. KUPUJTE
Ž^JNE BONDE!
Najslarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
?^^vin._LETo xxvm.
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
VICTORY BUY
WAR
BONDS
STAMPS
cleveland, ohio, tuesday (torek), NOVEMBER 6, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 258
Periška armada zahteva iz Zedinjenih držav ^ Nemce v okupacijski coni
Ameriške vojaške
Ij'	5. novembra
J l,0oo^ Nemčiji so pozvale vojni department, da pošlje S	tonov živeža za civilno prebivalstvo v
'' L V okupacijski coni
' ^^ciug - —

D. Clay, ki je po- *
jiPi	governer v ame-
coni, je danes ® časnikarji izjavil,
"ih
živeža v Evropi v °ličinah nemogoča, na-
m
. dostavil, da naj bi se pošiljatev žive-:„„''DeIa kot dodatek k za-'0 ton
so
%
ki je preošta-V ivT^^ "^^hale vojne ope-
^emčiji.
inaa eventualno
^ živež
je rekel, da se pri-Nemčija eventu-fjt Plačaia, ampak za Haljj ^^že drugega, kakor %g°	plača vojni
■ Stroški so preraču-
Novi grobovi
frank besaj
za tono živeža,
skupni izdatek člolarjetr.
J Fi	tudi rekel, da iz-
^ vojaška admi-^i^eriški coni lahko 'k ® civilno celo preje
l^i^'^s^vno omenil predsed določil 1. ju
V Emergency Clinic bolnišnici je preminil Frank Besa j, p. d. Cesar, star 68 let, stanujoč na 15408 Calcutta Ave. Doma je bil iz Lakovca pri Cerkljah na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Bil je član društva "Združeni bratje" št. 2Q SNPJ in društva "Washington" št. 32 ZSZ. Zapušča tri sinove. Franka, Ma-xa in Alberta, ki vsi bivajo v Californiji, ter nekaj sorodni-vojni! kov. Pogreb se bo vršil v petek ob 8. uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 8:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Ker se pričakuje, da bodo sinovi ddspeli iz Californije, bo truplo položena na mrtvaški oder v sredo popoldne.
oi %
\C
0 »»'
ptl"
D«
'dev leta kot datum spremembo v ad-
preti lakota
^^4 s
• novembra.
J ' %-J- "ovembra. — Zu-b-ja	Masaryk je
,Jk%	da Ceško-
^ in PJ'ed nevarnostjo % ^	epidemij
l3f "a Ve mesecev in ape-• i .^^Gt za pomoč. ^ Je ^Gd drugim izja-otrok v deželi il^:/	je polovica
za jetiko.
črtane i., črne liste
4 L^tbn C
f# ' dc novembra. —
J h ^^^rtment je danes
(i . so kHr. fi__j;:„
bile finske fir-poprej obtožene ,5 . odstranjene z l^ste, kar znači, ,'4(} lj.^^y^3-da dobila kon-^ '•'i	sovražnimi in-
^8kem.
' stavka se (k. državah J^crrv r
( ^ Oh 1 ' • novembra. L^%ih ? se vozniki ^Ici Q drŽavah in drugi Rv	linij Pri-
f (if	delavcem
^h. ^Žbe v 19 vzhodnih
ignac mihelcič
Po dolgi in nnučni bolezni je preminil v Windber bolnišnici 30. oktobra Ignac Mihelčič, po-domače Speharjev iz Klanca, fa-ra Stari trg pri Ložu. Star je bil 53 let ter je bival v Central City, Pa. Bil je član SNPJ ter aktiven na društvenem polju, in delegat na konvenciji SNPJ v Pitts-burghu. Zapušča ženo, pet sinov, tri hčere, v starem kraju brata Janeza in sestro Johano Janežič, v Clevelandu pa sestro Agnes Bavec, ki se je udeležila pogreba v soboto, 3. novembra, ter več drugih sorodnikov.
joe drenik
V Painesville bolnišnici je dne 2. novembra umrl Joe Drenik, doma iz Malinske vasi na Dolenjskem. Delal je na farmi rojaka Franka Grlica v North Perry, O. Pogreb seje vršil včeraj zjutraj in pokopan je bil na pokopališču v Madison, O.
JI
vo »^^uja osebno h. uvoz živeža
L g
O^ito ^°vembra. — Ce-V	danes sporočil
'	da je priprav-
osebno umet-financiranje v' cpo ^^trebnega žive-je ponudila % zbirko draguljev v
Omamljeni od plinov
Včeraj je pri kazanju filmov v avditoriju Parma High School nastal ogenj v projekcijski Staniči, in plini, ki so jih produci-rali goreči filmi, so omamili osem oseb. Pomoč v bolnišnici so morali dobiti trije dijaki, štirje ognjegasci in neki odslov-Ijeni vojni veteran.
^^Ladinskega ^ORa
^jo io
h	"°vembra ob
^Vsj^. dne priredi Mla-zbor SDD na Wa-
"T
pod vod-
*■ rezervirajte si
Zelo drag "coke"
Mrs. Connie Maruster, ki vodi konfekcijsko trgovino na 5400 Franklin Blvd., je bila včeraj od sodnika Josepha Silber-ta obsojena na $50 globe, ker je nekemu inšpektorju iz urada OPA za steklenico "Coca Cola", ki se ima prodajati po 5c, računala lOc.
$45,000 škode v požarih
V neki pekariji na 7201 Went-worth Ave. je včeraj nastal požar, ki je napravil na $25,000 škode in resne opekline je dobil neki ognjegasec. Drugi velik požar je nastal v skladišču na 5912 Central Ave. in napravil okrog $20,000 škode.
Mezdno vprašanje razklalo konferenco ža industrijski mir
Zastopniki tovarnarjev in William Green proti zahtevi Philipa Murraya za zaščito delavskega mezdnega standarda'
WASHINGTON, 5. novembra. - Konferenca dela in kapitala, ki je bila sklicana, da se "položi temelj za pravičen mir na domači fronti," se je prvi dan svojega zasedanja razklala glede vprašanja delavskih mezd.
Philip Murray, predsednik CIO, -je izjavil, da smatra pro-tekcijo mezdnih standardov ameriškega delavstva za poglavitni industrijski problem in apeliral na konferenco, da vzame vprašanje na dnevni red.
Proti temu pa so nastopili zastopniki industrije, rekoč, da konferenca ni bila sklicana, da se bavi z vprašanjem kolektivnega pogajanja med delavci in delodajalci, in pridružil se jim, je predsednik A. F. of L. William Green, ki je rekel, da ako bi konferenca vzela na dnevni red to in druga "eksplozivna" vprašanja, se bo neizogibno izjalovila.
Ira Mosher kot predsednik Zveze ameriških tovarnarjev je izjavil, da noben delegat za delodajalce nima moči, da bi se obvezal za svojo skupino glede mezdnih dogovorov.
Konferenco je otvoril pred-sednilt Truman, ki je zbranim delegatom rekel, da ako delavci in delodajalci ne bodo sposobni najti poti, da se industrijske spore reši na miren način, tedaj da se bo ljudstvo obrnilo kam drugam in našlo svojo lastno rešitev.
l^IADŽARSKI VOJNI ZLOČINCI OBSOJENI NA SMRT V JUGOSLAVIJI
MOSKVA, 5, novembra, — Sovjetska novinarska agencija je danes poročala iz Belgrada, da je jugoslovansko vojaško sodišče obsodilo na smrt šest Madžarov, ki so sedeli na zatožni klopi kot vojni kriminalci.
Šestorica je bila obtožena in spoznana masakriranja civilnega prebivalstva v Novem Sadu, ko je bilo omenjeno okrožje tekom vojne pod madžarsko okupacijo.
FRATERNIZACIJA Z ŽIDI PREPOVEDANA
JERUZALEM, 30, oktobra. (O.N.A.) — Vojaki šeste angleške divizije zračne pehote, katere oddelki so bili razpršeni sirom Palestine, da ojačijo ta-mošnje policijske čete, so prejeli ne-uradno priporočilo, naj se ne brati jo z Židi. Dobili so nasvet, naj se vzdržujejo vseh stikov z židovskim prebivalstvom.
Danes so volitve!
BELGRAJČANI NE MARAJO KRALJA
BELGKAD, 5. novembra. — Danes se je tukaj velik Javni sho<l, na katerem je 100 tisoč oseb bro-ječa množica viham* odobravala izvajanja govornikov proti povratku kralja Petra in demonstrirala za demokratično federativno
rep ubliko jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita.
Ford Co. zvišala začetno mezdo
DETROIT, Mich., 5. nov. — Ford Motor Co. je danes naznanila, da se je začetna plača v njenih obratih zvišala za 21 centov na uro, da je nova mezda veljavna od 1. novembra naprej. Rečeno je, da bo s tem povprečna mezda od ure pri Ford Co. znašala $1.06.
Neki zastopnik družbe je v tej zvezi izjavil, da je bil korak podvzet z namenom, da se med ljudmi ustvari iniciativo za delo. Tekom vojne je bila začetna mezda pri Ford Motor Co. 86 centov na uro.
Richard T. Leonard, ravnatelj Fordove divizije CIO unije avtomobilskih delavcev, je rekel, da zvišanje začetne mezde smatra za prvi korak v razvoju novega mezdnega programa pri Ford Motor Co.
pearl harbor preiskava je postala politična žoga
WASHINGTON, 5. nov.—Preiskava glede Pearl Harbor j a, ki se je začela kot nepristransko razkrivanje faktov, je postala predmet politične gonje, iz katere upajo republikanci kovati politični kapital. Sedaj je očitno, da bodo republikanci napeli vse sile, da prikažejo katastrofo kot rezultat malomarnosti od strani demokratske administracije, oziroma pokojnega predsednika Roosevelta.
zračna sila označena kot odločilna v nemčiji
WASHINGTON —Odbor, sestoj eč iz 12 civilistov, je prišel do zaključka, da je bila ameriška in britska zračna sila odločilen faktor v porazu Nemčije.
Z^dinjene države zavračajo obtožbo, da se ameriški ^vojaki borijo troti komunistom v Kini
v Clevelandu in predmestjih se danes vršijo občinske volitve. Volilne koče so se odprle ob 6:30 zjutraj, ostanejo odprte do 6:30 zvečer. Splošen vtis je, da bo volilna udeležba nizka, zato pa je tem večje važnosti, da gredo zavedni državljani in državljanke na volišče in oddajo glasove za kandidate, o katerih so prepričani, da so vredni njihovega zaupanja.
Naši fan+je-vojaki
Louis Samsa Jr. 3/c W. T., eden izmed dvojčkov, je prišel domov na dopust za 30 dni. Pri mornarici služi že nad dve leti. Na Južnem Pacifiku se je nahajal nad 15 mesecev ter ima veliko za povedati* o trpljenju in drugih dogodkov. Bil je na nekem rušilcu, ki se je na morju zaletel v veliko japonsko bojno ladjo in jo preklal na dvoje. Doma ni bil 22 mesecev, njegov brat-dvojček Harry Samsa 3/c W. T., se pa sedaj nahaja na Oki-nawi. Prijatelji Louisa ga lahko obišče j d na domu družine na 430
E. 160 St.
*
Pred kratkim je prišel na dopust Chief Petty Officer Frank Spenko, ki se nahaja pri mornarici že 18 let. Nahajal se je na raznih otokih kot Guam, itd., in ima sedaj 30-dnevni dopust. Baš ko je prišel domov, je njegova soproga povila sinčka-prvorojen-čka. Njeno dekliško ime je bilo Vida Belinger, ter je hči poznane Mrs. Belinger na Bayliss Ave. Novi papa je pa sin poznane družine Spenko na Huntmere Ave. Čestitamo!
Problem izgona Nemcev iz Poljske ne bo težaven
LONDON, 30. oktobra. (O. N.A.) — Napori, da bi se pregovorilo Nemce, ki so še ostali na Poljskem ozemlju, da bi dežele ne zapustili, se bodo izjalovili, ker je teh 2,000,000 Nemcev trdno odločenih, da odidejo čim prej mogoče. To vest je prinesel s seboj visok uradnik, ki je prepotoval Poljsko in sč ravnokar vrnil od tam.
be jal je, da je večina Nemcev, ki so še na Poljskem, žen in otrok, ki so brez moških in imajo radi tega največje težave, da se prežive. Njih možje in očetje so ali padR na bojnem polju, ali pa so v vojnem ujetništvu. Žene in otroci pa bi se seveda raje vrnili v svojo lastno deželo.
Skrajno malo je takih Nemcev, ki so mogli dokazati, da so se obnašali pošteno v teku okupacije, in imajo zategadelj dovoljenje, da se svobodno gibajo na poljskem ozemlju.
Ta popotnik je tudi potrdil, da je bilo nacistično taborišče v Oswiecim-u zares zopet odprto, a objasnil je, da se v njem nahaja le 10,000 Nemcev iz Poljske, takozvanih " V o 1 k s -deutsche", o katerih še ni odločeno, kam bodo poslani.
bicikel ukraden
V soboto okrog poldne je prišel eden izmed naših raznašal-cev v urad po "Enakopravnost," da jo bo raznesel naročnikom. Zunaj pred vrati je pustil svoj bicikel. Ko je zopet čez nekaj minut prišel ven, ni videl bici-kla nikjer. Zadeva je bila objavljena policiji, ki bo skušala izslediti uzmoviča. Če bi kdo slučajno vedel, kdo je bicikel odpeljal izpred našega urada, se prosi, da nam takoj sporoči, ker je raznašalcu bicikel potreben pri raznašanju lista. Bicikel je Colson izdelka, rdeče in bele barve ter nosi licenčno številko 917.
redna seja
Nocoj ob osmi uri se vrši redna mesečna seja podružnice št. 14 SŽZ v »navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Podani bodo računi zadnje priredbe in članice so vabljene, da se udeležijo pol-noštevilno.
Kitajski komunisti trdijo, da ameriška letala in marini streljajo na komunistične postojanke
ČUNKING, 5. npvembra—Komunistični časopis "New-China Daily News" je prišel na dan z obtožbo, da je 14 ameriških letal obstreljevalo neko mesto, ki se nahaja v rokah kitajske rdeče vojske, da so ameriški marini vodili napad na komunistične čete severno od Pekinga in da je bila izražena grožnja, da bo ameriška zračna sila udarila s polno silo na vse postojanke, ki se nahajajo v posesti komunistične vojske.
Vse te obtožbe so bile kate-*--•
gorično zanikane v Washifigto- rkrnvinclfi friicii nu in Čunkingu. Kakor se poro-'	lioll
ča iz Washingtona, je bila iz Bele • hiše najprej podana izjava,
ki se je nanašala samo na marine, na ponovno vprašanje časnikarjev pa je bilo rečeno, da se ni do danes še noben del ameriških oboroženih sil na Kitajskem vmešaval.v boje, ki se vršijo med rdečo vojsko in četami gen. Cianga.
Kitajski informacijski minister K. C. Wu je tukaj danes izjavil, da komunisti premišljeno širijo tozadevna poročila,
ker .hočejo zanetiti sovraštvo med Kitajsko in Ameriko in iz
na Japonskem se razpuščajo
zvati ameriško javnost, da biiske.
TOKIO, 6. novembra. — Japonska vlada je danes odredila razpust znanih družinskih trus-tov, ki so jih kontrolirale štiri najbogatejše družine v deželi," in so dejansko kontrolirale vso japonsko gospodarstvo. Ta su-pertrugt, ki je bil last družin Mitsui, Mitsubishi,Pasudi in Sumitomo, je bil znan pod imenom "Zaibatsu" in je financiral ter organiziral vojni aparat Japon-
vlada v Washingtonu ustavila vsako pomoč kitajski vladi.
Vlada v čunkingu do danes še ni prejela odgovora na mirovni predlog, ki je bil stavljen komunistom in borba na severu je postala med tem čim dalje bolj srdita.
Trdi se, da komunistične čete tam rušijo komunikacije in da obstoja nevarnost, da bodo prehiteli vladne čete in zasedli Mandžurijo, ki bo v teku prihodnjih tednov evakuirana od sovjetskih okupacijskih čet.
Madžari so dali zaupnico stranki malih posestnikov
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Coraopolis, Pa. — častno so bili odpuščeni iž vojaške službe: Albert Sifler, Frank Pivk in Herman Sifler. Vsi trije so bili dalj časa na raznih frontah.
Rauch, Minn. — Iz armade je bil častno odpuščen Charles H. Vider, sin družine Peter Vider, ki je bil pri vojakih od maja 1939. Bojeval se je na zapadni fronti, j^jer je dobil šaržo podporočnika in bil ranjen v Nemčiji 4. aprila 1945. Domov se je vrnil zdrav.
Vladni dekret je bil izdan na podlagi nedavne odredbe gen. MacArthurja za "demokratizacijo" japonske industrije. Trdi se, da se je s tem pritisnil pečat smrti na velike industrijske kombinacije, ki so iz malih vinskih in ribiških podjetij, zrasle v industrijske .veletruste, ki so dominirali vse panoge japonskega gospodarstva.
Vse omenjene velekorporaci-je so imele obsežne zveze z industrijami v Zed. državah in v. njih je bilo investiranega mnogo ameriškega kapitala.
BUDIMPEŠTA, 5. nov. —Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je zmerna stranka malih posestnikov na podlagi ene tretjine preštetih glasov dobila 58 odstotkov vseh oddanih glasov. Socialni demokrati so izšli kot druga najmočnejša stranka; dobili so okrog 2 procentov oddanih glasov.
To so bile prve svobodne volitve na Madžarskem in prve volitve, ki so se vršile v kateri vzhodno-evropski državi, ki se nahaja pod sovjetsko okupacijo. Udeležilo se jih je nad štiri milijone.
Kot posledica volitev bo brez dvoma formirana nova vlada, toda jasno še ni, da-li bo stranka malih posestnikov poskusila organizirati novo vlado, ali bo sestavila koalicijski kabinet.
Z gotovostjo pa se pričakuje, da bo premier v sedanji provizo-rični vladi. Bela Miklos odstopil, in bo njegovo mesto zavzel me-todistični pastor Zoltan Tildy, ki je vodja stranke malih posestnikov, ki sestoji večji del iz malih trgovcev, posestnikov in profesionalcev.
NAPETOST NA JAVI SE NADALJUJE
BATAVIA, Java, 5. novembra. — To mesto je bilo danes po ostrih uličnih spopadih, ki so trajali 12 ur, zopet mirno, toda britske vojaške oblasti pravijo, da se v centralni Javi zbirajo velike čete Indonezijev in da je položaj širom otoka šs vedno skrajno napet.
Ali bosta Hess in Rrupp ušla?
NUERNBERG, 6. novembra. — Zavezniški svet za vojne zločince je danes odredil, da se izvrši zdravniška preiskava, ki naj bi dognala, če je Rudolf Hess blazen, in da se ugotovi zdravstveno stanje municijske-ga magnata Kruppa.
Oba sta obtožena kot vojna zločinca. Kruppa je baje zadela kap in se sedaj nahaja v ameriški vojaški bolnišnici.
Neki ameriški psihiater je nedavno izjavil, da je Hess, ki se je nahajal v Angliji izza 1941, izgubil spomin.
.pozdravi iz californije
Iz Californije pošiljajo najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem Mr. in Mrs. J. Mlakar ter Marijana Mah iz Madisona, Ohio.

_____
_______________^^0
____________________
_____
______
_______
(for Europe, Boutb Amcric* wad Other Foreign Countrlei:
(Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inozeuuk:« driave):
Por One Year — (Za celo leto)_____U.oo
Por Hall Year — (Za pol leta)______________________________________4^
entered m Becoud Class Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 8rd, 1878.
104
Volitve v Jugoslaviji
FRANC SNOJ NA MNOŽIČNEM ZBOROVANJU V TREBNJEM
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
Dne 16. septembra so se vršila v vseh okrajnih in okrožnih središčih Slovenije predvolilna zborovanja, katerih se je udeležila ogromna množica slovenskega naroda.
V	Novem mestu je nastopil dr. Jože Rus, na Jesenicah minister NVS Leskošek, v Celju dr. Zoran Polič, v Trbovljah Lidija Šentjurčeva, v Starem trgu pri Ložu Matevž Hace, predsednik Enotnih strokovnih zvez, v Šmarju pri Jelšah glavni tajnik SNOSa Franc Lubej, v Ljutomeru in Šoštanju general-major Maček in podpolkovnik Šilih, v Logatcu Tone Dolinšek, v Ribnici Ivan Novak, v Trebnjem pa minister za promet Franc Snoj. Snoj je v svojem govoru poudaril sledeče:
"Iz volilnih imenikov so izpadli samo oni, ki so se na ta ali oni način pregrešili proti narodu, narodni časti, ki so se zvezali z okupatorji in tako nimajo pravice, da bi pri bodoči državni ureditvi soodločali in sodelovali.
"Ustavodajna skupščina je tisto telo, ki bo sankcijoni-ralo vse velike pridobitve narodno-osvobodilne borbe, ki bo opredelilo našo državo ter dalo državi novo, popolno in dokončno obliko.
"Imamo dvodomni sistem zato, da pri nas v Jugoslaviji, kjer je več narodov, damo vsakemu narodu možnost soodločati, da ne bo nihče -preglasovan, ampak bomo lahko rekli: ta ustava, ki bo sprejeta, je res ustava, pri kateri so vsi sodelovali, ni bila preglasovana, ampak je usfeva vse države, vseh narodov Jugoslavije.
"Z zakonom o agrarni reformi smo dobili sedaj moderni zakon, ki točno določa vso posest, pravice do zemlje in jemlje zemljo tistim, ki jo sami ne obdelujejo, ki je imajo preveč in jo daje onemu, ki jo potrebuje in jo sam obdeluje.
"Govor maršala Tita je poudarek onih osnovnih smernic, ki niso in ne bodo samo za dobo volitev, ampak bodo vodilne smernice tudi pozneje po volitvah v novi državi, ko bo že urejena, ko bo že ustavodajna skupščina zasedala.
V	tej osvobodilni borbi se je Jugoslavija dejansko nanovo porodila in lahko mirno rečem: če ne bi bilo osvobodilne fronte, če ne bi bilo osvobodilne borbe, ne bi bilo več Jugoslavije.
"Osvobodilna borba je združila vse pozitivne sile, združila jih je v eno samo enotnost, v eno samo skupnost s ciljem, izgnati okupatorja, dati državi temelj ter to bratstvo, ki se je začelo kovati, v osvobodilni borbi, utrditi, da bo ta .država res močna, enotna, da bo zgled vsem državam v.Ev--ropi.
"Ni danes druge sile, druge organizacije v državi, ki bi bila sposobna, da bi izvedla obnovo dežele. Danes je samo osvobodilna fronta sposobna, da prevzame nase vse težave in žrtve.
"Opozicija se je združila samo z namenom, da bi razbila osvobodilno fronto. Nima pa nikakega programa, je breznačelna. Nima ničesar, kar bi dalo jamstvo, da bo težke naloge, ki so pred nami, tudi rešila in izpolnila.
"Prav danes, ko so se začela v Londonu mirovna pogajanja, pri katerih smo Slovenci in Jugoslovani močno zainteresirani, je se bolj potrebno, da smo vsi Slovenci in Jugoslovani strnjeni v eni fronti. Ni vprašanje Trsta odvisno samo od delegacije, ki v Londonu sklepa, ki se pogaja, ki se bori, temveč je prav tako odvisno od nas samih, kako bomo enotni in složni."
(Podatki; Ljudska pravica z dne 9-19,45)
PISMA II STAREGA KRAJA
Iz Roba na Dolenjskem
Poznani Mr. Johan Intihar, i Pismo je bilo napisano 5. .sep-1118 E. 64 St., jo prejel.pismo I tembra, a poštni pečat pa izka-otl svojega brata Alojzija Inti- ] zuje, da je pošta na Robu spre-harja, iz Roba na Dol., v ka- i jela pismo 10. septembra 1945. terem opisuje strahote in groze,! Zanimivost pisma je sledeča: ki HO jih morali prestati, in ki | "Dragi brat,!
so jih pustile bolne na živcih, j "Sporočam Ti, da sem dobil
karto od strica Janeza, očetovega brata. *In slučajno sem dobil tudi Tvoj naslov, in sem se namenil, da tudi Tebi napišem par vrstic. Najprvo Te prav lepo pozdravljamo.
"Nadalje Ti sporočamo žalostne novice. Sedaj stanujem z ostalo družino v Sekirscah, jaz, žena in štiri hčerke. Dva sina sta sedaj v partizanih, ki sta bila do sedaj v internaciji. Eden sin nam je pa padel v borbi proti fašistom, šel je v partizane že leta 1942, in se je boril ravno eno leto. Zelo žalujemo za njim, ker je bil dober in je bil ravno dovršil trgovsko šolo. To je bil drugi sin. Starejši pa je krojač. Tamlajši je pa zelo močan in ga veseli obdelovati zemljo.
"Dragi brat, namenil sem se, da Ti malo opišem, kako grozno življenje smo preživeli v teh groznih štiriletnih časih. Velikokrat nam je' pretila smrt. Prav srečni se počutimo in se čudimo, da smo še ostali živi. Velikokrat smo bili v sredi borbe. Prav na mojem stanovanju je bil ubit en tovariš in drugi je skočil ven skozi okno, in to je bil ravno moj sosed, Pavlinov najmlajši sin. Prišla sta ravno k meni po obvestila, pa ker so jih vedno zasledovali domači izdajalci, pa sta naletela na te zlpčince. In takih slučajev je bilo veliko.
"Umrl pa je tudi Pavlinov Jože, in to ni čudno, saj smo bili mi in Pavlinovi v veliki nevarnosti. Prav zato smo tudi mi ostali vsi oboleli na živcih. To pa tudi zato, ker je bilo leta 19 4 2 po italijanski ofenzivi razglašeno oblastveno, da kdor se ne bo javil itahjanskim oblastem, bodo uničili vse imetje družinam. In ker smo vedeli, zakaj se borimo, se nismo javili. Bile so le štiri družine iz naše fare. Potem so dve družini pobili, in nas pa Pavlinovih so pustili žive. Ampak uničili so nam pa vse, poslopja požgali, živino in vse imetje, sploh vse pobrali, nas pa odpeljali v Velike Lašče v zapor. Nismo imeli nič drugega, samo v kar smo bili oblečeni. Pretila nam je internacija. Potem pa smo prosili, da nas naj pustijo doma zaradi tega, ker so bili mati že tako slabi, da ne bi bili prenesli tega zla, in Pavlin in njegov sin, od rojstva pohabljen. Na ta način 30 nas vse skupaj oprostili.
"Ampak v Bukovec ni sme smeli, smo imeli stanovanje v Robu, kjer je bila tudi postojanka, in so imeli nas pod komando. Nismo smeli sploh nika mor. Tudi živilnih nakaznic nam niso dali. Denarja nismo imeli, da bi si kaj kupili, in smo živeli samo od milosti dobrih- ljudi. Dvema smo morali pošiljat,^ pakete v internacijo. Živeli smo seveda skz^omno, včasih še neslano. Pa vse smo preživeli, samo da smo dosegli, za kar smo se borili. Saj upamo, da se nam bo sčasoma že kaj izboljšalo.
"Mati so pa umrli 12. junija 1943, v starosti 81 let. Jakob je sedaj začasno v Bukovcu pri sosedi, ker ona nima požgano poslopje. Gospodar Alojzij je pa umrl v internaciji na TRabu. Tako, da imamo vsi trije vojne žrtve.
"Dragi brat, nadalje Ti sporočam, da ne mislim več hiše , izdelovati v- Bukovcu. Upam, da bomo prišli kam na boljši, da bomo živeli kakor drugi ljudje. Vas KrvaVa peč je tudi vsa do tal porušena,-že tri leta ne stanuje nihče v tej "vasi. Tudi druge vasi v bližini gozda so vge požgane.
"Sedaj pa te prosim, dragi brat, da mi pišeš, kako ste pa vi preživeli to vojsko, in če ste še živi. Če bo pošta prevzela, Ti bom poslal eno sliko od mojih dveh sinov. Eden je bil v štirih letih samo štiri ure doma. Eden sin pa sedem dni.
"Sedaj pa končam in Vam pošiljam najlepše pozdrave od vse
ENAKOPRAVNOST
Sin piše oče+u iz Ljubljane
0. novembra,^ %
Po dolgem času in nestrpnem pričakovafiju sem tudi jaz prejel pismo iz stare domovine. Pismo je pisal moj drugi sin Ludvik, ki je bil v bivši jugoslovanski armadi podpolkovnik. On je bil zajet v Skoplju, v južni Srbiji, in sicer kmalu potem, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, čez nekaj mesecev pa se je priboril v Novo mesto k svoji družini, kjer pa so ga kmalu zaprli Italijani kot civilista.
Iz pisma se tudi razvidi, da je moja žena v žabji vasi pri Novem mestu prejela nekaj mojih pisem, dočim jaz nisem dobil do sedaj še nobenega odgovora.
Pismo je datirano v Ljubljani, 15. avgusta 1945, in se glasi: "Dragi oče!
"Zopet se Ti po dolgem času javljam iz naše Ljubljane, kamor sem prišel pred mesecem in pol po daljšem potovanju iz Nemčije. Bil sem tri dni v Novem mestu in tam sem izvedel, da si prejel moje pismo iz Ham-melburga, tako da si bil vsaj deloma informiran, kje se nahajam.
"Italijani so me zaprli 19. marca 1942 in me odpeljali kot civilnega interniranca v Gona-ras, nato Monte Male, Padovo ih Treviso, odkoder sem ušel in prišel koncem oktobra" 1943 v Ljubljano, iz katere pa tedaj na žalost nisem mogel pobegniti.
"Moj sin Ljubo se je nato tudi povrnil iz ječe iz Tirence leta 1943. V mesecu decembru istega leta pa se je posrečilo moji ženi Mimici, da je ušla iz Novega mesta v Ljubljano. Toda moja svoboda je bila Jcratka, kajti 24. aprila so me zaprli v Ljubljani, kjer sem bil v ječi do septembra, nato pa odpeljali v Dachau, novembra 1944 pa v Hammelburg, tako da sem na koncu celq^ postal vojni ujetnik.
"Kakšno je bilo življenje po italijanskih in nemških ječah,' Ti pa je gotovo znano iz časopisov. Moj sin Ljubo se pa sedaj nahaja v sa na tori ju za tuberkulozo na Golniku pri Tržiču, ker si je nakopal kot rezultat ječe in slabe hrane tuberkulozo. Sedaj ne bo mogel študirati, vendar pa upam, da se bo sčasoma le poboljšalo njegovo stanje.
"Hčerka Tanja je še vedno v Ljubljani v vojski in ima sedaj študijski dopust, da bo delala izpit čez sedmo in osmo gimnazijo. Ljubo pa ima maturo, katero je položil leta 1944. Breda pa je bila skoraj dva meseca pri mami v Novem mestu. Kako je doma v žabji vasi. Ti je mama gotovo pisala. No, polovico naše hiše v Žabji vasi pa le še stoji!
"Toda tudi strašne strahote se bodo polahko pozabile in pri nas se lepo urejujejo razmere, posebno če pomislimo, kako je prav naša država v tej vojni trpela, koliko je bilo uničenega, pobitega! Lahko rečem, da lahko z zadovoljstvom gledamo naš veliki napredek.
"Ker sta tudi Ti in Milan delala za našo stvar v Ameriki, bi Te prosil, ako bi mi opisal aktivnosti ameriških Slovencev za Jugoslavijo. Ali je JVIilan v Chica-gu? Prosim Te, piši mu, naj mi piše in poroča o vaši borbi. Pošlji mi njegov naslov. Kako se imajo ostali bratje, svakinje in otroci ?
"Jaz sem sedaj na dopustu, seveda, plače nimam nobene, ker čakam vpoklica v jugoslovansko armado. Stanujem v podstrešni sobici s kuhinjo v Mirkotovi hiši. Fašisti in domobranci so me precej oropali v Novem mestu, polovico pohištva pa, je šlo k vragu v Skoplju, ker sem moral na hitro roko prodati za malenkost, tako da moramo ^daj začeti znova.
"Vendar pa je glavno trpi je-
nje za nami in se bomo že kako prerinili v bodočnosti, kajti glavno je, da smo odnesli glave, ki so bile že na tankih nitih.
"Upam, da bom kmalu dobil odgovor od Tebe in Milana in da se bomo tudi kmalu sestali.
"Prisrčno Te pozdravljamo vsi: Mimica, Ljubo, Tanja in Breda. Tvoj sin
"Ludvik."
Tako pišejo naši dragi iz stare domovine—samo da so odnesli glave!	Ludvik Medvešek.
Novice iz Jugoslavije
Zaprli so ju
Mladinke z Gorjanskega smo na sestanku sklenile, da bomo stalno pisale na zidove in hiše naša gesla. Dve mladinki, in sicer Petelin Milka in Kozmina Elma pa sta še posebej sklenili, da bosta prav vso vas popisali. Tako bomo zaveznikom na vsakem koraku povedale, da hočemo našo oblast.
Že prej je bila naša vas vedno popisana z našimi gesli. Pred nedavnim pa so zavezniški vojaki vse izbrisah. Nas pa je jezilo in tako smo se odločile, da bomo zopet vse popisale. Naši tovarišici sta res požrtvovalno opravljali svoje delo. Ko pa sta delo skoraj dovršili in pisali ravno ime maršala Tita, je prišla angleška policija in ju legitimirala in zaprla. Ko je prišel guvernator zavezniške vojaške uprave za Komen, so obe tovarišici peljali še k njemu. Spraševali so ju, zakaj sta pisali taka gesla, oni pa sta jim odgovorili: "Zahtevamo samo našo narodno oblast. Saj s tem nisva •nikogar žalili, saj nisva nič pisali proti vam. Če pa sva pisali: 'Živela Jugoslavija in maršal Tito,' v tem tudi ni nič slabega, saj je Jugoslavija vaš zaveznik."
Nato pa so ju spraševali, kdo jim je ukazal pisati, oni pa sta odgovorili: "Sami sva tako sklenili." Guverner ju je nato poslal domov ter jima naročil, da ne smeta nikdar več pisati. Tova-rišice pa so seveda naredile po svoje.
Marica.
Volitve v Straži
moje družine. Prosim odgovor. Moj naslov:
"Alojzij Intihar Sekiršče, št. 3,
pošta Rob, Dolenjsko, Jugoslavija."
Zgodaj je še, a že se čuje ro-potanje voz. Volilci se vozijo na Volišče. Bela cesta se vije mimo polj. Nedaleč od vasi je postavljen velik mlaj. Na vrhu mlaja vihra naša zastava. Nekaj metrov naprej, tam, kjer je pred hišo velika, košata lipa, je velik slavolok z napisom: "Svobodne volitve". Okrašen je z venci in še poseben pomen mu daje vehka peterokraka zvezda. Nad vhodom visi Titova slika. Ob straneh vihrajo zastave. Volišče je velika kmečka soba s Titovo sliko. Tja prihajajo volilci drug za drugim. Prihajajo z veseljem, z nasmejanimi obrazi. Tudi iz drugih vasi, ki spadajo pod ta odbor prihajajo volilci.
Iz vasi Trstenik se na vozu peljejo in prepevajo pesem : "Hej Slovani." Muzikant igra na harmoniko, pesem se razlega .. . Pred- hišo se ustavijo in vzklikajo: "Živel Tito, živela demokratična federativna Jugoslavija!" Poleg drug za drugim vstopajo in volijo. Z njimi' je prišla tudi Anžičkova mama, ki je stara 81 let. Prišla je ponosno z zastavo v roki in z nasmejanim obrazom. Anžičkova ma-rpa je žrtvovala sina in dva vnuka. Ponosna čaka v vrsti, kdaj bo dobila tudi ona yolilni listek. Pozorno in odločno podčrta tiste, ki se ji zdijo, da bodo sposobni za v odbor, še enkrat skrbno pregleda listek, ga pre-gane in spusti v špranjo štiri-
oglate skrinje, na kateri je narisana velika zvezda. Anžičkova mama je spustila v skrinjo listek in se vsedla na klop k peči. Zunaj je padal dež in kmalu se nas je precej zbralo okrog nje. Razgovarjali smo se, kaj smo vse doživeli v letih vojne in o tem, da sedaj lahko volimo tudi dekleta in žene, dočim so včasih volili samo moški od 21. leta naprej. Spet se oglasi Anžičkova mama: "Zdaj pa še v Mirno pojdimo pogledat, kako kaj volijo. Popoldne pa gremo v Trstenik na miting. Do takrat boste tudi vi že končali z volitvami. Za nami pridite!"
Kmalu nato se je mama dvignila, pomagala z zastavo in se glasno poslovila: "Zdravo!" Muzikant zaigra veselo poskočni-co in ljudje se uvrstijo na voz. Anžičkova mama se vsede spredaj k vozniku. Voz zadrdra in muzikant zaigra koračnico: "Kovači smo." Pesem se razlega skozi vasi. Tudi Anžičkova mama glasno poje.
Kakor so veselo prišli, tako so se tudi pošlovih. še miting bodo priredili. Danes je njihov dan, ker prvič svobodno volijo.
Pungerčer Mimi, Mokronog.
Nočemo monarhije-hočemo republiko!
Na predvečer 26. avgusta 1945 je bilo mesto Kranj zasuto s parolami: "Nočemo monar-•hije — hočemo republiko! Nočemo kralja — hočemo TITA!"
V nedeljo ob pol 8. zjutraj se je zbrala mladina kranjskega okraja na kolodvoru. Z vlakom se je pripeljala večja skupina mladine iz Tržišča z zastavami in transparenti z napisi: "Borili smo se za demokratično republiko Jugoslavijo!" Ob osmih je krenila povorka proti mestu. Na čelu povorke so bili trije pionirji na konjih in v narodnih nošah, za njimi so se vrstili pionirji iz vsega okraja, potem kranjska godba, za njo mladenke v enotnih oblekah v narodnih barvah. Na koncu povorke so bile tudi žene iz mesta Kranja.
Ob poti se je v skupinah zbiralo ljudstvo in poslušalo navdušene vzklike mladine: "Mi smo Titovi, Tito je naš!" prebiralo je pestro napravljene transparente, ki jih je okrasila in napisala mladina najbolj oddaljenih vasi po svoji iniciativi. Vrstili so se vzkliki in pesmi. "Proč s kraljem-izdajalcem! Dol z ostanki reakcije!" je demonstrirala tista mladina, ki se je še pred štirimi meseci morala na kranjskih ulicah umikati okupatorju. "Bratje, le k soncu, svobodi!"
Povorka se je razvila po Jelenovem klancu. Ko so prvi prispeli v mesto, je bil zadnji del povorke še na Savskem mostu. Nato je povorka krenila po Jezerski cesti, mimo osnovne šole na Glavni trg. Pred tribuno se je razvrstila vojska, na obeh straneh pa rnladfna v dolgih kolonah. Manifestacijo je otvoril tajnik okr. odbora OF Kranj in ožigosal zadržanje reakcije med okupacijo. Prikazal je kralja Petra kot najbolj podlega izdajalca jugoslovanskih ngjrodov in na drugi strani enotnost in borbenost naših rodov. V imenu vojske je govoril komisar tan-kovske divizije, ki je rekel, da so se borci naše Jugoslovanske armade borili za demokratično republiko Jugoslavijo. Ob zaključku je spregovorila Skok Mihela, ki se je pravkar vrnila z delegacijo iz Moskve. Prinesla je pozdrave bratske sovjetske mladine, ki je ves čas narodnoosvobodilne borbe z zanimanjem sledila junaštvom jugoslovanske mladine in jo z istim razumevanjem spremlja tudi sedaj pri njenih problemih in delu. Navdušena mladina je več-, krat prekinila z burning vzklika-njem.
Ob pol 11 se je mladina razšla z zavestjo, da lahko danes
pred vsem ljudstvom svolA^
m* s.
izjavlja svojo voljo, da M polno pravico soodločanj«
graditvi naše nove Jugos"' (Po

lic
Pismo ministra zo socialno politiko
Svet Kanadskih Južnih ^ ^6 nov je prejel pismo od Kržišnika, ministra za sof" % politiko Zvezne vlade dem" ske fedeiativne Jugoslavia pismu se zahvaljuje Svetu i" ki šim izseljencem v Kanadi moč, katero so do danes P** Pismo ministra Kržišnika f deče vsebine:
"Z največjo pozornost]" ^ sledu jem prizadevanje [ izseljencev v Kanadi, kat^ ^ jejo tako divni dokaz valnosti in da v resnici ^ k služiti kot primer vsem ^ t večjim in bogatejšim naši^ Ijeniškem kolonijam v "F
"Če tudi maloštevilni ^ ski Jugoslovani, so dali 'ii pomoč naši opustošeni zei™ h katero jim je zelo hvalež"" Oc in boso prebivalstvo. ^ ^ ®c otroci v Dalmaciji, Likii % in Sloveniji, katere so dar' ir) ših delavcev, zbrana od ^ ^ ga Quebeca do Vancouve""^ ^ lekla in nahranila.	. ! ^
"In danes ste nas \ presenetili z novo, pleinen'^ klonjenostjo, ker nai»® • urediti eno otročjo bolni^ i)|j katero bi se namestilo 2^ preskrbljenih otrok. Naj . (y, rečem veliko in iskreno i
"To bolnišnico bi se Q lo v Liki, kot enem naj(^^ Soo trebnih in najbolj k krajev v naši domovini-nišnico bo upravljalo i Rdečega Križa Jugosla^jj »g nosila bo ime darovalcev- ^
Kanadskih Južnih Slovai'"
"Mesto, v katerem s® bolnišnico, določi društv"^ bj čega Križa federalne	y
in mi z največjo bva'^ Ji sprejemamo Vašo ponU ,, ^ '1 financirate poleg notrao^ ■ 1 ditve ter orodja tudi iz^ ^ 'i otročje bolnišnice, kat t služila kot najlepši	'
nadlajnim ppkolenjem pj® j J požrtvovalnosti in brats^ j ^
nosti naših rodoljubni; Q Ijencev v oddaljeni ^ svojim starim krajem- „
"Smrt fašizmu—svo^ ; k, rodu!,	D.
"Minister za socialno P j | ' ,. . lil
(Ponatis iz
Društveni kol^
j

'i
N:
'jiv ki
%
{
\ s '»li
lie %
s
19 4 0 NOVEMBliJ^
10.	novembra, sobota-
glers SNPJ — plf
11.	novembra, nedelj^'^ SNPJ prireditev v
17.	novembra, sobota j | tvo "Mir" št. 142 5^%-nuje svojo SS-letni''" ^ venskfem domu Ave.	y
18.	novembra, nedelji' ^ dinski zbor Waterl""
i prireditev v SDD. / _ . j 25. novemora, nedelj®'^ i ski zbor "Jadran" i Slovenskem delaVS'' na Waterloo Rd.
DECEMBRI' / 2. decembra, tiede'^^ družnica št. 106 ^
haja svojo obletrif^"^ Slovenskem društ^® mu na Recher Ay®' ^ 2. decembra, nedeU*'.
ženi bratje SNPJ ^ j, venskem delavskefl^ Waterloo Rd. 9. decembra, nedelji' ^ sko društvo Š3k" — priredit?^ / 16. decembra,
ski klub — ples v] / 23. decembra, n«deU®'pi> ski klub — ples ^ / 25. decembra, tor®
lika plesna veseli^^
ba št. 49 JSZ v ^ delavskem domu Road.
Iki
S
m ft k s
L 1)1
Hi
't
!! Jbra, 1945
ENAKOPRAVNOST
$
-■ 'I® 2. septembra so se,v' Jutranjih urah po Ijub-uv vrstili sprevodi oboroženih s in z me-^ obrazi so bili polni ^ s katerim so vsi ti iP k R ^ svoje nedelj-
iH' ill
j:
yiCE IZ JUGOSLAVIJE
dela na popravah v Sloveniji
BTHAB 8
nedeljo se je
'^kazala.
starejšimi ni zao-jjy	s svojo mla-
laht	je izvrevala
Skupno z delav-1. ^ti. z ženami, urad-

''^^nci in z drugimi so zasipavali gi % ' ^Gste in zbirali sta-^ ''^•tka — udejstvo-Povsod. Pri delu so jijjj ^vali med seboj, 1«!	'® katerimi so
:)f veseljem so sta-iki opazovali ve-' , vnemo. "To ie ®iladina"
ki
je potrdil ^ '%dnt " S krampom f ^ ^^jskem bloku opa-pri zasipa-pri podiranju
*kor da je del te-jg ognja prešel tu-)li> in g ""^Pkeje zgrabil za fej •	v bunker,
^Sinejo sledovi tih
))

k
%
b
Se Vi,
3® delu odzvala
'Ov
I «V, Delalo je 665 ' * h- if&li so bunkerje in so porušili obrambnega zidu, .petrov jarka pod počistili ruševine doma. naredila . '^^lovnih ur. Po-
■?a
3e dobilo 16 mla-
v«' ^ je odrezala tu-^	ki je dala
iviig ^^ovnih moči, ki ji ».ivj kot 1590 de-^ čistili ceste, ru-""etfoy .^^klone; zasuli
^ Žip^ 3arka in pobrali
^ Hi
\	j® udeleži-
— največ '^laii	Napoleo'
so na	1.4-.

ovir.
^sevine in zasi-'^^novem. Te-
Nii^i	na Pu-
k ^^1'adi svoje da-še
je delalo 15 naredile 875 jiiv ^^3bolj gj-a gg izka-in teren Po-0(j bivoj špedi-V	so odvažali
L-«0 J'^^ozno jamo;
star v	ope-
h_,.° železo. Druga
Aki ^ zaklonišče
*& Qi&d -i •
J® iniela na de-i^,% ^^&dincev, ki so ZK' ^^suli 300 me-
■ ^ ihi	je imela
■Stili 1923 delov-®°kolski dom ' 1,200 kg sta. ^ ton y tega pa so v: 1%, t7 ,®2a, zasuli 900 f (kklt^ko jedebiatu.
;;,^'Hi /^^jna gimnazi-
^dinei in peda-''
$\ j(,	j® odzvalo
l/	'^oči, med ka-
j \	pionirjev.
(k	3,130 de.
t L.^5(j 8 starejšimi L Hi	ceste, oči-
i 200
ce na premikalni kolodvor, kjer so čistili ruševine, podirali zidove in prekladali opeko. Delalo je 225 mladincev iz tega kvar-ta.
V Šent Vidu je delalo 400 mladine in 200 mladincev — vojakov. Popravili so cesto od Toškegačela do Šent Vida in podirali so stolpe na bivši meji. Predvsem so se odlikovali mladinci — vojaki. Skupno so napravili preko 3000 delovnih ur.
Čete I. in II. mladinske delovne brigade so skupno z mladino delale na svojih terenih. Dela se je udeležila tudi mladina učiteljišča, vajeniškega doma in ljubljanske univerze.
Skupno se je ramO ob rami s starejšimi udeležilo dela preko 4000 mladine, ki je napravila 20,000 delovnih ur.
Opoldne se je vsa mladina posameznih terenov zbrala in v skupinah odšla proti Narodnemu domu. Svojemu zadčvolj-stvu po opravljenem delu je mladina dajala duška z, vzkliki republiki in maršalu Titu ter naši Jugoslaviji. Čuti je bilo vzklike: "Cast delu, proč z lenuhi!" — Nekateri nedeljski sprehajalci, ki so brez dela sprehajali po pločnikih, so se ob pogledu na delovno mladino, poparjeno porazgubili.
Pred narodnim domom je zbranim Ljubljančanom spregovoril najprej sekretar mestnega Odbora OF tov. Kraigher S., za njim pa je govorila tov. Olga Červan — sekretarka mestnega odbora ZSM. Zatem pa je sledilo odlikovanje udarnikov I. mladinske brigade "Majde Šile" in njenega komandanta- Potočnika Stojana za požrtvovalno delo na Krškem polžu. Odlikovani so bili : Aceto Boj^islava, Vogrinc Mitja, Jug Božena, Karel Andrej, Kregelj Draga, Grafenauer Cveta, Arnšek Marija, Jurečič Lenčka in Petrič Milka. — Izpred Narodnega doma se je mladina med vzklikanjem naši narodni oblasti podala na Kongresni trg, kjei se jc vršil razhod.
Toda še in še so potrebne take nedelje in jjotfudili se bomo, da jih bomo čim temeljiteje iz-
Oglas za sedmo vojno posojilo, za katero je boš sedoj v teku kampanja, je b r e z-plačno dalo vodstvo Enakopravnosti.
Devet in dvajset jih je bilo
Vojaki so se postavili v razdalji kakih dvajset metrov. Cevi pušk in brzostrelk so se približale jeklenim čeladam, odprtine cevi so nihale pred očmi obsojencev. K vojakom je pristopil suh oficir in se v lajajočem jeziku norčeval iz ljudi, ki so tisti trenutek gledali smrti v oči — — Vojaki so se krohotali. Padlo je povelje! France je še zavpil: Živela komunistična partija, živeli partizani!" Za njim so vzkliknili drugi.
Nato je devet in dvajset trupel negibno obležalo na tleh . .
Tako je padlo 29 talcev, ki so bili 30. marca 1942 ustreljeni v Begunjah v kamnolomu. Med temi žrtvami je bil tudi moj oče.
— Nana. (Slov. poročevalec 16. sept. 1945)
Sončno jutro se je razlilo nad Karavankami. Beli oblaki so hiteli na sever, z juga je prihajala pomlad.
Med vlažnimi stenami mučilnice v Begunjah je sedelo devet in dvajset ljudi. Sedeli so na otepih umazane slame, sklonjeni, molčeči. Včasih je kdo izmed njih dvignil glavo, pogledal skozi okno in se z vzdihom spet sklonil . . . Nekaj težkega in morečega je ležalo na vseh,
tako bolečega, da človek z besedo tega ne more povedati. Pred okovanimi, debelimi vrati ječe je trdo udarjal korak pruskega škornja. To so tisti strašni koraki, ki ledeno režejo v človeka in nosijo smrt . . .
France ni klonil glave, z bleščečimi očmi je zrl proti oknu v sončni pramen. Prisluhnil je udarcem okovanega škornja: [
"Ne boš več dolgo teptal slo-1 venskega' ljudstva, štrli te bo- j Tudi ženske so do! Mi bomo morali morda še to uro umreti, a maščevali nas bodo naši borci."
Zarožljali so zapahi. Devet in dvajset glav še je obrnilo proti vratom. Nekaj SS-ovcev z žico v rokah je vstopilo v celico. Obsojenci so pobledeli. Zvezali so jim roke na hrbtu, žica je globoko zarezala v zapestje, koža je pordečila, nabreknila. Zdaj je bilo treba še brc, udarcev in psovk. Stopali so med kordonov vojakov in šli v smrt . . . Jeklene čelade in cevi avtomatičnih pušk so se neizprosno bleščale v soncu. Beli oblački so po sinjem nebu brezskrbno plavali proti Karavankam . . .
Prispeli so do morišča. Iz vlažne, sveže zemlje je režala j podolgasta jama. Obrazi muče-nikov so postali skoraj čisto prosojni. France jim je vlival |
poguma: "Tovariši, pokažimo tem krvnikom, kako umirajo junaki!" Prus, s pošastnim izrazom, ga je udaril po ustih.
Razvrstili so jih pred jamo.
za in 2 vagona starih cunj, v Šoštanju so skupno z mladino in pionirji nabrali 1 vagon železa in 1 vagon cunj in stekla. Tudi Konjice niso zaostajale, saj so nabrali in natovorili na vagon vsega 5 ton železa. Na velikem kupu imajo pa še pripravljenega dosti železa in cunj, ki jih zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev ne morejo poslati dalje
V Celju so naložili 6 kamionov starih cunj, 4 kamione železa in 2 kamiona papirja. V tej akciji so sodelovale samo ženske. Isto je bilo v Šmarju, kjer je nabrano 10 ton železa in 5 ton cunj. V, Slovenjgradcu in Radovljici so razmeroma najmanjši uspehi, kajti zbranega je v Slovenjgradcu samo 2 toni starega železa in 1 vagon cunj, v Radovljici pa 150 kg cunj in 80 kg starega papirja.
Posebno pa se je izkazalo mariborsko okrožje. V Marenber-gu je zbrano 4 vagone starega železa, v Murski Soboti 1 tona, Maribar — levi breg 11 vagonov, Ptuj 3 do 4 vagone, Ormož 2 vagona.
Vsi ti lepi uspehi, doseženi v ljubljanskem okrožju, kot tudi po vsej Sloveniji, kažejo, da je ljudstvo pravilno razumelo važnost dela za obnovo. Če bomo imeli sirovine, bodo tudi tovarne lahko obratovale.
Zato bomo na lastno inic'iati-
novimi zbirnimi akcijami siro-vin, pa tudi z odpravljanjem sledov vojnega raždejanja. Akciji za zbiranje železa bo sledila akcija za zbiranje stekla, kajti ogromno zgradb je ostalo brez šip, ki jih je treba nadomestiti. Zima prihaja in zato se je treba podvizati. Pričakujemo in upamo, da se bodo ljudske množice akcije za zbiranje stekla udeležile prav tako masovno in z razumevanjem kot so se udeležile akcije za zbiranje starega železa — ali pa še bolje!
pridno na delu
Po vsej Sloveniji so v zadnjem času množične organizacije pristopile k delu za obnovo. Veselo s krampi, motikami in lopatami so šle na delo! Tu so sodelovali vsi, sindikati, mladina in OFŽ.
Posebno žene so v tej akciji dosegle lepe uspehe. V Trbovljah so zbrale za 3 vagone žele- vo pričenjali vedno z novimi in
Wake Hero Father And Proud Son
rabili. Pritegnili bomo k delu tudi one, ki še stoje ob "strani, in s tem bomo zadali udarec reakciji, katere glavni namen je škodovati :jaam na polju obnove.



i
Lt. Col. James P. S. Devereux, hero of Wake Island, returned to Washington, D. C., and is eluiwn with his eleven-year-old son, "Paddy" James Patrick, as they left the station. It was their first meeting in four years, during which time Colonel Devereux, a prisoner of the Japs was unable to send or receive nvord to his proud son.

P'oh'T LBA^E VS
( ( OYER
Anglesko-Slovensko berilo
(English Slovene Reader)
je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU ,
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
v poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
Oglašajte v Enakopravnosti
IZVIRNA PISMA IZ STARE DOMOVINE V "ENAKOPRAVNOSTI"
Naši čitatelji brez dvoma z zanimanjem berejo pisma iz starega kraja, ki jih priobču-jemo v "Enakopravnosti" že nekaj tednov. Posebnost teh pisem, ki opisujejo grozote, katere so naši ljudje pretrpeli tekom vojne, je njihova izvirnost in pa njihov preprosti in domači slog. Ta pisma, ki so dospela v Ameriko od sorodnikov in domačinov, podajajo resnično stanje razmer tekom strašnih let okupacije, obenem pa nam nudijo vpogled v novo življenje, ki se poraja v naši stari domovini pod vodstvom osvobodilnega gibanja.
Čitatelje, ki prejmejo kakšno pismo od svojcev iz starega kraja, prosimo da ta pisma prineso ali pošljejo v naš urad, in jih bomo priobčili v listu "Enakopravnost."
Had Kenny Treatment
me-
zasuli 400
l'ti delni	Mrs. John Kybolt, at home in/Los
[ If ^0 10 211 mla- Ahjjeks, alter a jeir of the' Kenny
Treatment for Polio, is shown ^ she greeted her children, Brian, 3, and Johnny, 6, while |her husband looks on. Physicians say Mrs. Byholt will be able to walk eventuajly with the aid of crutches. ' ' .
^ S starejšimi jlrka in
«0- --'Clio -^11 mla-1055 de-


'rTrf.WL.y- y XjPyyPs. *»] ^
1
1

m
mim
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtonnobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
H, >v
jHef °6raje. Podr-' K.U, "I®- —- četrt, Pn.
'Skl
Četrt Po-®^oje mladin-
#
BUY VICTORY BONDS
To help fulfill your obligation for your share in victory—put your frop dollars into Victory Bonds! That money will help Ijring our ■boys home . . . bring our wounded back to health . . . ancl in 10 years, your Victory "E" Bonds will bring you $4 lor every S3 you put in I
JUŽNI SLOVANI!
Dolžnost je noša, do morolho in moteri-jolno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stori domovini.
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov.
IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES!
Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERlKANCkv.
Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja.
IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON:
- -1 ' ' .............
The United Committee of South-Slavic Americans 465 Lexington Ave., New York 17. N. Y.
Ime ..................................................................................................
Naslov..............,...............................................................................
prilagam $........................ za fond. Združenega odbora kot
"Contributing Member" istega.
Vse čeke in money-ordere izdajte na ime:
United Committee of South-Slavic Americana
r
EPntiDR 1
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
"Vsi smo doma z iste ceste?" je skoraj grenko vprašala. "Ne verjamem, Tone. Tudi ti ne verjameš tega, pa naj so tvoji predniki razbili še toliko viteških glav! Niso vsi možje enaki. In tudi ne vse žene. To veš tudi ti."
"Jenjaj!" je zaklical.
"Ne, niso! Ne bi te bila poročila, če bi bil tak kakor so vsi drugi možje."
"Hm, aha!" Nekaj časa je stal molče, še vedno v isti drži.
Zdelo se je, da ga je ta opazka zadela. Na svoje lastne besede ni posebno pazil. Tereza pa je tehtala besede in merila njegov značaj! Z začudenjem je to ugotovil. Ta docela nova poteza na njej ga je zbegala. Spoznal je, da je samostojno, docela drugače ustvarjeno bitje in da povečuje to razliko vsak dan njunega skupnega življenja. Polastil se ga je nemir, sovražil je nenadne spremembe.
"Deklič," je dejal nazadnje in zamišljeno nagrbančil čelo, "ti boš vsaj vedno odkritosrčna do mene, ali ne^ želim, da bi bila srečna, toda od tebe pričakujem iste obzirnosti, kakor ti jo izkazujem jaz. Potem se bova vedno dobro razumela. Pošteno in odkrito življenje je vedno življenja vredno," je zamrmral, "da, bodiva vedno poštena drug d6 drugega!"
"Tone, Tone!" je rekla. Razumela je svarilo.
"Bodiva previdna, deklica," je še pristavil. "Vidiš, staram se in varčevati moram s svojimi silami. Sicer boš nekega dne vdova, še preden boš dolqf^p vedela, kaj se s teboj godi."
Tereza mu je ovila roke okoli vratu in položila svojo glavo na njegove rame. Rahlo jo je po-trepljal po hrbtu, še medtefti ko je govoril, medtem ko je naslonila glavo na njegova ramena, jo je nenadoma prešinila misel na Gottfrieda Sixta. Leden mraz ji je šinil po žilah. Ali je bila misel že greh? "Bodiva vedno poštena drug do drugega!" V ritmu njegovega težkega dihanja se ji je zdelo, da sliši te besede. "Tone, kako razumeš ti besedo pošteno?" je vprašala povešenih oči.
"Odkritost, prostodušnost, celo potem, če je treba biti pri tem okruten."
"Ah da," je rekla in sprostila zadržan vzdihljaj. Anton Jakob ga je slišal. Naenkrat jo je zgrabil za lase, ji upognil glavo nazaj in jo poljubil prav na usta. Za trenutek je molče potrpela, nato pa se je oprostila.
"Lahko bi se obril. Tone," je mirno dejala. "Odrgneš mi kožo do krvi."
S smešno resnobo ji je zatrjeval, da ni imel časa za to. Okrenila se je proč in gledala čudno se smeje skozi ozko okno na sneg.
"Tako, to bi bilo urejeno," je rekel olajšano. "Zdaj se bom obril. Hm,— oh, aha! Kakšna knjiga je to? De I'Amour — Stendahl? Seveda, ti bereš francosko, pozabil sem. Jaz tega ne
znam. Hm —, De I'Amour! To se pravi 'ljubezen'."
Pogledal je v knjigo.
"Smešna knjižica. Kakor vidim je Gottfried nekaj napisal na prazno naslovno stran: 'Ta knjiga je suhoparna razprava o psihologiji ljubezni. Uživati jo je treba le v malih odlomkih in v mirnem razpoloženju. Potem bo čitatelju jasna. Poleg te knjige naj študira bralec Rousseau-jeve 'Izpovedi' in mnogo Goetheja, Montaigna ter Spinoze. Dokler bralec ne bo temeljito razumel takih del, naj se ne ukvarja z Danvinom in Nie-tzschem'."
"Razumeš to vse?" je vprašal Anton Jakob.
Nervozno je stresla z glavo. "Ne — ne."
"To ti rad verjamem!" In s tem je vrgel 'De I'Amour' na mizo. "Po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi se tvoj duh ukvarjal s praktičnimi stvarmi. Beri naše boljše časopise in koledarje, v njih so tudi prav dobre stvari."
"Ne razumem se na knjige," je zaklicala hlastno, "in Gott-friedu vendar nisem mogla reči, kaj naj mi pošlje! Saj je študent in se v vsem spozna."
"Učiti se, je njegov poklic," je izjavil Anton Jakob.
Tereza je nervozno vzkliknila : "Najbrže bi .se smeli učiti le oni, katerim je to poklic?"
"Da."
"In ti. Tone, si mnenja, da moram ostati za vedno, nevedna?"
"Zadovoljiti se moraš s tem, kar imaš, deklica, in ne smeš stremeti za tem, da bi se dvignila više."
Sedla je, na stol pri oknu in naslonila brado na prstne členke.
"Hočem se učiti," je rekla; "hočem se in moram se!"
"Dekle, dekle," in zmajal je počasi z glavo. "Nisi več tista kakor si bila."
Odšel je iz sobe. Tereza je strmela skozi okno. Neukrotljiva volja ji je plamtela v očeh.
Zofija in njen mož sta prebila eno noč na Gamhofu. Prebivala sta skupaj v veliki spbi v zgornjem nadstropju. Zofija je bila nezadovoljna. Ni se počutila udobno. Misel, da se v hiši svojega očeta ne sme vesti več kot gospodinja, jo je poniževala in jezila.
"Nikdar več ne pridem semkaj," je dejala to noč svojemu možu. "Ne prenesem tega. Vsa hiša se je spremenila. Človek bi skoraj mislil, da ni več naša. Ali si videl, kako naju je ves čas kritizirala s svojimi pogledi? Kdo pa je ona, vprašam, kdo je ta Tereza?"
"Pst," jo je svaril njen mož, medtem ko se je v svoji dolgi beli spalni srajci spravljal v posteljo, "ne govori tako glasno. Soba starega je tik pod nama."
"Vem to in kaj me briga? Le pomisli, zdaj vtika svoj nos celo v knjige! Navadna dekla! Ph!"
Ozke oči so se ji lesketale in krčevito je dvigala ramena. Bila je kakor furija.
FINE HIŠNE POTREBŠČINE!
V vaSo izbero imamo lepo izdelane ikrinje iz cedrovine (cedar chests), izborne Sealy Innerspring modroce z bombažem in suk-nom, postelje za eno ali dve osebi in Coil fedre.
Zima prihaja in treba bo grelce. Pri nas si lahko ogledate in izberete grelec na plin. premog ali elektriko.
MAYTAG pralne siroje smo ravnokar prejeli
Gospodinje vabimo, da obiščejo našo trgovino in si natančno ogledajo ta stroj, ki je nekaj nenavadnega.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
ENAKOPRAVNOST
"Sovražim to žensko z vsem njenim nališpanim, domišlja-vedenjem."
"Zofija, Zofija!" jo je zakli-njal njen mož, medtem ko si je potegnil odejo do brade in si poravnal pernico. "Tvoja mačeha je!"
Sanjavo so krenile njegove oči v strop. Tam so se nekje trdno ustavile in njegove trepalnice so se počasi dvigale in spuščale, kakor bi izkazoval lepi podobi svoje pobožno čaščenje. Globok vzdihljaj se mu je izvil iz prsi. Mož v njem je poklanjal Terezini lepoti svojo molčečo in skrivno vdanost.
"Mačeh^!" je zaklicala zanič-Ijivo Zofija. "Mačeha!"
Stopila je pred zrcalo, da bi si počesala lase in pri tem je na pol razkazovala svojo ne preveč slovečo lepoto, ne da bi vzbudila posebno pozornost pri svojem možu, ki je mislil le na miren nočen počitek. Doktor Naef je zazehal.
"Kaj naj vse to pomeni?" je zamrmral.
Zofija se je nepričakovano okrenila k njemu. Njene oči so merile obe postelji, ki sta stali v sobi, ena tukaj, druga tam. On se . je zaspano smehljal.
"Ali veš," je rekla, "da ne spiva drug poleg drugega."
"Le za eno noč," jo je miril.
"Samo!" je vzkliknila. "Začetek je! In ona je dala ta lepi vzgled! Ali veš, da si je vzela spodaj lastno sobo, docela zase? 'Boudoir' dekle! Osami ja se,; igra damo! Kukavica čepi v našem gnezdu in nas izpodriva! Le poglej, kako smo vsi ločeni od očka, odkar je postala druga gospa Mullerjeva! Očka ni bil vse svoje življenje videti tako nesrečen."
"Kako absurdno, moja ljuba! Niti najmanj ne razumeš o psihologiji, sicer bi vse te dogodke opazovala z drugimi očmi. Spametuj se vendar malo, Zofija."
"Da," je dejala grenko, "in tebe je tudi najbrže ulovila s svojo psihologijo. Rada bi dobila vse pod svojo oblast, toda
mene ne bo pritisnila k tlom."
"Kdo pa govori o tem! Pojdi zdaj spat! Dolg dan je za nama."
"Lahko noč!" je rekla nenadoma in ugasnila luč.
"Ali me ne boš poljubil za lahko noč?" .
"Nocoj ne!" je kratko izjavil.
"No, potem pač ne. Lahko noč!" je pristavila in se nejevoljno obrnila v steno.
Doktor Naef je naskrivaj slutil, da se je položaj na Gamhofu spremenil. Njemu osebno je ta sprememba ugajala. Zdaj je bilo bivanje na Gamhofu, četudi le za eno noč, doceld. prijeten doživljaj. Ni bilo več enostavno in skromno prenočevanje kakor poprej, ko se je moral človek briti v kuhinji ali si čistiti čevlje na stopnišču, ne da bi prav vedel, na koga naj se obrne, če je potreboval kakršnekoli male uslužnosti. V primeri s tem prejšnjim stanjem je vladala skoraj neka udobna razkošnost v starem domu. Dasi mu kmečko življenje ni bilo prav nevšeč-no, je vendar bolj ljubil prijetnosti civilizacije. Zdaj so imeli
tu kopalnico, moderno higiensko opremo in mične svetUke; tudi razvrstitev opreme, ki je bila vedno udobna in celo nekako starinsko lepa, je izdajala roko, ki je imela okus.
Kako je z;mogIa tak čudež ženska, ki ni bila še pred letom dni ničesar drugega kakor navadna dekla, to je presegalo njegovo juridično življensko obzorje. Priznaval je, da so mu bile ženske uganka. Tereza pa je bila gotovo najskrivnostnej-še bitje. Napravila je mnogo več, kakor bo zmožna napraviti Zofija sploh kdaj na svojem domu v Thunu. Očitno je imela Terezija energijo in okus. Zofija je bila energična. Kako pa je bilo z njenim okusom?
"Uganka, uganka, skrivnost!" je mrmral doktor Noef, ko je videl naslednje jutro Terezin 'boudoir'. "Hm," je pomislil, "večjo knjižnico ima kakor jaz. Celo klasike, te famozne, ki bi jih moral študirati nekoč jaz v izpodbudo svoje duše! Hm, hm!" je mrmral in se vpraševal, koliko tega je v resnici prebrala in razumela. S tem "Hm, hm!" je hotel pokazati Terezi svoje
Wants to Cross Atlantic in Barrell
priznanje. Nato je buljil s svojim pokornim, bedastim smehljajem v njen lepi obraz: "Hm, da!"
(Dalje prihodnjič)
B.
Mali oglasi
POPRAVIMO FORNEZE
in BOILERJE. Postavimo nove forneše na plin in boilerje. American Radiator Co. produkti, itd. 40-letna izkušnja.
SANDBERG HEATING 3125 E. 93rd Si. — RA 5198
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Perko Electrical Appliances
9213 Union Ave.—DI 0025 Oddajte vaša naročila za radio aparate, pralne stroje, čistilce, ledenice, šivalne stroje, likal-nike, svetilke, itd., sedaj.

Waterloo Style Shoppe
15333 WATERLOO RD.
V Slov. del. domu OBLEKE ZA DEKLETA IN ŽENE DO MERE 52
Izdelujemo obleke po meri ter popravljamo obleke. Govorimo slovensko.
ZA PRIHRANEK
PRIMERJAJTE NASE CENE
M E R D A S
Pohištvo, preproge, električni predmeti, radio aparati, plošče—godbeni inštrumenti.
5800 BROADWAY MI 2525
Ž E N S za Punch Press "P'
Stalno del« Plača od ure in ^ Guarantee Specii Co#
ob koncu E. 96 St ' severno od St. d"


Because "It is inevitable that some day, someone will cross the Atlantic in a barrel," Mark Charlton, discharged Canadian army veteran, wants to do it first. He is shown with the barrel in which he plans to make the attempt.


Mandet naznanja...
Sedaj vaša prilika, ko jfe odpravljeno racioniranje. Mi {?ma-mo v zalogi veliko število visokih z ovčjo kožo podloženih čevljev za moške in ženske.
Imamo tudi visoke čevlje za otroke.
Mi imamo kompletno zalogo gorkih zimskih sliperjev za vsakega člana v družini.
MANDEL'S SHOE STORE
zraven Grdina Dress Shoppe 6107 St. Clair Ave.	Telefon EX press 385C
Kids Govern OP A Office in Brooklyn for a Day

R




IMAMO VELIKO IZBERO
SUKENJ
za žene in dekleta, v vseh merah. Nabavite si vaše potrebščine zgodaj, ko je izbe-ra obširna. Imamo tudi krila, bluze in jopiče.
AHZLOVAR'S
DEPT. STORE"
6202 ST. CLAIR AVE. Vogal E. 62 St. in St. Clair
A Quilted Rohe
Saves Bond Money'


»
59

1
i
Chinese influence is suggested in the shirtband collar nnd deep armholes of tliis quilted satin robe. In American Beauty rayon quilted witli warm Aralac, th,e robe makes a cozy accompaniment to pajamas of turquoise blue. Make at home to save for Victory Bonds.
U. S. Treasury Department
Photo shows the price panel in session, when the students of Midwood High school took over the operation of the Office of Pfice Administration's local rationing, board in Brooklyn's Flatbush section for a day. For twelve hours the enterprising youngsters ran the rationing and price control machinery, with, of course a little expert supervision by a regular aide in interpreting some of the knottier problems that arose.
fsmk
8k
DELAJTE MODERNEMU THE TELEPH#k potrf b«)® t
2 E N s K ti
delavke
Downtown Stalno delo—
Polni ali
6 večerov v 5:10 do 1:4®t'
Zglasite se % Employmeoi ^ v 700 Prospect 11!(
od 8. zj. do 5.
razven ob ,
THE oHiOr TELEPHO^tj^j
Išče 6«^
ZIDARJE IN
Dobra p
Kdor se zanii^®*'"^ oglasi n« p ^
960 E. 18^ ^
Mali 09 »i
B. J. RADIO 1363 E. 45 St
Prvovrstna vrst
ŽENSj
ZA HIŠNA ^ , Ženska, srednjih oji
cli,5V,^ ,7 natfiS M' "Hii
SF^

službo v Gates odrasle osebe; dela in kuha. P®' med 9. uro zjuti"®!^ poldne, ne v sot

NORTHER
Forneze inštal'^'^ pravimo vsako^^ z novimi ali r* 1172 t. HE 4146


Frank
bodo zgledali kot ^ v popravilo
f ?'
V popravuo	k
vedno izvrši prvo**^ M \
w
16131
ravno odpušŽ®'^ lil želi dobiti ali dve. Naslo^,.fC' v uradu tegaj^^«
RAZPIS OSKR®' ^
Išče se	Sisi
In oskrbovani® ' ^ ^ SNPJ. Stalno	'A
prosto stanoya"'^ iw ?s ka in gorkota* zakonski par« J . ^
Službo lahko ^*A e cembra ali P®
nudbe naj' bod" ^)l' CO Cecilijo Sub' Cleveland, O./ novembra.
oglašajte j
■•ENAKOf^