je Sokol I in orjunec. Za svoj posel na pošti je dobil ! pač zgled. Kar smejo visoki gospodje, za-1 kaj bi pa on ne. Sokolska in orjunska na-i čela pa temu ne nasprotujejo. d Cestni rop. Pri mostu tik vasi Radomlje pri Kamniku se je izvršil dne 19. februarja okoli pol osme ure zvečer predrzen cestni rop. Trije neznani roparji so napadli posestnikovega sina branceta 2ni-darja iz Velikega Megnša in so mu vzeli 1750 Din. Po izvršenem ropu so pobegnili v bližnji gozd. Znidar ni nobenega od roparjev spoznal, pač pa jih je precej natančno opisal. d Žalostna smrt na pustni dan. Na pustni torek zvečer okrog 10 ure je ustrelil pos. sin Franc Kolcnec iz Dol. Pirošice pos, sina Mihaela Baznika Ježinca iz Gor. Piro-šica, ki je bil takoj mrtev. Oba sta seveda se poprej v družbi nedoletnih fantalinov pijančevala čez policijsko uro pri jedesar-skem stebra Rudetu Golobu. Povodom te strašne nesreče vprašamo resno: kdaj bodo prišli naši starši do spoznanja, da je treba začeti deco vzgajati že takrat, ko še v zi-beli leži! d Strašen nmor. V Šmihel pri Novem mestu je došlo poročilo, da je bil 9. febr. t. 1. ubit in v baraki zažgan Anton Pire, 31 let star z Vel. Podljubna 28; ubita je tudi njegova 17 letna žena in 7 mes. stara hčerka. Njihove kosti so zbrali v šumi, kjer je bil pisar in so jih.pokopali na pokopališču v Cetingradu na Hrvat, v skupen grob. Od moža je ostalo pol glave, prsi in ena roka; od žene nekaj las, od otroka pa nič. Njegov brat, kateremu je bilo tudi vse uropano, je pa smrti ušel le po naključju, ker ga je gospodar šume poslal iskat in zbirat voznike. d Čaruha ln Prpič obešena. Znana razbojnika Čaruga in Prpič Veliki, ki sta btla c dvema drugima tovarišema obsojena radi umorov in ropov na smrt, sta bila 27. febr. v Osjeku na dvorišču justične palače obešena. Navzočih je bilo kakih 1500 gledalcev. Ostala dva razbojnika sta bila pomiloščena na večletno ječo. d Slovenka umorjena v Ameriki. V Pittsburgu, Pa., je šla 24 letna Angela Pod-vasnik po opravkih v sosednje mesto. Nazaj se ni vrnila. Starši in bratje so jo začeli s pomočjo policije iskati. Cez nekaj dni go našli njeno mrtvo truplo, stoječe do pasu v reki Oliio; na njem so bila znamenja težkih udarcev. Do reko je vodila sled avtomobila. Zločin še ni pojasnjen. d Družina z največ otroci na Odrskem. V nekem mestu na Ogrskem so ol>-hajali stoletnico ustanovitve. Ob tej priliki so razpisali tudi nagrado od enega miljona kron za nairodovitnejsi par Ogrske. Nagrado je dobil nek svinjski pastir Ivan Ignncz, ki je vzgojil šestnajst otrok, od katerih jih je še petnajst živih. VOJAŠKE ZADEVE. Sprejem mladeničev v podoficirsko šolo v Belgradu. L pešadijska podofieirska šola v Belgradu bo do konca aprila t. 1, sprejela večje število gojencev. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je treba poslati poveljstvu te šole do konca aprila 1925. Mladeniči, ki bodo sprejeti, bodo morali priti v šelo 4. maja ob 7. uri iju-traj. Sola traja 2 leti. Cez poldrugo leto se gojenci povišajo v čin podnarednika. 0 tem, kako je napraviti prošnjo in kaj je treba prošnji priložiti, dajejo potrebna pojasnili županstva in glavarstva. Vprašanje: Letos sem bil potrjen na polni rok. Rojen sem leta 1903. Moj oče je služil v Avstriji 3 leta in je star 64 let. Brat, ki je rojen 1894, je služil od leta 1914. do konca vojne in je bil nato š« na orožnih vajah. Ali imam jaz pravic« do skrajšanega roka? Odgovor! Kot tretji član družine, v kateri sta pred Vami služila polni rok, imate pravico do skrajšanega roka. Skrajšan rok bi si bili že lahko izposlovali ob priliki nabora in bi ne bilo treba delati posebne prošnje. Če ste pa to priliko zamudili, pa vložite na komando vojnega okrožja prošnjo, kateri priložite potrdila o tem, koliko časa in kje sta služila oče in brat. Vprašanje: Oče ni služil niti v Avstriji, niti v Jugoslaviji. Brat pa je služil kot prostovoljec 6 let, nakar je umrl. Sedaj sem edinec, rojen 1905. leta in grem letos na nabor. Ali bom oproščen, aH bom služil skrajšan ali polni rok? P. L. T. Odgovor: Vaše vprašanje je pomanjkljivo, ker niste navedli podatkov o davkih. Če ne plačujete nad 20 Din davkov in imate posestvo ali obrt ter če skrbite za svojce (mater, sestro), boste oproščeni! drugače pa boste služili skrajšan rok. Vprašanje: Kje dobim potrdilo o plačani vojaški taksi, oziroma kje je treba plačati takso? , Odgovor: Novi vojaški zakon je glede plačevanja vojaške takse predpisal nove določbe, ki se pa še niso izvedle. O"1"""" se v Vaši zadevi s pismeno vlogo P°to okrajnega glavarstva na komando vojneg (Dalje urlej na naslednji strani s*oda.v U PREDDVORA NAD KRANJEM. Ob otvoritvi tukajšnjega šolskega odra, ca katerega ie zbiral po fari prispevke tukajšnji učitelj Inkret, je v tvojem otvoritvenem govoru upravitelj šole Peter Jocii pov-durjal, da je bil oder zgrajen za šolsko mladino in le z dovoljenjem iste se sme uporabiti v uruge, pa le dobrodelne svrhe. Med drugim je tudi slovesno zatrjeval, da je šolski oder uadstrankarski. A kmalu se je pokazalo, da je bU šolski oder zgrajen zato. da bi s« širila preddvoru liberalna olika, ki se ie res fcjr.sjat začela. Namesto predstav šolske mladine, ta katero ie oder postavljen, igrajo večinoma 1* odrasli, kateri trobijo v rog tukajšnjega liberalnega učiteljstva. V »Jutru« in »Domovini« se bahajo, da so imeli že 13 predstav v tej sezoni. Resnici na ljubo bodi ugotovljeno, da so lincli v tej sezoni lo pet predstav, in sicer za šolsko mladino samo ena, potem Miklavžev večer, pri katerem so se razdeljevali le piškoti iz obilo nabranih jajc, masla in moke po hišah. Potem je bila predstava 8. decembra, pri katerih se je plesalo celo med odmori zadaj ca stojiščih in po igri ne glede na edventni čas. .Kakor znano so pri tej predstavi upijauili celo nekega šolarja. Potem se ja na šolsksn odru Silvestrov večer proslavil a plesom in pijačo. Tudi zadnja predstava »Velika repa-tica« se je končala s plesom. Pri tci predstavi sta se posebno izkazala dclavec Kveder ii dičaa Jožica ali »primadona šol. odre« kot ;o Inkret imenuje v prizoru s cmokarjcm, aad čemer so se zgrazali celo pristaši šolskega odra. Splošna sodba h bila, da spatin taka kulturna zabav« uprav r grai&ko stalo. Odkar i« uprizorila Šolska mladina predstavo poti vodstvom prejšnjega obče priljubljenega šolskega voditelja ;«. i. Miheliča, če rismo videli nobene dobro dovršene predstave šolska mladine. Kako se i« v šoli otrokom prepovedalo brad »Slovenca« in »Domoljuba«, in kaka j« v šeli pred volitvami agitiral učitelj za »Domovino", o tem danes ne bomo pisali. Povedati smo samo hoteli, kako lika šolski oder pod vodstvom Inkreta in upraviteljstvom Jo-clfovim. Če kdo hoče. al lahko ogleda oliko šolskega vzgojitelja Inkreta na grajskem zidu, kjer se blišči črno na belem. Končujemo s be- okrožja, kjer boste dobili potrebna navodila. Vprašanje) Letos imam 3. nabor, roje® sem leta 1903. Oče j« umrl 1. 1924. in ni bil vojak. Dalje imam mater, 4 sestre in brata, ki je rojen leta 1905. Brat pa noč« doma delati. Zemljiškega davka nimamo, pač pa hišnega. Iz tega je razvidno, da sem hranitelj družine. Ali bom oproda? F. B. Odgovori Ker nimate brata starega 20 let, ne morete biti oproščen. Vojaški zakon je v tem ozira zelo strog in sc ne oaira na to, če brat noče doma pomagati. Vprašanje: Mojemu sinu je bilo pokradenih pri vojakih več vojaških predmetov. O« si je moral nabaviti za svoj denar ^▼ari, ki so mu bile pokradene. Sedaj pa '""ja njegova komanda 792 Din za pred- j »nete, ki so mu bili pokradeni. Kaj naj sto- j rin>, ali sem dolžan plačati? Odgovor: Ako je sin škodo poravnal, niste dolžni ponovno plačevati izgubljenih Predmetov. Najbolje je, da gre sin k okr. gWvu in naj tam navede, kdaj je Škodo poravnal in komu. Navede naj tudi Prifie, ki bo to videle. sedami kokrske JuJkes Le neustrašeno naprej po začriael poli. Zdravol BOHINJSKI GLASNIK. Volitve v narodno skupščino so za nnmL i Izpadle so častno za SLS, snj si je priborila 1 vzlic vsem klevetam tudi v Bohinju absolutno | večino, drugod v Sloveniji pa mnogo črez sto [ tisoi glasov. Od saroostojnežev je edini Pucelj s težavo prodrl. Zgodilo se te torej točno tako, kot je prorokoval pred voluvawt »Bohinjski glasnik«. »Kmetijski list«, ki je mogočno oznanjal, da dob« Pucljevi tovariši, srbski zemljoradniki gotovo petdeset poslancev, se j« temeljito ure zal, kajti s Pucljem vred jih bo fe pet. Kaj pomeni tako številce pri 315 poslancih, ve vsak razumen človek, i^aj bi bila peščica, sicer dobrih gospedoriev, Id so se dali pred volitvami potegniti, H nj odslej previdnejša. Upravičene želje in zahteve bohinjskega ljudstva bo mogla uresničiti le Slovenska ljudski stranka, za .';atero stopa Crejkoslej takorekoč ves slovenski narod, ki o v zvezi s hrvatskim ljudstvom in s poštenimi zastopniki srbskega naroda v dogled.noni času imel odločilno besrdn v naši državi. V?e to pametni in pošteni »lohinjci vedo in bodo tudi v tem smislu uravnali svoje korake. Par zaslcpljencev pa naj Š-? nadalje koraka ločeuo od ogrorane večine slovenskega ljudstva, čo r! res domišljajo, da bode izboljšalo njihov položsj preirigano »samogospodarsko* delovanje — sokolske srajce. DOBRNIC. Nonadoma j* moral lapustitl Dobrni? in i« naseliti v Gaberje pod Gorjance gospod učitelj Borit Grad. Bil i« vzor kršč. učitelja. Kako Te bora« pogrešali — dragi Borit — pri fantovskih sestankih, zakaj, nisi nam bil samo učitelj, prijatelj ta-korrkof, skoraj brat. — Kako si vedno z veseljem sahajal v našo priprost« fantovsko družbo, nas vabil U sebi v stanovanje. In res — kolikokrat smo ss navžili veselja, v dolgih zimskih večerih, se naslajali ob tvlranju violine; delali načrte za bodočnost. — In sedaj? — Zapustiti si nas moral tako na hitro, da se niti poslovili nisma, nismo TI mogli podati rok« v slovo... A vedi, g. Boris, da pozabili Te ne bomo nikdar, ker pregloboko si zapisan v načeia tDomini!. Spominjali sa Te borna vodno s hvaležnostjo. Mi pa ostanemo, kar smo bili. Na novi službi Ti pa želimo veliko uspeha. — Bog Sivi I ST. VID —PLANINA. Dne 16. t m. s« je poročil Alojzij Tovornik s gdč, Matildo Zakošek iz Zagorja. Bil je več let navdušen ter sproten načelnik tukajšnjega Orla. Ob tej priliki so zavedni in veseli svatje zbrali za tukajšnji odsek 810 Din. Bog plačaj! Novoporočon-cema pa »bil« srečo in blagoslova. Boj živi t Z D0BRUNJSKE OBČINE. Za zaupanj* naših volivcev so te pri zadnjih volitvah najbolj pulili naši žerjavovci, ki to Imeli vse poln« plačanih agitatorjev. Posebno se je trudil mojster s Fužin, ki je gotove zaslužil, da ga prihodnjič postavijo za kandidata v državni zbor. Nil niso pomagale laži, grožnje s davki, s Italijani, da pridejo takoj sem, če dobimo avtonomijo, ki jo hoče SLS. Kljub temu, da so imeli osem shodov in da je v naši občini doma propadli Žerjavov kandidat g. Zcbal, so sijajno propadli. Z gotovostjo to računali nad 200 glasov, dobili so jih pa 74. Posebno so pogoreli na volišču Sostro. kjer so dobili sam« 14 glasov in so so za 5 glasov nazadovali od zadnjih volitev, čeprav so tu najbolj agitlrali. SLS j« izšla iz tega boja v naši občini sijajno: dobila j« 70S glasov, dočim vsi nasprotniki skupaj 233 glasov. Oast zavednim volivcem! Nič te ni treba bati Žorjavovega agitatorja, ki j« rekel: Jas bem govoril, da s« vsem, kar jih j« od Hrušlc* proti 8«-strem, ki nis« volili Žerjava, nalogi trikrat večji davek, da bod« čez tri leta radi vsi volili Žerjav*. Kmetje te delavci! A1I s« to vali prijatelji? K«t Vala stranka, kater« K« vsi velili, i« 814 te ta M h« borita, dokler n« b« res »dločeiala ljudska t— Ija, n« pa stranka nasilnežev. — Občan. PREŽGANJE. Nekaj dni p« razpusta obč. odbora Treb*> ljevskega in odstavitvi županu, jo tu neki potepifc hvalil našega gerenta Čveka, ga poveličeval k*4 zmagovalca in trosil silno neumne laži, med temle >Skolij«kl tajnik je sedajle nesel vaicmu fajmotof ukaz, da mora v 14 dneh iz Prcžganja. Sam pap«l jo ta ukaz dal ven. 12 županov jo čez noč odsta* Ijcnib in 12 fajmoštrov pa mora v 14 dneh pro&4 Ljubljanska norišnico bo treba odločno povečaš. IZ AMBRUSA. „,. . Dno 21> !obr- 81110 položili v zemljo Janesa Konlga u Bokrra, p. d. Kineta. Bil je mol pošto, njak, dale« na okrog poznan. Dober gospodar te vzgojitelj svojih olrok. Bil je več let občinski o& bornitj. Takih mož potrebuje sedanji čas: odloča« vernih, značajuih in poštenih. Bodi za zgled tedanjim rodovom. Bog mu bodi plačnik v večnosti — Dno 14. in 15. smo pa imeli protialkoholn« pr«. davnnjo in sicor 4kralno; enkrat za šolsko ml* dino, 3 krat pa za odrasti«. Predavatelj g L. P*, hor iz Ljubljane jo lepo opisal škodljivi vpliv alkohola na človeško telo pa tudi na premoženje obenem pokazal na skioptičnih slikah. Udeležb« je bila vsakokrat obilna. Dal Bog, da bi predav« nje imelo kaj vspeha. IZ BOH. BISTRICE. (Prosvetno delo.) Po otvoritvi novega Prosvetnega doma, U ta je Izvršila 28. septembra 1924, vlad* v njem v«, selo delovanje. Orli in Orlice pridno telovadijo vrše se razne seje, sestanki, predavanja itd. Sev«. da zavzemajo tudi dramatične predstave važno m* sto Doslej so igrala razna društva sledeče Igre Orli: Rcpošteva in Očetovo kletev. Prosvetno dr» štvo: Mlinarja in njegov« hči, Ulico it. 15 ia B* bilon. Gasilno društvo: Razvalino življonja, P* godb« in Županovo Micko. Društvo Soča: Zakonska zmešnjave. Šolska mladina: Gozdni čar. Vršili sta se doslej tudi dve predavanji: eno o francoski revoluciji, drugo pa je bilo zdravstvene vsebin«. — Ker Je g. nadučitelj prestavljen v Ljubljano, j« «4> stopil kot predsednik Prosvetnega društva. V m*. delj« 22. feb. se je zato vršil občni zbor. IsvoIj«ti je bil nov odbor s g. županom Mavričem na Ml ki nam j« porok, da te bo društven« del« ttalM Izpopolnjevalo in vsestransko napredoval« v U*> gor ia ča?t bohinjskega ljudstva. ADLEŠICI OB KOLPI. (Umazana »Domovina«.) Zadnje volitve t« pokazale, da t« Ijudj« o. vedajo, kakšnega pomena so volitve. Zakaj kljnb jako slabemu vremenu je bila udeležba vollvear častna. V naši občini brez vasi Bojane« t« b1m samo štirje volivci udeležili volitev, čeprav j« v«, livcev okoli 120 in po večini oddali glasov* n SLS, ki s« edina bori za naš« pravic«. Tak« Ja prav, I« vztrajna s« je driime, gotov« b« pravica premagala nusilje. — Pa n« mislite, da sm« v Adlešičih brez zgagarjev, ki ttresaj« tvojo *■«-moglo jez« nad vsem, kjer vidijo, da t« dela U dobrega in v korist ljudstva. Tak« j« sadnj« teaa kar mrgolelo po umazani Domovini samih umaa» nlj. S« j« spravil dapisua ln j« grdil najprej sv. mi-sijon, potem g. župnika. Da bi bil i« bolj p«p«ta v svoji omejenosti, t* j« spravil nad Hranilni*«, katera uspežn« deluje v korlit ljudstva i« četrto leto. Čeprav s« ji rekli »h njeni aitonovitvi ijudj« dopisunovega kova mrtv«r«jene dete, pa b« to dete sadavilo nje in njihov« podi« načrte. Kar st tiče milijona, vemo vti, da bresv*reem ni svata nobena stvar in ni čuda, da s« j« osmešil pr«a našim vernim ljudstvom. CERKLJE OB KRKI. (Pregnani krščanski učitelj.) »Jutro« x dne 26. fanuarja t. I. pravi, da Ia naš g. nadučitelj Rostohar zato prestavljen, ter »v teh krajih prehaja radičevizem in ro-publikanizem že ▼ šolsko mladino«. To f« pa nekaj, kar mora razumeti samo kak nore«, Radičevizem in republikanisea da prehajata i« ▼ šolsko mladinoll Torej |« na vsak načja i« vei kot gotovo, da mera biti ▼ teh kraju i« šolska mladina epredeliena* politično, ■ sicer: na radičeve« |= republikance), aa PrO" pdilnn republikanca, m Murnov« repoblb kencc, na komuniste, na klerikalce, na wmo-stolno kmete, na soeiafnemokrate In na or-favotvorne demokrate (SDS). In če »o tolarji politično opredeljeni, »o norci Usti, Id tega ne zabranijo, to je celokupno učiteljstvo, • če niso, so pa norci tisti, Id so pisali t »Jutra«. In celokupno nčiteljstvo tnkaišnje šole, ki fe včlanjeno v velild večini v Uju, je na ta »JntroT« »argument« izjavilo, da dobro pozna vsak njemu izročeno deco in da vsakdo dobro ve, da ni niti trohice sledu o kakem političnem opredeljenju med šolarji. Pa fe rejdo celokupno učiteljstvo, da bi kaj takega sploh ne bilo mogoče, magari da bi g. nadučitelj bil slep in gluh za take pojave, kot »rdi »Jutro«. A »Jutro« bo pa le trdilo, da Je g. nadučitelj baš zato prestavljen. Zakai ne bi bil on kriv tudi boljševizma v Rusiji in iašizma v Italijil?! Sicer pa: magari recite kar hočete, mi vemo, da ste ga pognali, čeprav fe stalno nameščen b čeprav ni niti najmanjšega vzroka, zato in prav samo zato, ker fe krščanskega mišljenja, ker ni Uju in Jedeesar. Drugega vzroka pri belem dnevu e lučjo ne najdetel VKHPOUB PBI MORAVČAM. (Smrt vior matere.) Dae 8. februarja je neizprosna tmrt Utrgala Ii naše grede vzorno mater Marijo Ccrar v 64. letu starosti, p. d. Curnovo mamo ii Sp. Tuttonja. Pokojni*« je bila mana dale* na okrog kot ieto dobra mati in namiljenega srea napram bližnjim in daljnjiui revežem. Obeueni pa nad * »e skrbna mati svoji družini. Zlasti pa nam j« bila zgled prave krščanske pobornosti. Svetila Ti vei-na loči Zuliiju-lim domačim izrekamo Iskreno snžalje. DOLENJA VAS PRI It!»NIČI. tiuspod urednik, dovolite v našem Ijnbeui D>'::oljubu toliko prnstora, da zabeležimo m-kaj, kar želimo, da izve Um širša javnost i« fn-a volitev nekaj! Na dan volitev jo namreč nuslnpju Nemška vas tako lepo in vzgledno, da so občudovali njeno zavednost vsi, ki so videli može in tunte U KeniSke vasi stopati na volile. Ob 1. popoldne to »o vsi volivci, (U) mož in lautov, ..brali ua sredi vasi, potem pa odkorakali na volišče po štirje v Viifi lio{ urejena sloinija. Na telu jo stepal ob?, svetovale.', tovarnar in podjetnik j.'. Pavel f.'cšarek, jiidcg njega pa o1h\ svetovalec Jo«, Cešarek in obe. edburnik Frunre Kiun. Na mostu v Prigorivi jih Je sprejel tambura^ki »bor prosvetnega društva iz Dolenje vasi, ki Jih je spremil na volišče. Tu so •utloli vsi kot en mož tvoje glasove »a SLS tako tno.':«te in odliično, da te jo vsakdo Sadil lepemu ■aaiopu. Ob cesti v Podgoriii iu llolcuji vasi so stalo gost« gruče gledalcev in gledalk, m mnoge Je bil prizor tako lep in genljiv, da jo tu in t~.ni ■ablestela suha. »Dokler imamo še kaj takih luofe ln fantov so ne ustrašimo nikogar*, to te culi glasovi it množice gledalcev. Čast tavedui Nemški v as i t Pa so se postavili (udi naši Kakitničanje, ki so ranču dveh starih mož vsi prišli volit iu s ne-tnatno irjemo dveb, sa vsi ukazali ta SI/S, Istota-ko Blata, odkoder to prišli vsi volivci ia vsi volili SLS kakor tudi Zadoljniki, ki to uiso ustrašili •nega. Naša Dolenja vas pa je pokazala tako ne-snatuo število« nasprotnikov, da smo je veseli; vas šteje HO hiš. Primati moramo lepo požrtvovalnost Grčoream: ▼ telo slabi poti to prišli in glasovali sa uašo 81 iS. Koliko je bilo letanja po Prigorlci, kako to plačanci trosili plakate in grde liste, pa vendar je ostala cela vas kot nekdaj trdna iu ne-•majna, vmešane izjeme jej še ne vzamejo starega slovesa. Zato je bilo mogoče, da smo dosegli kot ie nikdar 08.0 odštet. vseh oddanih glasov za SLS. Čast našim fantom in moiiemt K PRODAM okoli 250 starih in novih KNJIG nlzk. cenL Na zahtevo pošljem seznam vteh ,kiTA0M,^r,odai- - FRANC KRAMAR, oigsnlst, TOMI8EU, p. Ig. 1261 Odda te tluzua MEŽNARJA in ORGANISTA. Ponudbe na 2upni urad BUČKA. 133$ (7 lava Podpisana preklicujem iu obžalujem, ■C.JUVU. ker Bcm očitala šolskemu upravitelju gosp, Petru Jocilu v Preddvoru, da jc strank ar iu 9 soli 2 otroci flrankarsko postopa, NEŽA MRKUN, BaSdj žl, 7. m-w ^ PDLITlCffl • ZHPISKI kife__ p žerjavovci lelo trepefojo, če bodo mogli ostati šo v zvezi z radikali. Zakaj v velikem delu radikalov je vedno večje sovraštvo proti žerjavovcem in pribičevičan-eem, ki Jih dolžijo, da so krivi največjih nasilij, ki so se zgodila ob volitvah in ki so tudi radikalom v inozemstvu vzela ves ugled, razen pri Afussolinlju. Žerjavovci zato na vse pretege moledujejo pri Pašiču, da bi jih sprejel v stranko. Pašič sam bi to naredil, pa so boji silnega odpora, ki bi nastal med boljšim delom radikalov. Žo sedaj so ti radikali bore, da bi korupcijo izgnali fz radikalne stranke, če pa jo okužijo žerjavovci in pribičevci s svojo propa-lostjo, so prepričani, da radikalna stranka izgubi slednjo oporo pri ljudstvu. V svojem časopisju se delajo žerjavovci silno ko-rajžne, dočim se med seboj neprestano posvetujejo, kako bi se rešili. p Veliko preganjanje komunistov so zopet uprizorile centralistične stranke. Policija je odkrila neko tajno komunistično organizacijo jRdečo pomoč«, katere namen jo bil gmotno podpirati komuniste. Vlada je zaprla celo vrsto komunistov ter izvršila celo vrsto hišnih preiskav. Pred volitvami jih je pustila pri miru, ker so komunisti zlasti po deželi volili Žerjava. Zato prejemajo sedaj plačilo. — Komunisti bi pa res lahko bili malo bolj dosledni in se ne bi s svojimi glasovi pomagali na stolec tistim, ki jim potem tako plačujejo, kot jim sedaj po volitvah. p Nasilja v južni Srbiji. Demokratski poslanec Kosta Timotijevic se je vrnil iz južne Srbije, kjer se je hotel osebno prepričati o nasiljih, ki so jih izvrševali radikali ter pribičevci. Izjavil je, da so nasilja taka, da ne verjame, dn bi ljudstvo moglo dolgo vzdržati. Nekateri bo izselujejo, drugi gredo med hajduke. p Jokal bi sc. Znani angleški pisatelj Scolus Viator je v zadnjem času predaval v Čikagi o evropskih drŽavah. O Jugoslaviji jo rekel: Kadar govorim o Jugoslaviji, se čutim zelo nesrečnega in svoje mnenje bi najlažje izrazil z besedami: Jokal bi se, pomagati pa ne morem. V Jugoslaviji so razmere vedno slabše in o tej državi se ne more reči nič dragega, kakor da ne pozna nobene samouprave in konsolidacije.« Tako poročajo belgrajski časopisi. Domovina o tem molči in naprej psu je. Zakaj plačana je zato, da zagovarja tatovo ljudskega premoženja. p Na delo! Piše se nam: Volitve so končane, volivni boj je ponehal. Okoli 105 tisoč glasov je dobila Slovenska ljudska stranka ter je b tem ostala tudi nadalje zastopnica našega ljudstva. Huda je bila vo-livna borba, Domoljuba, Slovenskega Gospodarja in Stražo so ustavili, Slovenca za-plenjevali, ali naše ljudstvo je vztrajalo in junaško izvojevalo volivui boj. Sedaj po volitvah ne smemo držati rok križem in sanjati o zmagi v Sloveniji, ampak moramo iti na delo. Nasprotniki nas bodo poskušali (Dalje -^m—— riRznnniiH && m*. ^ ..........................mm.............. III. akademija J. D. Z. v nedeljo ob 8 zvečer v Unlonu ♦......................................... ZADRUŽNO GOSPODARSKI TE-CAJI in sioer celonevni s predavanji o pomenu In potrebi kmečko-strokovne organizacije, o vzgoji k varčevanju in o kreditnih zadrugah, o živinoreji in mlekarstvu in eventuelno o drugih panogah kmečkega gospodarstva se prihodnji teden vršijo v sledečih krajih: Horjul dne 0 marca, Vrhnika dne Iti. marcu, Gor. Logatec dne 11. marca, Planina dno 12. uiarca, Begunje dne 13. marca. Tečaje priredi Zadružna /.veza, ki pošlje na vsak tečaj po tri predavatelje iz Ljubljane. Ker so za poživitev zadružništva in zn gospodarski napredek kmetijstva taki tečaji silno važni, skrbite za primerno objavo in za čimveč jo udeležbo, zlasti med mladino. d Zahvala. Odbor za zvonove pri sv. Martinu v Zg. Dragi pri Višnji pori se naj topleje zahvaljuje vsem, ki bo durovali za novo zvonove. Vtem darovalcem kličejo: Bog povrni! u Mizarski tečaj za detajlno risanje v naravni velikosti namerava prirediti Urad za jiospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Teiaj bo vodil g. Jo.->ip Tratnik, profesor na Srednji tehniški šoli. Prijave naj se do Eožljcjo na nnclov urada pospeševanje obrti, jubljana, Dunajska cesta št. 22 najkasneje do 12. marca t. 1. Prlfcetck so naznani vsem udeležencem pismenim potom. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj risalno desko v velikosti 2.10X1-10 m- Na" taniSnejšo Informacijo dobe interesenti v uradni pisarni. n Kolarski teluj t Ljubljani. Urad za pospeševanje obrli namerava priredili kolarski teiaj f Ljubljani. Ponovno vabi interesente mojstre in pomočnike, da prijavijo svojo udeleibo najkasneje do 12. marca t. 1. v pisarni urada za poepeševanj« obrli, Dunajska cefcta Št 22, uslmeno ali pismeno. Semenski oves francosko LUCERNO — DOMAČO DETELJO -razna TRAVNA SEMENA — PESO, GRAHORO, priporoča zn pomladansko setev FRAN POGAČNIK LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA IT. S* uspavati ali če to ne bo šlo, pa preganjati in časopise naše stranko zaplenjevati. Na delo moramo iti, preorati ledino Slovenije, vsejati med ljudstvo seme Slovenstva m krščanstva, ga dobro prekopati in zalivati, da bo rodilo dober sad. Nič naj nas ne straši: ne grožnjo, ne nasilje, ampak le delo za naš slovenski narod nam bodi čast in ponos. Krščanska mladina, na delo, na delo! Od severa do juga, od vzhoda do zahoda Slovenijo naj gve ta klici Spamladno gnojenje oziiine. Vsakemu kmetovalcu mora biti znano, da vpliva dušik v dušičnatih gnojilih na rašoo in predvsem na spomludni razvoj mladih rastlin. Pri tem pa ne učinkujejo vsa dušičnata gnojila enako, ker imajo v cooi dušilc vezan na različen način. Na pr. dušik v apnovem d u 41 k u se nahaja v obliki aniidov, ki morajo najprej razpasti v amonijak in potem v solilrovo kislino, ki Bluži rastlini v hrano. Vsled tega ne smemo tega gnojila trositi spomladi na ozimna pšenico ali rž, ker nam najprej vsled svoje jedkosti požre mlade rastline, potem po raztrosenju pod kopljemo ali podorjemo in šele 14 dni potem sejemo. — Žveplo v o - k i s 1 i amonijak tudi ni primaren za trošenje po zelenih rastlinah, ker sa amonijak kaj rad spremeni v plin in Izgubi. Tudi to gnojilo treba podorati, Če naj dobro učinkuje. Čilski soliter Je edino dušič-nato gnojilo, ki se z uspehom porablja pri pojenju rastočih zelenih rastlin. Dušik v čilskem solitru se nahaja v obliki solitrne kisline, ki je v vodi lahko raztopna in služi naravnost za hrano rastlinam. Zato tudi hitro učinkuje, kar se razločno opazi že po osmih dneh, ko smo z njim pognojili setev. Dušik v čilskem solitru pospešuje predvsem raščo zelenih delov rastlin, zele-niln« (klorofilna) zrnca se razmnožijo in zato dobijo listi temnozeleno barvo; rastlina pa naravnost vidno raste in požene pri žitih prej krepko klasje. Čilski soliter ne zgubi pri trošenju niti najmanjše množine, dušika, ker se ta ne more spremenili v plin. Edino v tem slučaju bi se ga nekaj izgubilo, če bi veliko deževje poplavilo njivo in voda odnesla lahko raztopilo gnojilo To so pa zelo redki slučaji. Iz tega torej sledi, da je čilski soliter edino dušičnato gnojilo za pomladno gnojenje o z i m i -ne, pšenice, rži, in ječmena. Letošnja deloma mila zima brez snega je na ozimnih setvah napravila precej škcde> ki so jo pa lahko popravi edino z gnojenjem s čilskim solitrom, ki smo ga potrosili po vrhu rastlin. Posebno ozimna pšenica je hvaležna za to gnojilo, ki ji ga damo po brananju in ga poleni zavaljamo. Na 1 oral vzamemo 100 kg čilskega solitra. Marsikateri kmetovalcc se bo pa popraskal za* ušesi, češ: gnojilo je drago, bogve ali se mi bo izplačalo, če bodem gnojil s čilskim solitrom? Na to vprašanje naj sledi točen odgovor: V minoiem letu 1924 je Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani izvedla v Sloveniji večje število preizkusov gnojenja s čilskim solitrom in dosegla sledeče uspehe: Od dobro izvedenih preizkusov se je dobilo povprečno na eden hektar (okroglo dva orala) na parcelah v kilogramih pridelka: Storilo proiikuaor ozuuins Negnojeno Gnojeno Večji pridelek Cisti uspeh v Zrnje Slama Zrnja Slama Zrnje Slama dinarjih fieaiea 41 1260 2890 16U0 3320 340 630 775 rt 21 1210 3640 1540 4500 330 860 583 i»*mea 14 1370 2620 1770 3200 400 5H0 590 Pri izračunavanju dobičkanosnosti gnojenja s čilskim solitrom bo se vzele kot pomaga sledeče cene: Za čilski soliter 6 Din za kilogram (letos bo to gnojilo cenejše), za pšenico 4 Din, za rž 3.20 Din, za ječmen 3 Din. V resnici so pa ta žita dandanes na trgu mnogo dražja, povprečno za 1 Din. Iz tega pregleda je torej jasno razvidno, da se gnojenje ozimine • čilskim solitrom prav dobro izplača in sicer najbolj pri pšenici. Iz teh preizkusov pa tudi razvidimo, da nam vsak kilogram čilskega solitra vrže po 2 in pol kilograma pšenice, po 2 kg 20 dgk rži in po 2 kg 6« dkg ječmena ne-glede na večjo količino slame. To so pov-prežni podatki iz večjega števila preizkusov, ki so jih izvedli kmetje sami na pobudo gori navedene Poddelegacije. Zanimivo je Ia- Amerika »• inienule lina rujava kotenina, izdelana iz na|-■0W*ga ameriškega bombaža. — Po trikratne« Pranju postane snežno bala. V zalogi pri * K. SKABERNE LfabljMM, Meatol trg tt. pa tudi izvedeti, kaj poročajo posamezni preizkuševalci o svojih opazovanjih pri gnojenju s čilskim solitrom: Pšenica je kmalu po gnojenju s čilskim solitrom poslala bolj zelena, se buj-neje razvijala, krepko odrastla, dobila močnejšo in debelejšo slamo, daljše klasje in debelejše zrnje. Rja ji ni tako škodovala kakor nepognojenim rastlinam. Tudi je prej dozorela nego ostala nepognojena pšenica. Rž se je takoj po raztrosenju solitra bujneje začela razvijati, dobila temnozeleno barvo, daljšo slamo in krepko klasje. Ocvela je enakomernejše nego nepognojena, dozorela nekaj dni prej in imela kleno zrnje. Ječmen je po čilskem solitru pokazal čudovito hitro raščo in je nastavil do 15 cm daljšo slamo. Zrnje je bilo krepko in debelo ter je v klasju prej dozorelo. Rja mu nI tako škodovala kakor onemu, ki ni bil pognojen ■ čilskim solitrom. Pri tem se opozarja na to, da se oziminl čimbolj rano spomladi gnoji a čilskim solitrom in sicer zadostuje 75—100 kg na oral. Kd /t hoče svoje pridelke zvišati, bo gnojil tvojo osimino ■ čilskim solitrom. Umno oskrbovanje govedi za pšian,e. Če naj žival namenjena za pitanje vrž« gospodarju popoln užitek, mora biti pra-oilno krmljena in dobro oskrbovana. Čim boljše jo oskrbujemo, tem večji dobiček nam bo vrgla, naravno če je pri tem tudi pra* vilno krmljena. Potrebno je torej nekaj to-stvarnih nasvetov za pitanje govedi, kef opazujemo posebno na današnjih sejmih, ko se živina tako težko spravi v denar, da se samo dobro spitana goved lahko proda. Pri pitanja zaleži gospodarju predvsem na tem, da bi prirastek bil čim večji. To se deseže, če je vse telesno delovanje živali (presnavljanje, dihanje, prebavljanje itd.) čim popolnejše. To pa nastopi tedaj, če ima žival dovolj pregibanja. Tega pa zopet ne smemo dovoliti, ker bi žival z njim zgubila na hranilih, ki jih potrebuje za debelitev, nastavo mesa in masti. Ta primanjkljaj nadomestimo s primernim oskrbovanjem. Oskrbovanje živine obstoji v obvaro-vanju pred boleznimi, v čiščenju kože, striženju dlak; dalje moramo paziti na to, da so živuli podani vsi pogoji za primeren razvoj, v kolikor zavisijo od njene okolic« t. j. zrak, svetloba in toplota. Živali obvarujemo pred boleznimi, če ji;n pokladamo zdravo krmo, čisto vodo, jih obvarujemo pred prehlajenjem in pazimo, da se ne okužijo s kakimi nalezljivimi boleznimi. Kožo živine čistimo s krtačo in česa-lom, kar nima samo pomena, da odstranimo iz nje prah in nepotrebne luskine, ampak tudi, da dražimo kožno živčevje, pospešimo tok krvi v kožo, povečamo dihanje skozi kožne reže, kar vse pospešuje tek živali in boljše izkoriščanje krme. S česanjem in krtačenjem kože pitalnih govedi dosežemo izreden uspeh pri pitanju, vsled česar tega dela ne smemo nikdar zanemarjati. Pri začetku pitanja navadno ne stri-žemo dlak živalim, ker te zabranjujejo preveliko zgubo telesne toplote. Toda proti koncu pitanja, ko živali zgube skoro tvoj tek, tedaj jih ostrižemo, da odstranimo nekaj telesne toplote, slem pospešimo prebavljanje in obnovimo veselje do krme. Steni nekako primoramo živali, da boljše žrejo. Hlev, v katerem držimo pitalno go-v«.d, naj bo zračen, topel in 1» deloma svetel. Zrak je potreben za zdravje živali, za dobro prebavo in čim boljše izkoriščanje krme. Vendar morame pri prezračevanju paziti na to, da ne na* stopi prepih, ker je živina, ki je neprestan« v hlevu zelo podvržena prehladu; pa tudi na to, da s prezračevanjem ne odvzamemo hlevu preveč toplote. Hlev mora biti na vsak način precej topel, 15—18* C, druga&i se živina slabo debeli. Če mora namreč porabiti preveč svoje telesne toplote za ogrevanje, potem gre to na škodo prebavljene krme, ki ima namen tvoriti meso in mast Na toploto v hlevu treba zel« skrbno paziti. Prevelika svetloba ▼ hlevu za pitalno goved ni na mestu, kajti ta živali bolj razburja; posebno v poletnem času so muhe, ki dražijo živino, da ne more počivati v miru. Za nje je najbolj na mestu mir in počitek, potem ae Šele doseže največji uspeh prt krmljenju. Naravno jo* BOJAZLN (strah). To cuvstvo se privzgoji otroku s pre-strašenjem ali s pripovedovanjem strašnih pravljic in pripovedk in te lahko razvije v bolestno strašljivost. — Strašljivi otroci pa zahtevajo pri vzgoji veliko previdnosti in prizaaesijivosti. l'rav nič ne izda sila, kadar gre i.a otrokovo plašnost, ker je otrok sam iz sebe ne more premagati. Saj otrok sam po sebi ni boječ, postane šele tak, ako se je kdaj iz kateregakoli vzroka zelo prestrašil. i ako prestrašen pa potem ne vzdrži sum v samoti ali temi. Vsakdo izmed nas odrajlih je že poskusil, kako krčevito se na3 jo držal tak otrok v samotnih tem niii krajih.. Zato bi bilo neprimerno, če bi puščala mati prestrašenega otroka v temi, češ, mora se navaditi, ali da bi ga za kazen zapirala v temne prostore. Strah je namreč zeio močen občutek, otrokovi živci pa so to zelo malo odporni; zato se je že večkrat zgodilo, da so taki otroci dobili božjastni napad. Koliko pa trpi tudi duša takega otroka, ki si, neizkušen, predstavlja najstrašnejše reči, a nezmožen si pomagati prestaja tako hudo trpljenje, ki si ga odra. ii niti predstavljati ne moremo. Kolikor le more, naj mati takemu otroku pomaga do zaupanja v to, kar vidi in sliši. I.iirno naj pogovori z otrokom vse stvari, z asti pa okolnosti, katerih se tako zelo boji. Ako te okolnosti kolikor so da tudi preisčeta, pregledata in se skupno prepričata, da ni nobenega vzroka za strah, potem se otrok sčasoma umiri in z rastočimi lastnimi izkušnjami premaga polagoma lo bolestno plašijivost. ViiTNAIiSTVO. Kako razdelimo vrtne gredice? V prvi vrsti moramo gledati na lepo okusno obliko in pa na lo, da ima vsaka vrsta zelenjadne svoj določen prostor. Posamezni oddelki za zelenjad morajo biti ograjeni ali omejeni. Meje branijo, da se ne usiplje rodovitna zemlja na pota. Prvič je škoda rodovitne zemlje; drugič pa taka zemlja pospešuje rast plevela po stezicah, ki zaraščene in plevevne znatno zmanjšajo vrtno lepoto. Prav dobra ograja je debelo kamenje, opeka, deske. Travnate ruše in zelenika (pušpan) sta manj priporočljivi, ker se te ruše prehitro razrastejo v rodovitno zemljo, pa tudi po stezicah delajo neprilike. Zelenika je sicer lepa meja, a je varno pribežališče in skrivališče škodljivim polžem. Prav lepo pa se podajo med kamenje, različne kam-niee (snksifraga). To so rastline z zelo plitvimi koreninami in jim radi tega prav lahko žabranimo prepovedano pot v gnojno zemljo in pa stezice. Nageljeki, tisti drobni rožasti, ki klubujejo zimi in mrazu, se tudi kaj lepo podajo kot ograja nasajeni ob kamenju ali opeki. Cveto prav zgodaj in jim pravimo binkoštni nageljčki. Kakor pri pridelovanju poljskih rastlin moramo paziti tudi pri vrtnarstvu na to, da vedno menjamo razne zelenjadne vrst«. Kumare, zelje, špinača zahtevajo mnogo rastlinskih snovi za rast in razvoj, zato jim moramo dati močno pognojeno zemljo. Za temi pa naj pridejo koreninske in goinoljnate rastline, ker te zmerno usr-kavajo rastlinske snovi. Zelo skromne so stročnico, kakor grah in fižol. Zelenjadni-ce delimo v eno- in večletne. H enoletnim spadajo: kapusnice, salate, špinačnice, ko-reninike, čebulnice ali česnice, stročnice ali sočivje in bučnice. K večletnim trajnice imenovanim pa prištevamo: artičolce, rabarbaro, špargelj in različne kuhinjske dišavnice kakor: drobnjak, materna dušica (timijan), poprova meta, melisa, zdravilna kadulja (žavbelj), sivka (lavendel), pelin, janež, kumarček, torkanj, abrantica in rutica. Nekatere izmed teh imtjo zdravilno moč v sebi in bi ne smele manjkati na vrtni gredici. Pri enoletnih zelenjadnicah se moramo ozirati tudi na njih ustroj. To se pravi: Za takimi, ki s svojimi dolgimi koreninami Sfkajo hrano v globokih plasteh, sadimo tako s plitvimi koreninami. Leh, ki naj 1 bodo 1—1.20 m široke, ne smemo pustiti nikdar prazno. Eno pospravimo, drugo na-sejemo in nasadimo. Enoletnice sejemo in sadimo. Trajnice pa razmnožujemo s po-razdeljevanjem korenin. O setvi in sajenju prihodnjič, j METLA IN POMETANJE. Čarovniško orodje je metla; na nji ja-šejo čarovnice na Klok. Ako oplaziš ž njo j prešiča, se ne rata, in če udariš ž njo člo- ; veka, je to udarjenemu velika sramota. Kadar preti toča, se pokaže oblakom metla; navzgor obrnjena metla pomeni izzivanje skritih in javnih moči in velika žalitev je, i če ti kdo vrže na dvorišče staro metla Ou- j dno in pomenljivo orodje je metla. Baba Saga v ruski pravljici ima sluge, ki pometajo in zametajo za njo, opričniki carja Ivana so imeli metle kot znak svoje službe. Metle in metlice se navajajo pogostoma v pogovoru, pregovoru in po časopisih. Nova metla dobro pometa, pri volitvah grozi vsaka stranka, da bo pometla z drugo stranko, vzgojitelji in državniki se izražajo dostikrat, da bo treba s to in ono razvado korenito pomesti. Kresnice, ki hodijo ali so hodile koledovat, so pele pri vsaki hiši, da je lepo pometeno. Važnost metle je torej res velika. Po metli spoznamo gospodinjo takoj, ko stopimo v hišo. Ako ni prijateljica metle in se ne suče rada ž njo naokrog, je ne bomo pohvalili. Ako pa stoji v kotu metla vsa umazana, mokra, si ne moremo misliti, da je to dobra gospodinja, tudi če rada pleše z metlo po hiši. Mokra, blatna metla gnije in razpade. Poleg tega, da je treba pometati, jo treba torej tudi skrbeti, da je metla suha in čisa. Kako se pometa? Navadno narede ženske pri pometanju veliko prahu, kar pa je nepotrebno. Lesena tla na kmetih radi pred pometanjem poškropijo ali pa potresejo z mokrim žaganjem. Tako se pa zamažejo tla. Kamor Je padla kapl}vodej tam jo lisa, in po žaganju se zared^ bolh ia muK < ker pride žaganje v žpiie med deskami in ga ne moreš do kraja i,esti_ Tudi prašl se potem rado, ker je osiairah ^ mokrega žaganja na deskah in k posuši. Čedno brez prahu portfg^ ^ zmo«! metlo, jo dobro otreseš ali lv-išeš s cunjo ali če oviješ metlo z mokro 0»jo. Metlo j® treba pri pometanju večkrat Vrati; če je ovita s cunjo, je pa treba cn0 izpirati. Tako 3e pobere ves prah. Kjene bolnik, so ne sme prašiti, pomesti pa Jt]e treba. Tam je najbolje, da izbrišeš tla &isto cunjo. Pa tudi kislina, pest zelja ali Vp«, po-bere ves prah in ne dela bolniku kdlege. Da ne loti prah tako v zrak, jureb« metlo povleči po tleh. V velikih predorih se poberejo že majhni kupčki smet, nI treba zmesti vse v en kup. Kjer so tla RAKTIČNI NASVETI. Večkrat se prigodi, da so noži In rili o e izrujeio iz ročaja, ker so »le v prevroči vodi. Lahko bi jih sama jritrdiš. Napravi mešanico iz stolčenc ;olofonije, smole ali pečatnega voska (2 leia) in iz enega dela stolčene opeke in črede in s to mešanico napolni votlino v fočiu, razbeli špico noža ali vilic in pojim v ročaj. Ko bc ohladi, prav trano itoji v roču. Sredstvo z preganjanje miši. Položi iveže melise na kraje, kjer sitnarijo miši I 'udi terpentinov, naftalinov in bencinov !uh jim je zopern. Namoči v katerikoli ;eh tekočin cunjo in zamaši z njimi mišje luknje. Odprava bolh. V gorkejšeni letnem asu se zopet namnoži te nesnaga. Po-teljc je treba imeti enažne, posteljno perilo večkrat menjati. Ker se pa bolhe Jrže tudi rade v špranjah po tleh, je tudi tla treba dobro osnažiti. Prav dobro sredstvo za umivanje tal zlasti, ako so se zaredile bolhe, je tole: Z vročo raztopino galuna (1 kg na 10 1 vode) urnij tla in še posebno špranje in kar jc posebno važno, lie obriši tal, ampak pusti, da se posufie. To napravi dvakrat ali trikrat kmalu eno a drugim in bo gotovo pomagalo. Plcsnoba na kruhu. Za to nadlogo sta dva vzroka: ali ni kruh dobro pre-pečen, ali pa je shramba vlažna. V prvem slučaju je treba seveda kruh dodobra prepeči, da je sredica suhn. če je shramba vlažna, jo je treba vsak dan zračiti s pre-jihom in zelo priporočajo, da se postavi 7 plitvi posodi dobro posušene živinske fcoli, ki vleče vlago vase. Treba jo je iz-iromeniti dvakrat do trikrat v tednu; ia živino pa je vseeno porabna, četudi )olj mokra. ajboljSi ia vendar najccnejii stroj za rodbino in oort. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditno banke KREPKEGA UČENCA li*,J!PIf'mo takoj za kovaJko obrt. — MATIJA .P, Ljubljana 7, Sv. Jerneje cesta it. 38. ELEKTROMOTOR na vrtilni tok, 4 KS -prodam radi nabave večjega. — Cena 4000 Din. BABNDC, Giinca 9, p. Št. Vid nad Ljubljano. fanrnrfai i« v Veliki Ra£ni pri Grosupljem r'h|j| uu£ij HIŠICA s hlevom in njivo. VcS » »Ve pri upravi »Domoljuba« pod Sitro HIŠICA. Vse vrste semen, GNOJIL, poljskih STROJEV in cementa dobite po najnižji ceni pri Gospodarski zvezi v LjubiM. IZDBRHZBl Ali ste se že zapisali v Družbo sv. Mohorja? Čaa poteka za vpis. Kdor jo bil doslej član, ne zamudi. Kdor še ni bil, naj se zdrami in vpiše. Brez dobre knjige ne smeš in ne moreš več biti. Časi so taki, da zahtevajo prav od vsakega izobrazbo in poštene zabave. Kdor tega ne išče v dobri knjigi, bo zaostal in bo iskal nepoštene zabave. Kaj pa boš dobil letos od Mohorjevo družbe? 1. Povest: V graščinskem jarmu, spisal Fr. Jaklič. Povest slika bridko življenje iz one dobe, ko je bil kmet tlačan, na pol suženj graščinske gospode, ko so ga valpti po mili volji preganjali, zapirali — pa mu neveste in hčere pehali v nesrečo in sramoto. 2. Povest: Božji mejniki To drugo knjigo je spisal naš najboljši pisatelj Ivan Pregelj. Godi se v tužni Istri, kjer trpijo naši bratje od nekdaj in sedaj kot Job v sv. pismu. Povest je tako pretresljiva in tako živa slika Istre, da ne bo ostalo nobeno oko suho, ki jo bo bralo. 3. Gospodarsko knjigo Travništvo. II. in III. del. Večletno delo in poskusi 60 rodili to knjigo (spisal inž. Turlc). Baš II. in III. del, ko govorita o deteljinah, travnih mešanicah, napravi umetnih in menjalnih travnikov sta za kiueta abecednik in ga ne »me pogrešati nobena kmetija še teko majhna. V knjigi jo vse polno podob. 4. knjiga 60 Apostoli Gospodovi. Kdo ne bi z veseljem zasledoval dela in trpljenje onih mož, ki jih je poslal Kristus po vsem svetu širit evangelij. Knjiga ima zelo lepe podobe. 5. knjiga: Koledar. Ta bo imel poleg lepih podob, siuešnic, ugank, povesti tudi zelo važne članke o davkih, osebni dohodnini, 0 Slovencih po tujih državah, o živinoreji itd. Ali niso to prekoristne in velezabavne knjige obenem? In kaj stanejo? Samo dva kovača (20 Din)!! Vsaka knjiga za otroka te stane toliko, tu pa dobiš 5 knjig za to malenkostno ceno. Čo pa nočeš, doplačaj še za 6. knjigo 12 Dni. Ta bo odgovarjala na vse zmotne pa tudi hudobno ugovore zoper vero, n. pr. sVse vere so enake«, ali ?Vera je vojsko naredila-?, aH »Vera je pravljica za otrokeali >Po smrti je vsega konec« itd. Kajkrat ne veš na take ugovore ničesar odgovorili, pa se ti smejejo nasprotniki. Poduči se, da boš svojo vero znal tudi bianiti zoper hudobijo in laž. Če pa lioteš še 7. knjigo, doplačaš 9 Din in dobiš Poljudno kemijo, to je knjiga, ki ti razlaga vso pojave, ki se zlasti preprostega človeka tičejo: Kaj je zrak, 1 aj oglje, kaj milo, sveče, železo, zemlja itd. Zelo koristna knjiga in za izobrazbo nujno potrebna. Ko to prebereš oče, mati, funt, dekle, —• hajdi do poverjenika, župnika in so vpisi! Izvrstno blago pa poceni, da jo kaj! Priirgaj si dva kovača ln kupi. No bo ti žal trtice iz sedanjih dni Cerkel SPOVED — SVEČA KATOLIČANOV. Danski izpreobrnjenec Krogh Tou-ning pripoveduje sledečo zgodbo: «Ko sem bil še protestantovski pastor v Kri-stijaniji, me pokliče nekoč k sebi za smrt bolna žena. Kmalu sem spoznal, da ji teži vest težka pa velika pregreha in da si hoče olajšati svoje srce v razgovoru z menoj. Toda na noben način ni mogla priznati in povedati svoje pregrehe. Ive jokala je in bridko vzdihovala. Odšel sem, ne da bi bil kaj pomagal, Drugi dan so je zgodilo vse prav na isti način. Polna dobre volje mc bolnica zopet pokliče, toda v joku zopet ni mogla priznati, kaj ii tako zelo teži srce. Tretji dan sem šel, četudi m« bolnica ni poklicala. Pa glej! Nisem je več našel doma. Omračil sc ji je namreč bil um tako, da so jo morali odpeljati v norišnico. Jaz pa sem sam pri sebi mislil: Kako srečni so katoličani! Od mladosti navajeni priznavajo svoje grehe mašniku, pooblaščenemu za spovedovaujp, da jih odveze od njih in v tem najdejo toliko tolažbe in miru.« Ni čuda, da je pisal največji nemški pesnik, ki je bil istotnko protestant oziroma brezverec: »Martin Luter bi ne bil smel vzeti spovedi človeku.« — Pater Feliks Wiercinski pripoveduje: Ko se je vrnil neki katoliški vojak iz svetovne vojske mi je pravil sledeče: Nekod smo vsi opravili sveto spoved pri svojem vojaškem duhovniku. Tu pa je prišel protestantovski feldvebel k meni rekoči «Kako lepo je za vas katoličane, da imate spoved! — Ce se hočete spraviti z Bogom tedaj Bodi o vaši spravi nekdo drugi, ki je od Boga samega v to pooblaščen in vas v njegovem imenu odveze od grehov. Jaz pa nimam kaj takega; kdo naj mi bo porok, da sem storil svojo dolžnost napram Bogu. Zakaj nihče ni pravi sod« nik nad samim seboj,« Prestopi v kat. Cerkev: V zadnjem; času je zopet prestopilo vec uglednih mož in žena v kat. Cerkev. Tnko v Ameriki ruski pravoslavni škof A. Dzubay< na Angleškem tašča prejšnjega ministrskega predsednika Asquitha, namreč gospa Raymonda Asquith; na Norveškem slavna pisateljica Sigrid undest; na Filipinih protestantovski škof Catlini, t Palestini Hans Hrzl, sin voditelja Judov: Teodorja Herzla. ki je popisal svoje iz-preobrnete podrobneje v londonskem' listu »Universe«. Protestant o Lurdu: Znani švedski' pisatelj in pesnik Jolm Osenham je obiskal božjo pot v Lurdu lansko leto ta potem popisal natančneje svoje potovanje v posebnem spisu, ki ga zaključuj« z besedami: «Kar tiče mene, verujem, da so je v Lurdu resnično razodela božja dobrotljivost in sicer današnjemu svet«, ki t«ko zelo potrebuje dobrotljivosti božje.« .Število božjemu Sren Jezusovemu losrečenik družin narašča vedno bolj. V Italiji se je v zadnjem času slovesno posvetilo presv. srcu 150.000 družin, na Irskem 200.000, na Poljskem Gfi.OOO, v Kanadi 132.000, v Argentini ji 92.991, v Uruguaju 18.000, na Francoskem več- sto-tisoč, na Hrvaškem 120.000, — na Slovenskem je prijavljenih šele 120 družin, poio ell000,~tik kvztxwepsq,o JiaVpjdss Faniovski večeri v pismih, v. Dragi slovenski fantje! Prav gotovo ni nobenega več med Vami, ki bi nič ne poznal orlovske organizacije. Toliko se je že razpredla po vsej naši domovini, toliko je že bilo o njej govorjenja in pisanja, da ni živemu človeku več neznana. V tem se gotovo strinjate z menoj vsi spoštovani bravci mojih pisem v «Doinoljubu«. Toda kaj pravite, ali pa tudi vsi ljudje enako sodijo Orlovstvo? O, to ni luojroče! Saj pravi star pregovor: Kolikor glav toliko misli. Nikoli ni mogoče večjemu številu ljudi vtepsti v glavo popolnoma enake misli in sodbe. Vendar ni dobro, če je mnogo ljudi, ki važno reč napačno sodijo. In Vi vsi veste, da je še precej ljudi, ki čisto napačno sodijo orUrsko organizacijo. .Taz sani, ki Vam ta pisma pišem, nis«m bil vedno na jasnem, kaj in kako je 7, načini orlovstvom. Šele od takrat naprej, ko sem prav jasno spoznal, da ni orlovstvo prav za pr;iv nič drugega kot organizirana poštena fantovska druščina, od takrat naprej se mi zdi, da znam vedno in povsod Orle prav ceniti. Pisni sem Vam že, kako potrebno bi bilo, med nami zopet oživiti nekdanjo vrlo in pošteno fantovsko druščino. Toda morebiti som venrlar kaj premalo povedal. Zato bom sedaj skušal še bol.i razložiti to reč. Kaj je prav za prav druščinal Na to vprašanje nam odgovarja ve-boljni svet. Kamor človek pogleda, povsod je polno druščine. Pšenica na polju ra«te v lepi druščini, drevesa v gozdu v druščini, listje na vejah zraste v druščini, zeleni in rumeni v druščini, pa tudi odpada v druščini in se zbira pod drevesom na tleli. Še deževne kapljice in snežinke, bele zvezdice, jadrajo v druščini izpod neba na zemljo. Nič ni čudnega, da je Bog tudi človeka tako ustvaril, da mu srce hrepeni po druščini. Le izjeme med ljudmi so taki, ki ao leto in dan radi sami, ki ne marajo za nobenega človeka poleg sebe. Saj je pa tudi vse naše življenje na zemlji tako urejeno, da brez druščine ni nič. Otrok pride na svet — kako hitro bi bilo po njem, če bi ne imel nikake druščine. Prvo druščino mu daje mati. Seveda to ni še druščina v pravem pomenu besede. Večinoma pa dobi otrok v zdravih (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj.) 5' ' Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Matija Goreč je dal pismo iz rok in je bil rdeč v obraz. »Lena, krivico smo ji storili. Tako — ' tako kot ona, bi storila malokatera.« I Deklica ni odgovorila; samo zaihtela je močno. Čez nekaj časa je rekla: i »Nazaj mora — nazaj mora k nji!« i »Ne gre, Lena, saj ne grel Nihče ne ve, kje je, niti njen oče!!« In na teh dveh se je zopet izpolnilo to, kar je tako staro kot svet: v vseh človeških sovražnostih zmaguje samo plemenito dejanje, ki gre tja v sovražni tabor, pogleda nasprotnika z milimi, magnetičnimi očmi in v tem,, ko ga napravi zmedenega, mu počasi odvzame orožje iz rok. Oba sta se sramovala drug pred drugim in pred samim seboj. Nato sta si poiskala tolažbo: nista vedela, kako je bilo. Nekaj časa sta govorila, nato sta šla dol v sobo. Luč je gorela in Henrik je sedel pri mizi. Ni se ozrl, ko sta vstopila. Zopet je obstala Lena pri vratih; nato pa je nenadoma stekla preko sobe in pokleknila pred mizo. »Henrik k Presenečen jo je pogledal. »Lena — kaj hočeš ti tu?« Deklica ni mogla spregovoriti bci-^de. Matija je prijel Henrika za ramo. »Bodi dober, Henriki Lota ji je pl- in poštenih družinah kmalu drugo druščino — bratce dobi in sestrice. Vesel jih je in rad je med njimi — to je za otroka že čisto prava druščina. Vendar se dostikrat v družini pokaže, da domača druščina ne drži prav trdno skupaj — otroci so po letih preveč narazen, vsak ima svoje veselje. Tudi spol jih loči in navdihuje tem tako, onim drugačno nagne-nje. Deklice rajši žive med sosedovimi deklicami kot doma med brati, dečki so veseli, če jih prideta obiskat Bosedova Tonček in Jožek, za Micko in Francko ae prav malo zmenijo. Pa tudi tu še ne gre vse gladko, kot bi bilo namazano. Naš Stanko je star 9 let, njegov bratec Ivan 13. Rada se imata, nič ne rečem. Toda kadar prideta sosedova dva, sta kar nekam na novo oživljena. Sosedov Tonček je jeseni dopolnil osmo leto — prav lep par je našemu Stankotu, tako pravi naša gospodinja. Bog ve, kdo jima je povedal, da sta »lep par«, ko vedno skupaj silita t Naš Stanko sosedovega Jožka še pogleda net samo Tonček, Tonček I Ta je njegov «ideal«. Nasprotno je pa sosedov jožek ves »zarukan« v našega Ivana. Kar se zmisli Ivan, je všeč tudi Jožku, česar Ivan ne mara, gotovo graja tudi Jožek. Leta ju družijo, zakaj enaka leta prinesejo enako mišljenje in hrepenenje. Naša gospodinja, mati Stankotova sala. Tudi ona uvidi sedaj, da je delale Loti krivico, in jaz tudi.« Henrik se je zasmejaL »To je vse, kar lahko storite, da »vidite! To je še dovolj zgodaj. Sedaj, ko J« vse uničeno, uviditel« »Henrik, pusti me zopet tu, pusti hm zopet pri sebi!« je ihtela Lena. »Ne! Kdor gre proč, nI treba, da m zopet vrne! Nihče! Niti Matija, niti ti, pa tudi ona tam preko nel Ni bilo potrebno^ da je tako potihem šla; ne bi je šel iskal In tebe ne potrebujem več! Ne potrebujem nikogar!« Lena se je dvignila. »Torej — torej naj res grem, Henrik?« »Da!« »Ne, ne bo šla, in jaz tudi ne! Mi ostanemo tu. Jutri zjutraj, čo boš hotel, bomo pa šli. Ne pa sedaj v tem vremenu in ponoči! Tega ne moreš zahtevati!« Henrik ni odgovoril. Tako sta sedi« oba k mizi. Nekaj časa so vsi molčali. »Henrik, ali nam nočeš povedati, kaj hočeš storiti?« »Ni potrebno!« Tedaj Matija ni rekel ničesar ve?. Ve« del je, da bo mladi Bukovčan, v katerem j« grozno delovalo, sam od sebe govoriL In bilo je res tako. Čez nekaj časa Je skočil kvišku in je stegnil roke v zrak. »Proč moram, — proč iz te uboge, pro-klete hiše, — ali — ali —« »Henrik, poglej, dobro bi bilo, če bi pametno govoril z nami. Najboljše je, da in Ivanova, mi je nekoč rekla: »Moji otrooi so čisto po meni. Jai jih popolnoma po svoje vzgajam. Radi me ubogajo in tako od srca jim pride.« Nekaj dni po tistem mi je pa dejal mali Stanko: «Stric, kadar bo mama za en dan v mestu, bom jaz tudi vse berač« s kamenjem pognal od hiše kot dela sosedov Tonček. Berač je grd, ne vem, zakaj mama ne verjame.« Tako mi je rekel Stanko. Pokregal sem ga in poučil, seveda, zraven sem si pa mislil: Kdo vzgaja tegale Stankotat Njegova mama je ponosna na svojo vzgojo, toda očitno se je pokazalo, aa vzgaja Stanko.ta njegova druščina — sosedov Tonček! On je dejal, da je berai grd, on je lučal za njim kamenje — ajdi, Stanko bo tudi tako — kadar mame n« bo doma... Ej, tako je, tako! Vzgojitelj obrača, druščina obrne! Sto lepin besed nič ne pomaga, tudi tisoč dobrih sklepov ne, če pride slaba druščina in v eni minuti podere vso dobro stavbo. Vse premalo s« zavedamo ljudje božji, da je druščina največji vzgojitelj za vsakega človeka. Največji, pravim, najodločnejši. Zal, da je le prevečkrat ta vzgojitelj tako strašno slab! Zato pa želi vrle in poštene druščine vsem slovenskim fantom Vaš iskreni prijatelj Btar fant 1)rcxlaš posestvo ln dokler to ne bo stor- eno —« >Naj ostanem tu? Tu? Niti en dan! Niti pol dne več k >Tudi jaz pravim to. Ti moraš kmalu oroč! Jutri I In da ne bo posestvo samo, bova ostala Lena in jaz tu, dokler se ga ne lznebimo. Potem ti bomo poslali denar in tebi ni treba potem za ničesar več skrbeti, tudi za nas ne.« To je Henrik poslušal in prišlo le do razgovora, pri katerem je govoril skoraj gaino Matija Goreč, in mladega Bukovčana popolnoma pridobil za svoje načrte. Na kolodvoru v Breslavi je stal vojak-novinec. Vprašal je pravkar dva železničarja in tri ženske, eli še vedno ni prišel vlak Iz Waldenburga. In vedno je zvedel, da mora še potrpeti. Tako je sedel potrt na klop v kolodvorski čakalnici, potegnil iz žepa brzojavko in bral: »Henrik prid« ob štirih v Breslavo. Pričakuj! Važni dogodki. — Matija. Vlak je z ropotom pripeljal na postajo. Mlpdi branilec domovine se je naslonil na neki steber in čakal, da so šli ljudje mimo. Ni bilo dolgo in zagledal je onega, ki ga je pričakoval. »Henrik! Henrik, kaj pa se Je zgodilo? Kaj se je zgodilo važnega?« »Ti — Janček! Kako prideš ti sem? Kako si vedel, da — « »Pozor! Prostor! Pozor!« Šla sta ven pred kolodvor. »Henrik, povej mi, ali je kdo umrl?« Resno in brez besed ga je pogledal. »Henrik, povej mi vendar! Ali — ali Je mogoče mej oče umrl?« Rekrutu so stopil* solze v oči. »Ne, Janček 1 Vsi so zdravi. Samo — samo jaz bi kmalu umrl. »Ti? Kaj pa ti jc?« »Sedaj niši Seuaj ml ni nič!« V neki gostilni sta našla tih kotiček. Tam je pripovedoval Henrik, kratko*, trdo, večkrat od smeha prekinjen, kaj ga je Srivedlo sem. Kaj hoče tukaj, tega ne ve. oče biti samo proč od domu. Saj je tako lepo v Breslavi. Nato sta šla na Henrikovo željo v variet<§. In če je bil Janček v gostilni nad vse srečen, potem je bil tu ves iz sebe od sijajnih stvari, ki so se vrstile na odru, ln od samega začudenja je pozabil na vse skrbi. Henrik je čisto tiho sedel poleg njega. Čutil je lastno ironijo tega položaja. Pred enim tednom, da, le včeraj, bi tega ne Tnislil. Nastopila je skupina tirolskih pevcev, eli so neko pesem o domotožju. Tedaj je el Henrik v jedilnico in je izpil čašo piva, 'očim je sedel Janček v nemi pobožnosti imel solzne oči. Vso noč sta posedala o gostilnah in obema je gorelo v glavi, ^o vojašnice je spremil Henrik svojega jrijatelja. J Lahko noč, Janček! Ti si bil edini, mi je ostal še zvest, ti in tvoj oče. Se-iaj se bova tu večkrat videla!« Potem, ko je blodil po nočnih cestah, vedel: Ni kraja, kjer je človek lahko ta-o silno sam kot v velikem mestu. faprotlaj fepTrutfeeelisasti BIK Pr 18 mesecev ter dobrega potomstva. — IVAN KCa-NC, Sostro 14, Spodnja HniSico. t320 SUMLJIVA DOBROTA. Hanibal Hamlin je bil podpredsednik Zedinjenih držav za časa meščanske vojske (1S61—1865) in pozneje poslanik na Španskem (1881—1883), Preden pa se začel pečati s politiko, je bil odvetnik in sicer prav izvrsten. Neki Anglež, Pearson, je šel po glavni mestni ulici v Baltimoru, je padel i na slabem cestnem tlaku in si je zlomil nogo. Več tednov je bil bolan. Od mesta je zahteval tisoč dolarjev odškodnine, a mu je niso hoteli dati. Šel je k Hamlinu in mu izročil zadevo. Hamlin je pravdo dobil v prvi in tudi v drugi instanci. Izročili so mu tisoč dolarjev; poklical je Pearsona in mu je dal — en dolar. •Kako to T En sam dolar?« •Imel sem te in te stroške, moje zastopstvo stane toliko in Vam ostane še en dolar.«c Anglež je dolar vzel, ga je dolgo Časa pazljivo ogledoval, nato pa odvetnika tn ga je vprašal: •Cprcstit*. Vaša dobrota se mi zdi zelo sumljiva. Kaj pa, če je še ta dolar ; ponarejeni« TEPEC. Napoleon III. je s svojo ženo Evgenijo j leta 186-4 šel gledat pristaniška naprave v vojni luki Cherbourg (šerbur). Z mornariškim ministrom sta si ogledala tudi veliko zatvornico, napravljeno na izrečno povelje ministra. Meti vožnjo Be je zgovarjal cesar s pristaniškim kapitanom, starim, izkušenim pomorščakom. >Kaj pu mislite o zatvornici?« ga je vprašal. »Po mojem mnenju je ves ta denar izgubljen.« »DrugI pa pravijo, da je denar dobro naložen.« »Kdcr to trdi, Je tepec,« se odreže kapitan. Tedaj «e obrne ce«ar smejaje se k ministru in mu reče: »Ali slišite, gospod minister?« RAZŽALJIVA PISMA. Takih pisem n« pišemo samo danes, tudi naši predniki so se dobro razumeli na to in so prav odkritosrčno povedali, kar je komu šlo. Ohranilo se je na primer pismo slavnega Zida Majmonida, ki ga je pisal svojemu tovarišu. Majmonides (1135—1204) je živel na Španskem; bil je pravi duševni velikan, učenjak, zdravnik, filozof, razla-gavec svetih knjig, sploh vse. Najslavnejše njegovo delo se imenuje: Voditelj onih, ki so zabredli v zmote. Z nekim tovarišem se je bil spri in mu je pisal tole pismo, kratko sicer, a polno vsebine: »če bi se batine dale pisati, bi dobil ti jako dolgo pismo od mene: tako pa ne vem, kaj naj ti pišem.« PRAV SE MU JE GODILO. Amerika ima vse polno svojih >lcra-f ljev«. Ford je »avtomobilni kralj«, Rccke-feller »petrolejski kralj«, Vanderbilt »železniški kralj« itd., kakor se pač kdo udej-stvuje. Imenovani Vanderbilt je dobil svoje ime odtod, ker je vse polno železnic njegova last. Nekoč se je peljal po neki svoji progi. Sprevodnik, ki je listke pregledoval, ga je poznal in je šel molče mimo njega. Vanderbiltu je bilo pa na tem, da vršijo njegovi uslužbenci službo vestno in točno, ne oziraje se ne na levo in ne na desno. Zato je rekel sprevodniku: »Zakaj ne zahtevate listka od mene?« Sprevodnik ga je začuden pogledal, potem se je pa postavil strogo službeno pred njega in je dejal: »Gospod, prosim vozni listek.« Vanderbilt je segel v žep, je iskal in iskal, listka ni bilo, založil ga je bil. Sprevodnik ee pa ni dal omehčati; vestno vršeč svojo službo je zahteval denar za listek in zraven še dvojni znesek za kazen, kakor je v Ameriki predpisano. Vanderbiltu se še nikoli ni pripetilo, da bi bil na svoji lastni železnici moral plačati kazen. Sicer mu je bilo pa čisto prav. MUNSTERBERŠKI MORIVEC. Mestece Munsterberg v ŠlezijI je bilo zmeraj na dobrem glasu. Tam pa, kjer se izgubljajo zadnje hiše ven v ravnino, med plotovi in grmovjem, stoji hiša, koje lastnik je dobro ime Munsterberga nakrat pokopal. Tukaj je prebival Hannoveranca Haarmanna strašni naslednik Fric Denke. Kdo je bil, to bo ostalo najbrž za zmeraj uganka. Pred dvajsetimi leti se je bil priselil iz bližnjega Kunzendorfa, poznali so ga vsi in vendar nihče. Kajti nikdar ni nič govoril. Če ga je kdo kaj vprašal, ni nič odgovoril, aii pa te je več minut zijal v obraz in je slednjič iztisnil kratek da ali ne. Na močnem telesu je čepel star obraz poln gub, usta stisnjena skupaj; kvečjemu so se odprla, če je bilo treba privabiti kakšno žrtev. Gotovo je bil prav tak živalski človek kakor Haarmann in ravnotako malo preudarka zmožen kakor on. Saj ni samo tu-cate umorjenih rokodelskih pomočnikov na-solil in predelal ostanke za predmete vsakdanje uporabe (naramnice, zaveze, mape), temveč je preko tega moril iz veselja do moritve, ne imajoč pri tem namena, da se prehrani. Za vsako žrtev je imel p s ;ben lonec iz ilovice, ki jo je bil sam žgal, in na katerega je vžgal »tekočo« številko. Delal je navadno takole: Med vrati rokodelskega doma »Zur Heimat« je čakal na rokodelce in jih je nagovarjal; rekel jim je, da jim bo preskrbel delo, in jih je zvabil na dom. Tam jim je rekel, naj se usedejo k mizi, se je priplazil od zadaj, s cepinom aH krampom, in je udaril po glavi s tako spretnostjo, da je bila takoj zdrobl jena. Drugo je težko poročati. Zdi se nam, dia so to pripovedke iz norišnice. Popolnoma nerazumljivo je, da je osta-o to zverinstvo prikrito. Skoraj vsako noč e šla ta žival iz hiše, s polnim nahrbtnikom. Skoraj vsak dan je gnojila vrt s krv-o, in vse to so si razlagali hišni prebivalci n sosedi s psi ln mačkami, ki jih je Denke nobijal, kakor jim je pravil. Pa so samo en- Stran 48_ Ju t«ko zolo potrebuje dobrotljivosti božje.« število božjemu Srcu Jezusovemu posrečenih družin narašča vedno bolj. V Italiji se je v zadnjem času slovesno posvetilo presv. srcu 150.000 družin, na Irskem 200.000, na Poljskem 60.000, v Kanadi 132.000, v Argentiniji 92.991, v Uruguaju 18.000, na Francoskem več sto-tisoč, na Hrvaškem 12(1000, — na Slovenskem je prijavljenih šele 120 družin, poio ell000,~tik kvztxwepsq,o .haVpjdss Fantovski večeri v pismih, v. Dragi slovenski fantje! Prav gotovo ni nobenega več med Varni, ki bi nič ne poznal orlovske organizacije. Toliko se je že razpredla po vsej naši domovini, toliko je že bilo o njej govorjenja in pisanja, Tudi jaz pravim to. Ti moraš kmalu proč I Jutri l In da ne bo posestvo samo, bova ostala Lena in jaz tu, dokler se ga ne Iznebimo. Potem ti bomo poslali denar in tebi ni treba potem za ničesar več skrbeti, tudi za nas ne.« To je Henrik poslušal ln prišlo je do razgovora, pri katerem je govoril skoraj gamo Matija Goreč, in mladega Bukovčana popolnoma pridobil za svoje načrte. Na kolodvoru v Breslavi je stal vojak-novinec. Vprašal je pravkar dva železničarja ln tri ženske, ali še vedno ni prišel vlak iz Waldenburga. In vedno je zvedel, da mora še potrpeti. Tako je sedel potrt na klop v kolodvorski čakalnici, potegnil iz lepa brzojavko in bral: >Henrik pride ob štirih v Breslavo. Pričakuj 1 Važni dogodki. — Matija. Vlak je z ropotom pripeljal na postajo. Mladi branilec domovine se je naslonil na neki steber in čakal, da so šli ljudje mirne. Ni bilo dolgo in zagledal je onega, ki ga je pričakoval. »Henriki Henrik, kaj pa se je zgodilo? Kaj se je zgodilo važnega?« »Ti — Jančekl Kako prideš ti sem? Kako si vedel, da — « »Pozor! Prostori Pozor I« Sla sta ven pred kolodvor. »Henrik, povej mi, ali ;e kdo umrl?« Resno in brez besed ga je pogledal. »Henrik, povej mi vendar 1 Ali — ali je mogoče mej oče umrl?« Rekrutu so stopile solze v oči. »Ne, Janček 1 Vsi so zdravi. Samo lamo jaz bi kmalu umrl. »Ti? Kaj pa ti je?« »Sedaj niči Seuaj ml ni niči« V neki gostilni sta našla tih kotiček. Tam je pripovedoval Henrik, kratko, trdo, večkrat od smeha prekinjen, kaj ga j® Erivedlo sem. Kaj hoče tukaj, tega ne ve. oče biti samo proč od doma. Saj je tako lepo v Breslavi. Nato sta šla na Henrikovo željo v variete. In če je bil Janček v gostilni nad vse srečen, potem je bil tu ves iz sebe od sijajnih stvari, ki so se vrstile na odru, in od samega začudenja je pozabil na vse Bkrbi. Henrik je čisto tiho sedel poleg njega, til je lastno ironijo tega položaja. Pred nim tednom, da, še včeraj, bi tega ne islil. Nastopila je skupina tirolskih pevcev, eli so neko pesem o domotožju. Tedaj je el Henrik v jedilnico in je izpil čašo piva, očim je sedel Janček v nemi pobožnosti imel solzne oči. Vso noč sta posedala gostilnah in obema je gorelo v glavi, o vojašnice je spremil Henrik svojega rijatelja. »Lahko noč, Janček! Ti si bil edini, mi je ostal še zvest, ti in tvoj oče. Se-aj se bova tu večkrat videla!« Potem, ko je blodil po nočnih cestah, vedel: Ni kraja, kjer je človek lahko ta-silno sam kot v velikemmestu. sproclaj Iep7rutfečelisasti BIK ''18 mesecev ter dobrega potomstva. — IVAN GANC, Sostro 14, Spodnja HruSica. 1320 SUMLJIVA DOBROTA. Hanibal Hamlin je bil podpredsednik Zedinjenih držav za časa meščanske vojske (1861—1865) in pozneje poslanik na Španskem (1881—1883), Preden pa se začel pečati s politiko, je bil odvetnik in sicer prav izvrsten. Neki Anglež, Pearson, je šel po glavni mestni ulici v Baltimoru, je padel [ na slabem cestnem tlaku in si je zlomil | nogo. Več tednov ie bil bolan. Od mesta I je zahteval tisoč dolarjev odškodnine, a ! mu je niso hoteli dati. Sel je k Hamlinu in mu izročil zadevo. Hamlin je pravdo dobil v prvi in tudi v drugi instanci. Izročili so mu tisoč dolarjev; poklical je Pearsona in mu je dal — en dolar. «Kako to T En sam dolar T« «Imel sem te in te stroške, moje za-| stopstvo stane toliko in Vam ostane še ! en dolar. smrt Nelsona« se pripoveduje sledeča dogodbica: Pred zadnjim vojnim pohodom so priredili veliko svečanost in Benjamin West je sedel zraven njega. Obžalovaje je rekel Nelson, da nima za upodabljajoče umetnosti — slikarstvo in kiparstvo — zadosti razumevanja. Ni bil pač v tem dovolj vzgojen: »Vendar pa napravi neka podoba name zmeraj velik vtis,c je rekel živahno, »Vaša csmrt Wolfeja», pa naj jo vidim kjerkoli, vselej se ustavim in jo občudujem. Kako je pač to, da n*- napravite več takih slik, ko ste tako izredno nadarjeni? Ali ni več takih prizorov?« — Wolf je padel v bitki —. »Jih ni,« je rekel umetnik. >Re3 je, na to nisem mislil,« je odvrnil Nelson zamišljen. Molk je prekinil West z opombo: »Sicer se pa bojim, da mi bo dala Vaša neustrašenost prej ali slej vreden predmet za moj posel. In tedaj bi naredil podobno sliko.« »Ali res?« in ko mu je West pritrdil, je trčil z njim, izpraznil kozarec in dejal: »Potem bi moral pač želeti, da Vam bom dal takoj v prvi bitki priliko za sliko. In že kar mislim, da bo tako.« 3? ~ Kmalu nato je šel Nelson na morje, pri- | Slo je s francosko-španskim brodovjem do znamenite bitke pri Trafalgaru, in zgodilo se je kar je slutil: padel je. — Primerjaj Zgoc' vinske anekdote, 2. zvezek, stran 118: Kral j>k slog. Benjamin West je držal besedo, »Nel-sonova smrt« je med njegovimi najbolj znamenitimi in najbolj razširjenimi slikami. m-w- zn-nmeCEK __ st Najvišji stolp na Nemškem. Na Nemškem bodo napravili nov stolp za brezžično brzojavljenje. Visok bo 255 metrov; novi načrti ga hočejo dvigniti celo na 280 m. Vidi se nam kakor romantika bodočnosti, oznanjevana po Jules Vernu. Ogromen jo podstavek zgradbe. Tri noge ima, stojijo pa na polurnem SO metrov in obstoji vsaka klada iz 350 kubičnih metrov železobeton*. Izolacijo posredujejo Izolatorji lz porcelana, ko jih vzidava se vrši po novem sistemu. 17 m polumera ima krog v višini prvega nadstropja, pod vrhom se pa stranska dolžina zgradb« zniža na 6 m. Prorez stolpa je enako-krak trikotnik in ne več kvadrat, kakor je bilo to dosedaj. Veliko tehnikov je bilo proti temu, a računi o vetrovih so pokazali možnost ln prednost novosti. Celo v Ameriki je zbudil novi sistem veliko pozornost in ga skušajo posnemati. Od novih zanimivosti stolpa omenjamo posebno 90 cm široko dvigalo za dve osebi. Dvigalo žen* Dieselov motor. Poleg tega je notri v cevi še ozka lestva, zunaj se je pa ovijajo stopnice. Na vrhu stolpa bo poskusna štaclja, žarometi Itd. Ce bo vreme gradbi ugodno in ne bo tudi s4cer nobene zakasnitve, pravijo, da bo postavljen stolp v šestih do osmih tednih. Stolp bo najvišji za ta namen zgrajeni na vsem svetu ln bo le za par metrov nižji kakor Eiffelov stolp ▼ Parizu. sv Konee sveta. Angleška prvoboriteljica Pankhurst je najbrž že obupala, da bi ženske kda] dosegle iste pravice, kakor jih imajo moški. Zato je začela prerokovati in sicer same slabe stvari. Pravi da sicer svet sam ne bo izginil, da bodo pa prišle strašne katastrofe ta "bo vsa naša civilizacija uničena. Pravi tudi, da jt njene sanje V3e to povedo. Spričo ljubeznivosti naših civiliziranih sodobnikov bi uresničenje njenih prerokb še ne bila najhujša nesreča. sv 125 let star. V Latvlji je bilo sedaj ljudsko štetje. Blizu mesta Libava so ugoto. vili starost kmeta Oženka s 125 letmi. Kljub visoki starosti je šo zelo krepek in zdrav in tudi dobro sliši. Ima izboren spomin in se prav dobro spominja na zgodovinsko dogodke preteklega stoletja. Tudi pešec je še do. ber; pri zadnjih volitvah je šel peš v bližnje mesto, da je oddal tam svoj glas. Latvijska vlada mu bo določila sedaj dosmrtni prispevek, da bo leta, ki so mu še usojena, lahko brez skrbi preživel. — Zanimivost iz življenja umrlega avstrijskega krvnika Langa. Bivši avstrijski krvnik Jožef Lang je prišel nekoč v Novo mesto, da usmrti nekega cigana. Imel sem priliko, da sem ga spoznal osebno v gostilni. Bil je lep črnolas ln vitek, pa vendar plečat dečko. Oblečen je bil okusno ln je bil finega vedenja. Z menoj se je prijazno razgovarjat. Med razgovorom ml je povedal sledečo zanimivo zgodbico lz svojega življenja, ki mu je pomogla do njegove krvuiške službe. Pripoveduje: Nekoč — bilo je pozno v noči — korakam po dunajskih ulicah zamišljen proti domu. Blizu cerkve sv. Štefana zaslišlm neko lomastenje, klico na pomoč in potem zopet zamolkle udarce. Stopim v sosedno ulico, odkoder so prihajali klici na pomoč in ugledam gručo dunajskih apašev, ki neusmiljeno tolčejo po nekem človeku, ki je it jedva imel toliko moči, da je mogel klicati na pomoč. Hitro pograbim prvega izmed roparjev, ki ml je bil najbližje pri rok! (Lang je bil izvrsten atlet) ter ga treščili s tako silo med druge, da so vsi popadali po tleh. Priskočim k napadencu ln ga odnesem v bližnjo hišo. Neznani napadeneo je bi neki sodnik iz mojega okraja. Kmalu po ten dogodku sem stopil na sodišče po svoji prošnjo, s katero sem prosil za mesto p umrlem krvniku Sellngerju. Na sodišči zagledam dotlčnega sodnika, ki sem ga reši težkih apaških pesti. Ko sem sodniku po jasnil namen svojega prihoda, ml je žago tovll, da bo prošnja ▼ najkrajšem črn ugodno rešena, daslravno je bilo mnogo pro sllcev za to mesto. — Kmalu na to sem pri jel dekret; da sem Imenovan za avstrijske^ krvnika. Kje je gospodična? Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR 1 .MLEKARSKEGA DRUŠTVA«, kateri ie Trii ▼ etdeljo do« 15. marca ob 3. url popoldne v društvenem doma na JeHci pri LJubljani. dnevni red: 1. Poročilo društvenega voditva. _ 2. Poročilo blagajnika. — 3. Volitev društvenega vodstva, razsodišča in pregledovalcev računov. — 4. Določitev upravnega prispevka za leto 1925. — 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vljudno vabi — ODBOR. — Naprošamo tem potom vsa županstva, da blagovolijo to vabilo pr«a cerkvijo razglasiti. Favorit- in Ullstein- ■odnl Usti ter krofi ta pomlad b poletje 1925 , e dobe tamo pri tvrdki A NT. KRISPER, Ljubljana, Stritarjeva ulica IU 3. 1252 Zoper slabo prebavo, Uedlco ln oolabaloit naročajte HOCEVARJEVO .AROMATICNO ŽELEZNATO TINKTURO« po 10 Dfn itcklenlcal — Številne zabvale na razpolago! Po pošti od 3 steklenic dalj« ZW* iamo od Izdelovalca lekarnarja HOČEVARJA, VRHNIKA. izvuiredno po znižani ceni belo platno ca rjuh«, 150 cm Urok o, meter Din 27.—, iito bolj grob«, »eter Din 33.—. lito ■« Vam priporoča ugodni nakup bla£« za birtnanc«, ter za molka ln ieeikc oblek«. Viorc* od platna zal'i*j. — Se priporoča Anton Savnik - škofja Loka. Kupim vsako množino: hrastovega mahu, češminovo lubje od palic In korenin (skorjo) ter krhljikovo lubje. Ponudbe na ANT. STERGAR - Kamnik. KUPITE VAJENCA ta kovaško ebrtiprejmaFR. HROMEČ, Podgoricg, p. Dol pri Ljubljani. 1343 Iščem 2AGARJA. Nastop takoj. Službeni poboji in plača uitmeno. Ivan PAPLER, Zgor. Basnica, pošta Kranj. 1344 ceneTadle pri vtem manufakturnem btagu. Došlo ravnokar mnogo češkega bjatfa. — Železo, vte vrste želez-nina, porcelan, iteklo, in vse vrste drugo blago ■e je močno pocenilo v trgovini JOS. SENICA — DOMŽALE. Stalna zaloga najboljšega PORTLAND-CEMENTA. NatboljSI Bivalni stroj j« edin« I« Jo-sSp Peteline-« znanke Orltsmer ln Adler to rodbino, obrt le Indaitrijo Ljubljana H» >r.Umo«MI ipumnlti, ofi MM Swk f laitaja braiplataa. Vtdetna garaadje. Delavnica ■« popravila Sa tallko Telefon llS ■« mile Velika noč se bliža nabavili ii boste lep« nove obleki, nogavic«, fredpasnike, srajc«, pisano in belo platno, katero upite najbolje in najceneje v veletrgovini IVAN SAVNIK — KRANJ. 1339 0, kako prijetno! poizkusil EL"A-MILA v obliki iteklenlo. Feller-jeva Else-mlU »o prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vtakemu pametnemu možu! Pri vporabl so Jako Itedljlva, radi tega pocenil Dobe s« v 5 raznih vrstah (lllijno-, gliceri-novo-, Soraktovo-, katronovo- ln milo za Dritja). Za poizkus S kotov 52 dinarjev, ako i« polije denar vnaprej, po povzetju z« 62 dinarjev pri lekarnarja EUGEN V. FELUER v — Elsatrg 16, Hrvatsko. Najnižje cen« pri manuiakturnem blaga doseiete edino le pri menil Zatorej Vas vabim k nakupu blaga, ki tem ravnokar prejel velikanska množino v bogati izberi za pomladanske Ln letna obleke. Kar j« direkten nakup in vsled porasta dinarja, lo cene zelo nizke, tako, da je vsakemu možno za veliko noč nabaviti ti za mul denar krasno obleko. Za cenj. nakup ie poročam. - J. MENART, trgovec najtepleje pri- _ dom2ale. pum um« prost«. Belo platno trpe/ i n /Trst" m it Din, me<*no ,8Ava" 18 Din. Slovensko platno relo močno U Din, ti ne ..Beograd" tkanin« 17 Din, rolo line tkanine -Gorica" ea srajce 19 Din, posebno fini natnrel sifon 9? nm 22 Drn, razpo&il a veletrgovina R. Stsr-meckl. Celje ftt. 19. Ilustrirani oenik s če« 1400 slikami polije vnakema sastonj, vsoro om »akna, k amgarna in rasne inanafaktarne robe pa samo ca 8 dni na ogled. Kdor pride s Tlakom osebno kupovat, dobi nakapu primerno povrnitev vožnje. Narofttla <*es MO :-:•: Trgovci engross eene. Vedno najnovejše volneno blago ia Cenike obleke in bluza A. * E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. 8TUB1CI DONJL, 7043 Najcenejši nakup ■odrotav, IMnih vložke«, d i« vanov, otoman ter vteh tapetniških izdalkov. Prodaja tudi tirno, airik ia blag« za žinnic« pe najnižjih cenah.— S« priporoča Rudolf Sever. apocijaloa zaloga topatniikih Udelkov, Ljnbljaaa, Gosposvatalu culi i M NI N N m H H M H M H H Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsdkega odbitka. Svo'e prostore hna tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani že pred vo no iz lastnih sredam. Pole;) ;am!>tva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, iatfifijo ori LHidski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi Člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranižne vloge znaSajo nad 200 milijonov kron. M N M H M M M M M K K N K M N Najpopolnejši STOEU/ER šivalni stroji za iiviljt, krojač« in čerljan« ter m ▼stk dom. Preden ti nabavit« •troj, oglejte ti to izrcdnott pri tvrdkl L, Baraga, Ljubljana S?!enburq. ui. 6/1* Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo. vsakovrstnega sukna ln hlačevine za moSke oblek« A. & E. SKABERNE — Lfublfana, Mestni trtf 10. Najboljše dušsčnafo gnojilo ^A VSE ZEMLJE IN VSE RASTLINE V POMLADNI DOBI JE mm « ki se ga dobi pri Kmetijski dražbi t Ljubljani, kakor tudi pri drugih gospodarskih organizacijah. - Navodila o pravilni uporabi tega in dragih umet. gnojil se dobijo BREZPLAČNO od Roddelesloclle Proizvajalce? čiteftega somra LJUBLJANA - Gruberjevo nabrežje 16. Cene padle! Kje??? V m«dfll In manutakiurnl trgovini F. in L Goricar „Pri Ivanki" Ljubljana, Sv. Petra cesta št 29 fc&tera Je dobila celo veliko izbiro modnega blaga za moiUe in ženske obleke, koteuine, de-lenov, cefrjev, ozforduv; svilenih, delenastih in kumbrikaatih rut. Zgotovijoae otroJko oblekce za dečke in deklice, predpasnike, na i moderne še moSlce srajce i. t d. po neverjeno nlzKta cenab. Pridite In prepričajte se! Merjasca izvrstnega plemenilca, JokSlrsIce pasme, 16 mesecev starega, 115 kg težkega, ima naprodaj Ivanka ČPORAR, Pri cerkvi it. 1, p. Struge na Dolenjskem. 1155 Nad 120 milijonov kron sem izplačal sorodnikom AM1IRIKANCEV v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. • Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da io uredim, ako se sploh da. — Dr. Ivan ČERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 6 (Ljudske posojilnice poslopje). Majorja In majerico brei otrok, ki znata oba dobro molzti, aprejm« v službo graSčina KRIŽ pri Kamnika. Hrana b plača po dogovora, potrebna j« oicb. predstava. I Postaje po celi Jugoslaviji I Ustanovljena leta 1913. — Delniška glavnii I znaša 3,000.000 Din v zlatu U -1 lavnica E Priporoča se tvrdka R.MIKLADC,L;nM!ana Lioeorleva nI. • Medena si. • Pred Škofijo pr! nakupu sukneuega in modnega blaga sa moške obleke. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo. 99 Splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo zaSlovenlio v Ljubljani sklepat i. požarna zavarovanja; 2. živ-Ijenska zavarovanja; 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja; 4. zavarovanja proti Škodam vsled tatinskega vloma; 5. transportna zavarovanja; 6. zavarovanja proti Ikodam "sled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice« in od zavarovalnih družb »Fcniks« (požarni oddelek) in »Franko-Hongroise« ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. — TakojSnja plačila Skod. — Glasom naredb« ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe »JUGOSLAVIJE« ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta Si 15. Telefon 571. it m srn LJUBLJANA, Gosposvetska cesta šL 2. Najboljši Šivalni stroji in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne T Lincu. • Ustanovljena ieta 1867. - Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in iivaL strojev. - 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« tn »URANlA«. Kolesa iz prvih tovarn »Dilrkopp«, »Styria«, >Wafienrad« in »Kayscr«. m sli m m iii Nafcciicfše stresu« kritje? ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 18 preU VIDIC-KNEZ tovarne na Viču ln Brdu Tiudijo v poljubni množini, taiioj dobavno, najboliS« preizkuSene modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko ^ Na željo s« pofilje takoj popis.In ponudba I Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št.57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav., Cospobanka. Ra£an nostnetf« £ekftvn*tfa urarla m Stnvnnfln _ 1 . ■__, vi . . . . - ____~ ' ————_ Račun poHnega čekovnega urada t Z.,