Uto UD. Itev. 151 v imunom, o mti iz 'nujo i9zs. ceno Dhi v Izhaja vsak dan popoldne, irvzemSi nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit š Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. cSlavenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št, 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Važni včerajšnji dogodki, radikalov. — — Spremenjeno stališče demokratov in Zadnje spletke bivših režimovcev. — Opoldanska avdi- jenca generala Hadžiea. — Beograd, 12. julija. Včeraj so radikali, zbrani okrog glavnega odbora, in demokrati pod silo razmer opustili svoj odpor proti sestavi nevtralne vlade iz nestrankarskih strokovnjakov. Kljub temu se je splošno pričakovalo, da bo padla odločitev še le v par dneh, in obupani hegemonisti so še v zadnjem hipu kovali vedno nove intrige, kako bi preprečili to rešitev, ki pomen ja za nje definitivno pogubo« V splošno presenečenje pa je bil general Hadžič danes ob 13. pozvan v avdijenco. Ko se je vračal iz dvora, je sporočil novinarjem, da je dobil mandat za sestavo vlade iz strokovnjakov vseh pokrajin« Pristavil pa je, da bo mogel definitivno listo svoje vlade predložiti kralju v podpis še le v par dneh« ■•"iimiuillllllllliinin.- Notranje ministrstvo dobe Hrvati. Beograd, 12. julija. V razpletu vladne krize je prinesel včerajšnji dan nov važen korak naprej. Obe glavni stranki dosedanje vladne večine sta, kakor se zatrjuje iz zanesljivega vira, včeraj dali svoj načelni pristanek na sestavo nevtralne vlade, dočim sta vse do včeraj zavzemali strogo odklonilno stališče. Od vsega početka vladne krize pa do včeraj so hegemonistične stranke upale, da bo po izjalovljenju koncentracije prišlo do obnove stare koalicijske vlade, ter so temu primerno uravnavale svoje postopanje. Z raznimi spletkami, naperjenimi proti KDK in njenim voditeljem, so skušali hegemonisti preprečiti vsako drugo rešitev. Par dni se je že dozdevalo, da se bo situacija res razvila v to smer, vendar pa so odločujoči činitelji, ki jhn je pri srcu res korist in blagor države uvideli, da bi pomenila taka rešitev poostritev borbe s prečani do skrajnosti, kar bi nujno rodilo skrajno neugodne posledice za vso državo. Posvetovanja radikalov Do tega spoznanja so končno prišli tudi do včerajšnji režimovci. Včeraj dopoldne se je vršila v stanovanju Ace Stanojevića večurna konferenca radi-kalskih prvakov. Kakor se je zvečer izvedelo, je Aca Stanojević sklical to konferenco v namenu, da zavzamejo radikali svoje končno stališče k vprašanju rešitve vladne krize potom sestave nevtralne vlade. Stanojević je podal obširno poročilo o situaciji in na-glašal, da tvori sestava nevtralne vlade edini izhod iz sedanje težke situacije. Povdaril pa je tudi, da je taka rešitev koristna tudi za radikalsko stranko, ki bo rešena odgovornosti za državno upravo, lahko mimo uredila svoje notranje razmere. Pristaši glavnega odbora so takoj pristali na to stališče, dočim so zagovorniki Vukičevičevega režima z dr. Lazo Markovičem na Čelu skušali izzvati drugačen sklep. Konferenca je končala s tem, da je dobil Aca Stanojević pooblastilo, da da na mero-dajnem mestu pristanek radikalnega glavnega odbora na sestavo nevtralne vlade. Stališče demokratov O tem so bili obveščeni tudi demokrati. Pri njih je ta sklep izzval še večjo konsternacijo kakor pri vukičevičevcih, ker so se demokrati zadnje dni najbolj eksponirali za obnovo prejšnjega režima, boječ se novih volitev, ki bi bile za nje v sedanjem trenutku skrajno neugodne. Ves popoldne so se demokrati posvetovali v svojem klubu. Ko so končno prišli do spoznanja, da bi bil po pristanku radikalov vsak njihov nadalj-ni odpor proti takšni rešitvi krize brezuspešen, je ob V26. zvečer odšel v avdi-ienco Ljuba Davidović. Dasi o svoji av-dijenci ni hotel podati nikakih izjav, se v poučenih krogih vendarle zatrjuje, da je tudi on sporočil vladarju pristanek demokratov na rešitev krize potom sestave nevtralne vlade. Zvečer je bil v kratki avdijenci tudi Še dr. Korošec. Situacija je razčiščena Po tem novem preokretu se je v poznih večernih urah v poučenih krogih zatrjevalo, da je sedaj situacija popolnoma razčiščena ter da je računati s tem, da bo morda že tekom današnjega dne poverjena izbranemu mandatarju sestava nevtralne vlade s pooblastilom, da Narodno skupščino takoj odgodi do jeseni, jo nato razpusti in razpiše nove volitve. Tudi vsi današnji beograjski listi poročajo, da je smatrati sestavo nevtralne vlade že za gotovo dejstvo. Hegemonisti skušajo olepšati svoj popolni poraz samo še s tem, da zatrjujejo, da nevtralna vlada ne bo volilna, marveč delovna vlada, ki da bo nadaljevala delo v Narodni skupščini. Danes je v Beogradu praznik Ker je danes v Beogradu praznik, • dopoldne ni bilo nikakih važnejših dogodkov in jih tudi popoldne ni pričakovati. Dela pa se tudi danes na izpopolnitvi liste bodočega kabineta. Iščejo in izbirajo se osebe za zasedbo poedi-nih resorov, vendar doslej še ni padla odločitev. Zatrjuje se, da bodo Hrvati dobili štir resore, med temi ministrstvo notranjih zadev. Zunanje ministrstvo bo poverjeno ali berlinskemu poslaniku Živojtinu Balugžiću ali pa rimskem uposlaniku Milanu Rakiču. Obstoja tudi namera, da se izmenjajo vsi višji uradniki raznih ministrstev, tako da bi bila tudi vrhovna državna uprava očiščena vsakega strankarskega vpliva. V ministrstva bo pozvanih večje število najboljše kvalificiranih prečanskih uradnikov. Italijanski konzul premeščen — Ljubljana, 12. julija. Kakor poročajo, je dosedanji italijanski generalni konzul v Ljubljani g. Gavotti premeščen za konzula na Dunaj, na njegovo mesto v Ljubljani pa pride g. Rainaldi. uradnik zunanjega ministrstva v Rimu. NOVE SMOTKE — Zagreb. 12. julija. Kakor se izve,' pridejo meseca sept. v promet nove vrste Inksusnih cigar in sicer »Flor de Havana<* in >Perla la Cubac, ki jih bo izdelovala tobačna tovarna v Zagrebu. Nove smotke bodo opremljene zelo okusno ter se bodo prodajale v škatljicah iz cebrovine. >Flor de ITa-vanac bodo stale 8 Din, ?PerIa la Cuba< pa 7 Din komad. Prodajale se bodo v skatljirah po 24 komadov. KOMUNISTIČNA ZAROTA NA POLJSKEM — Varšava, 12. julija. V okrožju Hudore so oblasti odkrile velikopotezno komunistično zaroto, ki je pripravljala odcepitev vzhodnopoljskih pokrajin v svrho ustanovitve sovjetske republike. Oblasti so prišle zaroti na sled na podlagi opozoril nekega kmeta. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Naslednjega dne so našli doticnega kmeta umorjenega. Domneva se. da so pa umorili zavezniki aretiranih zarotnikov. Odločitev je padla! Opoldne je bil pozvan v avdijenco general Hadžič, kateremu je kralj poveril mandat za sestavo nevtralne vlade Beograd, 12. julija (ob 13.) V vseh političnih krogih smatrajo, da je kriza vlade faktično že rešena. V tem trenutku je bil pozvan na dvor v avdijenco general Hadžič in v političnih krogih splošno sodijo, da mu bo poverjen mandat za sestavo nevtralne volilne vlade. Vladne stranke so še v zadnjem trenutku skušale z intrigami preprečiti vodilno vlado. Zato so včeraj dale svoj načelni pristanek za sestavo nevtralne vlade, ki pa naj bi imela značaj delovne vlade in naj bi sklicala Narodno skupščino vsaj še k eni seji, češ da je to potrebno za to, da se izroči morilca Punišo Račiča___ Dejstvo, da vladnih strank pravzaprav nihče ni vprašal, ali pristanejo na nevtralno vlado in da je njihov prostovoljni pristanek zgolj formalnega značaja in da od tega rešitev krize sploh ni bila odvisna, tolmačijo v političnih krogih kot njihovo popolno kapitulacijo. Kajti nikdo ne verjame, da bi hegemonisti pristali na nevtralno vlado, če bi bilo v njihovi moči, da to preprečijo. Povodom vesti, da bo imenovana nevtralna delovna vlada, je dobil vaš poročevalec od politika, ki je bil ves čas razpleta krize zelo dobro informiran o vsem, kar se je godilo za koli-sami, sledečo izjavo: »Vesti, da bo imenovana nevtralna delovna vflada, so neresnične in gre le za brezpomembne hegemonist spGet-ke. KDK bi to smatrala kot provokacijo, na drugi strani pa je tudi popolnoma izključeno, da bi osebe iz prečanskih krajev, ki prihajajo v poštev za sestavo nevtralne vlade, vstopile v tako vlado, če bi hotela ta vlada, delati z okrvavljeno Narodno skupščino. Na merodajnem mestu pravtako najodločnejše demanti rajo vesti, da bi bil imenovan za notranjega ministra šef beograjske policije Lazarič. Naglasa se, da je popolnoma izključeno, da bi dobil to mesto človek, ki se je kakorkoli eksponiral za hegemonistični režim. Notranje ministrstvo ie rezervirano za Hrvate in so že predlagane štiri osebe, izmed katerih bo izbran končni kandidat. Prve izjave novega ministrskega predsednika General Hadžič potrjuje, da ima mandat za sestavo vlade iz strokovnjakov. — O značaju svojega mandata noče povedati ničesar. Beograd, 12. julija. (Ob 14.) Avdi-jenca generala Hadžiča, s katerim se je istočasno mudilo v dvoru tudi več drugih generalov, je trajala do pol 14. Ko je prišel iz dvora, je stopil general Hadžič takoj k novinarjem, ki so ga z največjo nestrpnostjo pričakovali in ga obsuli z vprašanji: «AIi ste dobili mandat, g. minister?» «Da, pravkar mi je kralj poveril mandat za sestavo vlade. Več vam zaenkrat še ne morem povdati.» «Kakega značaja je vaš mandat?» Imam mandat za sestavo vlade. V tej vladi morajo biti predstavniki vseh krajev in moram zato imeti več časa. Šele potem bom vedel. Ko bo vlada gotova, bo podala deklaracijo, iz katere bo razvidno, kakšna je. Ne morem nič reči, dokler ne slišim mnenja predstavnikov iz vseh krajev, ki pridejo v to vlado.» Vest, da je general Hadžič dobil mandat za sestavo vlade, se je bliskovito razširila v vseh krogih. Njegov nejasen odgovor glede značaja njegovega mamdata tohnačijo v političnih krogih tako, da se hoče general Hadžič izogniti nadaljnim spletkam hegemoni-stov in vlado najprej sestaviti ter šele nato v vladni deklaraciji točno obeležiti njen program. Malmgreenova skupina najdena Ruski letalec Čulmovski je našel najmanjšo skupino Nobilove ekspedicije. — Viglierijeva skupina izgubljena. — Katastrofo je zakrivil Nobile. vila, da bosta po zaključku rešilne akcije razkrila vse podrobnosti o postopanju generala Nobla ter dokazala, da je ekspedicija radi njegove nesposobnosti morala propasti. — Oslo, 12. julija. Potrjujejo se vesti, da je ruski letalec Čulmovski našel tri člane Malmgreenove skupine. Na njegovo poročilo je ruski parnik »Kra-sin« takoj krenil v označeno smer ter prodiral s hitrostjo 3 milj na uro. Računa se. da bo v slučaju ugodnih vremenskih razmer še tekom današnjega dne dosegel to skupino in jo sprejel na krov. Čuhnovski z letalom ni mogel pristati. Položaj Viglieriieve skupine ie vedno bolj brezupen. Letalci si še vedno prizadevajo, da bi prišli nesrečnim žrtvam Nobilove lahkomiselnosti na pomoč, vendar na je ves trud zaman. Po še nepotrjenih vesteh ie živ samo Še en član te skupine. Fin član je znorel ter ie pobegnil iz taborišča tako, da zani sploh ne vedo. Drugi član ie podnevi zlezel iz šotora na nrosto. kier na se je nezavesten zgrudil. Ostali še živeči člani pa so že tako oslabeli, da ga niso mogli več spraviti v Šotor tako. da ie zmrznil. Doznava se, da je bil general Nobile poz vam, naj se takoj vrne v Pim. T etn-lec Lundborg in dr. Behounek sta izja- ZAPLENJENA REVIJA — Zagreb, 12. julija. Državno pravdni.^tvo je danes zaplenilo tretjo številko znane književne revije »Kritika« radi članka >Kaj-makčalan v Narodni skupščini* z utemeljitvijo, da širi plemsko mržnjo. NOVA PERZIJSKA ŽELEZNICA. reheran, 11. julija (be.) Vlada je sklenila z nemško - ameriškim sindikatom pogodbo za gradnjo dveh luk in 310 milj dolge železnice, taj bo šla cd Kasprškeza morja do Perzijskega zalrva. ZA NORMALIZACIJO IZVOZA IN UVOZA Ženeva, 11. julija s. Na zaključni konferenci za odpravo izvoznih in uvoznih prepovedi in omeMi-ev je danes dopoldne 26 držav, od 28. ki so bife na konferenci zastopane, podpisalo dodatno pogodba h sjla'vn: konvenciji, ki je bila prdpisana 2. nmembra lani. Iz Ljubljanske kronike Včeraj je bil dan raznih nesreč in nezgod. Ko se je popoldne pripeljal sodarski mojster in posetnik Ivan M. iz Tacna pod Šmarno goro z ograjenega dvorišča na Ce-lovši cesti št. 81 na cesto, mu je privozil nasproti s kolesom dijak Risto J., sin ljubljanskega veletrgovca in se z vso silo zaletel vanj in ga podrl na tla. M. se je pri padcu poškodoval v členku leve noge tako močno, da svoje poti ni mogel nadaljevati in je moral nemudoma iskati zdravniške pomoči. Absolutno krivdo na nesreči nosi mladi dijak, ki je z veliko brzino vozil po kolesarjem prepovedani in le pešcem namenjeni peš poti. Podobna nesreča se je pripetila na Dunajski cesti. Predvčerajšnjim se je pripeljal s svojim kolesom po desnem hodniku Dunajske ceste, ki ga smejo uporabljati kolesarji, narednik - dijak 16. artiljerijske-ga polka Ivan T. Ko je privozil na vogal Dunajske in Vilharjeve ceste, je tam naletel na dvovprežen prazen voz posestnika Leopolda M. izza Grada. Voznik M. je šel peš za vozom. Konja sta se nenadoma ustrašila in poskočila. T. je še pravočasno opazil pretečo nevarnost in hitro skočil s kolesa. Sam se je sicer rešil, kolo je prišlo pod konja in voz, ki so ga precej poškodovali, tako da trpi T. nad 400 Din škode. Vczn»k se za nezgodo ni zmenil, nego ]e hitro skočil na voz, udaril z bičem po konjih in v divjem diru odpeljal po Vilharje-vi cesti. Ko ga je T. čez nekaj časa dohitel in ga skušal legitimirati, mu je M. navedel napačno ime, češ, da je posestnik Košir France doma z Rudnika. Po navedbah raznih prič je naslednji dan stražnik ugotovil, da je storilec M. Pri zaslišanju je M. izjavil, da njega ne zadene nikaka krivda, ker je držal konje na vajetih, ko je stopal ob vozu. Po njegovem mnenju je nesrečo zakrivil T. sam, ker je prehitro vozil m so se konji vsled tega splašili. Na Brdu pri Viču je v torek zvečer napadel mizarski pomočnik K. Anton svojega sostanovalca Jakoba U. z gnojnimi vilami in ga parkrat krepko oplazil po hrbtu in plečih. Svoje viteško delo je podkrepil z robato grožnjo: »Počakaj, hudič, če te še enkrat dobim, ti bom že pokazal«. U. sicer nima vidnih zunanjih poškodb, pač pa čuti bolečine v notranjosti telesa. Na policiji je naznanil Franjo Kerk, bivši knjigovez, ki je sedaj zaposlen pri Tomažinovem vrtiljaku pod Tivolijem, da mu ie bilo včeraj dopoldne, ko je za hip zadremal na klopi v parku Kralja Petra pred sodiščem, ukradeno iz hlačnega žepa več papirjev, med njimi vojaško uverjenje, glaseče se na njegovo ime in izdanD od Celjskega voj. okruga ter delavska knjižica. Kdo bi bil mogel tatvino izvršiti, ne more sumiti. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.91, Berlin 13.5525—13.5825 (13.5675), Bruselj 0—9343, Budimpešta 0—9.915, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 0—8.0188, London 276.33 do 277.13 (276.73), Newyork 567.85—56.9S5 (56.885), Pariz 0—222.68, Praga 168.13 do 168.S3 (168.53), Trst 296—298 (297). Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Kreditni zavod 170 do 175, Vevče 105 den., Ruše 265—255, Stavbna 56 den., Šešir 105 den. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov trdih drv. fco vag. nakl. post. po 17. Iščejo se deske, 12, 18, 24 in 48 mm. 4 m širine. Deželni pridelki: Tendenca slaba. Cene so ostale nespremenjene. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 801.88, Berlin 13.5675, Mi* lan 297. London 276.73. Pariz 222.68. Praga 168.53. Curih 1095.60. Newyork 56.88. — Efekti: Vojna škoda 442 INOZEMSKE BORZE. — Curih, 12. julija. Zagreb 9.1275, Du* naj 73.13, Berlin 123.75, Milan 27.17, London 25 25, Pariz 20.23. Praga 15.37, Newvork 519.05. Budimpešta 90.50. 81 70 54 Stran 2. -S L' O V F N S K I NAROD, dne 12. julija 1928. Stev 157. Sklepi ljubljanskega občinskega sveta Najetje 1 Omili jonskega posojila za tlakovanje in kanalizacijo. — Naprava novih mostov preko Ljubljanice, — Prepoved kros-njarjenja. — Za pospeševanje obrtništva. Pisane zgodbe iz naših krajev Tovarna zastorov zgorela. — Tragedija bivšega policijskega direktorja. — Zagonetna smrt zagrebškega gostiničarja. — Mu- čeniška smrt zakonske žene. Na svoji torkovi seji je ljubljanski ob* činski sveit obravnawraI celo vrsto raznih gradbenih in drugih zadev. Poročila finančnega odseka Na predlog poročevalca finančnega odseka obč. svetnika Tavčarja je bilo sklenjeno, da se kupi od Pekovskega društva zemljišče v izmeri 64-422 kv. m, parceli št. 448/1 in 447 v, kat. obč šentpeter-sko predmestje. Finančni odsek je pooblaščen, da se sporazumno z županom dogovori s ponudniki glede cene. Obč. svetnik Gustinčič je v debati povdarjal, da je Pekovsko društvo ponudilo zemljišče samo zato v nakup, da bi doseglo višjo ceno, nakar je obč. svernik Tavčar odgovoril, da to mestni občini uradno še ni znano, če pa bo prišel finančni odsek do prepričanja, da ponudba ne odgovarja interesom občine, se nakup pač ne bo izvršil. Posestniku Jos. Jarcu v, Hradeckega vasi št. 35 se pod gotovimi pogoji proda mestna parcela št. 643/2 v karlovškem predmestju kv. m po 10 Din. Kinematografa »Ideal «in »Matica« sta vložila prošnii za odpis občinske takse. Poročevalec je povdarjal, da mestna občina že leta pobira od kinematografov nižje davščine, kakor bi bila upravičena. Namesto 20 ali 25% pobira samo 8% davka na vstopnice, čeprav bi bila v prvi vrsti upravičena pobirati večje davščine, bolj kakor drugi interesenti. Zato je finančni odsek sklenil, da se prošnji po znižanju veselične davščine ne more ugoditi in je tozadevni predlog odobril tudi obč. svet. Gradbene zadeve Poročevalec gradbenega odseka inž. R u e h je poročal o tlakovalnem in kanalizacijskem programu ter o najetju 10 milijonskega posojila za njegovo izvršitev. Jasnega pregleda o celi zadevi ni podal, ker je bil očividno siabo pripravljen. Sklenjeno je bilo, da se predlagano posojilo najame in da se dela oddajo prvenstveno tvrdki, ki bi bila pripravljena sprejetti plačila v obrokih. Nadalje je bilo sklenjeno, da se tlakuje ulica v Rebri. — Za napravo dveh brvi preko Ljubljanice in sicer od Gerberjeve hiše do Ribje ulice ter med Zmajskim in šentpeterskim mostom se bo najelo posojilo poldrug milijon dinarjev. V debati je obč. svetnik inž. Bevc povdarjal, da je v LJubljani Še 43 km neurejenih cest in ulic. Občina ima na razpolago samo še poldrug milijon dinarjev za tlakovanje hodnikov, ki izvirajo še Iz posojila, najetega v dobi župana dr. Tavčarja. Za delno izvršitev tlakovalnega in kanalizacijskega programa se sedaj najema posojilo 10 milijonov Din. Ta vsota predstavlja dve tretjini stroškov za dela, ki bi se izvršila v teku treh let, dočim bi eno tretjino prispevali lastniki hiš, zgrajenih pred potresom. Gre predvsem za ureditev prehi>dov za pešce, v prvi vrsti rudi ob Ljubljanici od Jurčičevega trga do frančiškanskega mosta. Obč. svetnik L i kozar je priporočal, naj bi se posvečala večja pažnja cestam na Barju, kakor tudi Dolenjski cesti in cesti v Hradeckega vasi. Obč. svetnik Rožič je povdarjal potrebo sistematičnega dela pri regulaciji in olepšavi Ljubljane, zlasti pa sodelovanja raznih strokovnjakov z občinsko upravo. Sklenilo se je nadalje urediti Gledališko stoibo. — Prošnji Val. Prešerna za parcelacijo parcele št. 175/2 v kat. obč. Sp. Šiška se je ugodilo, prav tako tudi prošnji AL 2idana za parcelacijo parcele št. 175/2 v kat. obč. šentpetersko predmestje II. del. — Odobril se je predlog za regulacijo Poljanskega nasipa od nove mestne hiše do šentpeterskega mosta. Napraviti se ima 14 metrov široka cesta na Poljanskem nasipu. Zupan dr. Puc je izjavil po debati, da se ima obenem izvršiti regulacija Airubro-žovega trga pc načrtu prof. Plečnika. Izdalo se je uporabno dovoljenje za mestne stanovanjske hiše za topničarsko vojašnico. — Avtomobilski in težki tovorni promet v Zavrteh se prepove. — Prizivu tvrdke rojina 6; Comp. proti odklonitvi stavbnega dovoljenja za neko zidano lopo se je z gotovimi pridržki odobrilo. Sklenilo se je nadalje pokriti odprti jarek od Blei\veisove do Rutarjeve ceste ter kanalizirati Vošnjakovo ulico. — Ugodilo se ie prošnji zadruge »Delavski dom« za izpre-membo regulacije na parceli št. 342/1 v kat. obč. Trnovsko predmestje. — Na predlog obč. svetnika Lombarja se bo popravilo javno perišce na Vodnikovi cesti v Sp. Šiški. — Prošnji Št. Šifrerjeve in Elze Petrovanove za parcelacijo parcel št. 10S/1 m 99/5 v kat. obč. Gradišče se je ugodilo, prav tako prizivu Al. Zalokarja proti izdanemu nalogu za odstranitev traf. paviljona v Einspielerjevi ulici. Ugodilo se je tudi prizivu dr. Pogačnika v zadevi zgradbe na Miklošičevi cesti, odkloni! pa priziv dr. Meglerja. Odklonjen je bil tudi priziv tvrdke M. Štele čt I. Pielick protei delni odklonitvi stavbnega dovoljenja za neki pod-zidek. — Stavbni zadrugi »Dom« se dovoli parcelacija nekega zernUjišča v šentpeter-skem predmestju. Personalnopravni odsek Na poročilo obč. svetnika Urbanči-č a se je ugodilo raznim prošnjam za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, dvema prosilcema pa so se znižale tozadevne takse. Prepoved krosnjarjenja Na predlog obrtnega odseka je bilo sklenjeno, da se prepone vsako krošnjarje-nje, v kolikor ni zajamčeno s ces. patentom, kakor. n. pr. za suho robo. Nadalje se prepove prodaja slaščic na prenosljivih stojnicah ter se ne bo izdala nobena koncesija več. Nanovo se tudi ne bodo izdajale več pravice za točenje pijač v trgovinah. Napeljava vodovoda Poročilo upravnega odbora mestnega vodovoda o napeljavi vodovoda v občino Vič je bilo odstavljeno z dnev. reda, ker upravni odbor še ni končnoveljavno sklepal. Da bi se ta ukrep ne tolmačil napačno, je župan izjavil, da bo upravni odbor zadevo rešil že te dni v lastni kompetenci. Klavnične pristojbine Obč. svetnik Likar je stavil nujni predlog, naj se razveljavi sklep upravnega odbora mestne klavnice, po katerem se pobira za ogled masti in slanine po 75 par od kg. ObČ. svetnik Tavčar je v debati na-glašai, da bo občinski svet vedno zavzemal stališče, naj se ne obdavčujejo življen-ske potrebščine. To obdavčenje pa m imelo nobenega vpliva na cene, ki se zaradi njega niso povišale. Razen tega ne kaže. da bi občinski svet že sedaj sklepal o odpravi te davščine, dokler ni podrobno informiran. Zato je mnenja, da naj se nujnost odkloni. Župan dr. Puc je izjavil, da je bila za uvedbo omenjene davščine sklicana posebna anketa, ki so se je udeležil« tudi obrtniki. Davščina je bila uvedena na podlagi zakona in na tej podlagi je bil sklenjen tudi kompromis za njeno uvedbo. Obč. svetnik M u s a r je izjavil, da je bila omenjena pristojbina sklenjena na seji klavniškega direktorija na podlagi kompromisa in da se z njo niso prav nič povišale cene. Nanjo so pristali tudi trgovci. Nujnost predloga je bila odklonjena, predlog sam pa odkazan pristojnemu odseku. Za domače obrtnike Obč. svetnik Rebek je predlagal naslednjo nujno resolucijo: Mestna občina oddaja razne dobave in se pri tem ne ozira v zadostni meri na obrt* nike iz mesta Ljubljane in njene najbližje okolice. Obrtniki plačujejo poleg državnh davkov tudi autonomne doklade in občin* ske dvaščine in so radi tega v polni meri upravičeni zahtevati, da se vsa dela, ki jih razpisuje občina, oddajajo ljubljanskim obrtnikom in obrtnikom najbližje okolice. Vse nove nabave, katere lahko izvršimo v tuzemstvu, naj se pod nobenim pogojem ne oddajajo v inozemstvo, temveč naj se krije potreba od domačih predvsem pa od slo* venskih dobaviteljev Občinski svet naj v bodoče vse dobave za občino krije po ljub* ljanskih obrtnikih, odnosno obrtnikih naj* bližje okolice. Dobave, ki jih to obrtništvo ne more izvršiti, naj se oddajajo domačim, predvsem slovenskim obrtnikom in podjet* nikom. V debati se je obč. svetnik Likar izjavil proti resoluciji, češ, da hočejo napraviti nekak monopol iz občinskih dobav in da ne gre, da bi ljubljanski obrtniki imeli občino za absoluten eksploatacijski objekt. Resolucija je bila sprejeta na znanje. Samostojni predlogi Zupan je naznanil, da je vložil obč. svetnik šterk samostojne predloge o ureditvi ulice na Rebri, o ureditvi zgodovinskega vodnjaka pri cerkvi sv. Florijana, o napravi hišnih številk in uličnih napisov ter o ureditvi razgleda v tivolskem gozdu, obč. svetnik Urbas o ureditvi razsvetljave v Delarn-ski (sedaj Potočnikovi) ulici, obč. svetnik Iv. Davhs o izpremembi imena Zvonarske ulice. Obe. svetnik dr. Rožic je vložil predlog, naj se prouči vprašanje napeljave gravitacijskega vodovoda iz terena izpod Kamniških planin ali iz terena v gorovju Krvavec — Sv. Ambrož (Cerkljanski teren — Pšata), ker se bo morda izkazalo, da bi novi vodovod pokazal boljšo rentabilnost kakor pa ev. nova naprava ali zboljšanje sedanjega. Pocenitev električnega toka za obrtne namene Obč. svetnik Rebek je vložil naslednji samostojni predlog: Elektrifikacija mesta je že toliko napre* dovala, da se iste poslužuje v obilni meri občinstvo, osobito pa obrtništvo in trgovci za razsvetljavo ter kot pogonsko silo. Z go* spodarskega stališča prebivalstva je v inte* resu občine, da elektrifikacijo in uporabo električnega toka, zlasti pri obratovanju, kar najbolj podpira. Vendar pa je cena električnega toka kljub znižanju, ki se je že izvršilo, še vedno previsoka in v preob* čutni meri obremenjuje režijo onih. ki upo* rahljajo električni tok v obrtne namene. Zato naj občinski svet uvažuje gospodarski razvoj mesta in upravičeno prošnjo ljub* ljanskega obrtništva, da se cena električne« mu toku znatno zniža. Občinski svet naj sklene znižati ceno električnemu toku, ki se uporablja v obrtne svrhe že v tekoči pro* računski dobi, vsekakor pa pri sestavi no* vega proračuna. Ali morejo biti oblastni uradniki člani občinskega sveta? Župan dr. Puc. je odgovarjal na razna vprašanja obč. svetnikov. Med drugim je obč. svetnik dr. Lemež vprašal, kakšno stališče zavzema župan z ozirom na to, da po občinskem statutu ne morejo biti Člani občinskega sveta uradniki oblastnega odbora, ki izvršuje nadzorstveno oblast nad občino, dočim so v ljubljanskem občinskem svetu člani, ki so uradniki oblastnega odbora in vrše nadzorstveno oblast nad ljubljansko občino. Tako so člani občinskega sveta prof. E. J are. ki je oblastni odbornik, ter oblastna uradnika ini. Rneh in Jos. Pire. Župan dr. Puc je odgovoril, da po zakonu res uradniki oblasti, ki vrše neposredno nadzorstvo nad občinami, ne morejo biti obč. svetniki. V to kategorijo pa vseka- kor ne spadajo tisti, ki so bili izvoljeni v kako nadzorstveno oblast. Povsem jesno je, na podžupan Jarc pri tem ne pride v pošte v, ker je bil izvoljen v oblastno skupščino in v občinski svet od Ij.udstva. Kar se tiče oblastnih uradnikov, ki so člani občinskega sveta, so mnenja deljena, ker gre za vprašanja, ali ti uradniki vrše neposredno nadzorstveno oblast. Vsekakor pa je potrebno, da se to vprašaje razčisti. S tem je bila javna seja zaključena. Inkvizitorji še vedno besne »Slovenec nadaljuje v svoji onemogli jezi besno gonjo proti naprednemu časopisju. Pobesnelemu klerikalizmu ne gre v glavo, da Slovenci nočemo ukloniti glav pod rimsko krivo palico in misliti tako, kakor misli gospoda iz klerikalnega štaba. Mi poznamo te gospode in vemo, kaj hočejo doseči s podivjanim in prostaškim zaletavanjem v napredno časopisje. Diši jim popolno duševno suženjstvo, kajti samo duševno zasužnjenega človeka lahko spravi reakcijonarni klerikalizem pod svojo brezobzirno peto. Toda časi španske inkvizicije so že davno za nami in klerikalna gospoda zaman napenja vse sile. da bi spravila napredne Slovence pod svojo komando Slovenci bi si dali pred kulturnim svetom najslabše izpričevalo, če bi ne znali odgovoriti na klerikalno besnenje s tem, da bodo še raje segali po naprednem časopisju, ki nikoli ni in ne bo tako hinavsko zavijalo oči in potvarjalo resnice, kakor dela to klerikalno časopisje na čelu s »Slovencem*. Saj bi se osmešili pred vsem kulturnim svetom, če bi se ustrašili klerikalnih inkvizotorskih metod in čitali na povelje iz klerikalnega štaba samo klerikalno časopisje, v katerem je vse polno laži, zaviianja, hujskanja, obrekovanja in natolcevanja. »Slovenece« je priobčil danes na prvi strani že drugo obsodbo ne glede na to, da je zagrebški »Morgenblatt« tako drastično označil njegovo prvo obsodbo kot ukrep zlaglasne papeževe kongregacije, ki je prepovedovala katoličanom čitati vse knjige, v katerih avtorji niso zagovarjali nezmotljivosti rabljev zapeljanega ljudstva. Ljubljanskemu oblastnemu odboru se je pridružil zdaj tudi mariborski, ki je izrekel nad »Jutrom« svoje univerzalno prokletstvo. Prav ie, da je klerikalni štab vpregel v svoj politični voz oba oblastna odbora. Bomo vsaj vedeli, s kom imamo opraviti in kdo ima v rokah samoupravo v Sloveniji. Klerikalna gospoda naj ve, da pride Čas obračuna in da bodo zacvilili najbolj oni, ki zdaj mislijo, da so nedosegljivi in nedotakljivi. Klerikalizem seveda ne more živeti brez laži in zavijanja. Zato je >Slovenec< v svojih obsodbah in pozivih že dvakrat zapisal, da je dal dr. Korošec morilca Punišo Račića takoj aretirati. Vsi pa vemo, da je dr. Korošcev idejni tovariš po groznem zločinu v Narodni spkupšcini mirno odšel skozi ministrsko sobo, kjer se je še napil konjaka, na ulico, sedel v avtomobil in se odpeljal po mestu. Šele popoldne je prišel sam v notranje mienistrstvo in sporočil dr. Korošcu, da bi rad ž njim govoril. Res, vzoren notranji minister, ki mora čakati, da se mu morilec sam javi. Toda kljub temu je dr Korošec »največji Slovenec«, »najod-ličnejši borec za miroljubno in pošteno državno politiko«, »ljubljeni voditelj slovenskega naroda«, »naš prvak« itd. itd. Vprašamo klerikalno gospodo, kdaj se je dr. Korošec izkazal kot najodličnejši borec za miroljubno državno politiko? Menda takrat, ko se je pod njegovim ministrovanjem prelivala po beograjskih in zagrebških ulicah kri za skupno državo vnetih in navdušenih mladeničev, ali morda takrat, ko je sklenil famozni blejski pakt, s katerim se je udinjal največjim korupcijonistom in škodljivcem naše države. Za takega voditelja in borca se poštena slovenska javnost klerikalcem lepo zahvali. »Slovenec« naj le nadaljuje gonjo proti naprednemu časopisju. Mi se te gonje prav nič ne bojimo, ker vemo, da ie med Slovenci še dovolj poštenih, značajnih in svobodomiselnih ljudi in da bo slovensko ljudstvo pri prihodnjih volitvah, ki niso več daleč, temeljito obračunalo z moralno propadlim, v vsej podlosti, zahrbtnosti in per-fidnosti razgaljenim klerikalizmom. Stranka, ki se je zvezala na življenje in smrt z moralno do skrajnosti pokvarjeno družbo pljačkašev in hegemonistov, med Slovenci nima več eksistenčne upravičenosti. Slovenci smo pošteni in samo naša žalostna preteklost, zlasti pa razcepljenost v naprednih vrstah, je kriva, da nastopajo v našem imenu ljudje, ki moralno Še daleč nimajo govoriti v imenu slovenskega ljudstva. Toda motijo se dT. Koroščevi trabanti, če mislijo, da slovensko ljudstvo ne bo izpregeledalo njihove perfidnosti. Pri-pričani smo, da ni več daleč čas, ko bodo strnjene vrste naprednih Slovencev temeljito obračunale s klerikalizmom in ko se bo slovensko ljudstvo otreslo pijavk, ki ga tako brezobzirno zapeljujejo in izmozga-vajo. Oddaja poštnih voženj za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov Mestni magistrat razglasa: Po razpisu direkcije poŠte in telegrafa se bo vršila dne 28- julija 1928 ob 10. uri dopoldne javna ustna dražba za prevzem oskrbovanja poštnih voženj v svrho izpraznjevanja pisemskih nabiralnikov v Ljubljani za dobo 1 leta. Komisija za dražbo se bo sestala za sprejemanje ponudnikov ob navedeni uri v sejni dvorani na mestnem magistratu, pogajanja pa se prično ob 11. uri. Razglas o tej dražbi je nabit na obč. deski, pogoji z načrtom voženj in s »Pravilnikom za oddajo zakupac pa se lahko dnevno vpogledajo med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu ali pa pri poštnih uradih. Iz Oropava poročajo, da je v ponedeljek nastal velik požar v tvornici zastorov, ki je last g. Čilipija. Ogenj so opazili kmalu po odhodu delavcev k obedu. Požar se je hitro razširil po vsem poslopju. Na pomoč so poklicali gasilce iz Oroslava, Zlatara. Zagoke, Bedekovčine, Gorenje in Dolenje Stu-bice. Gasilci so napeli vse sile, da bi lokalizirali požar. Požar se je pa kljub i vsem naporom širil m je tvornica pogorela do tal. Rešili so samo stroje iz delavnice. Kako je nastal požar, še niso ugotovili, zdi se pa, da ga je povzro* čil kratek stik električnega toka. Pogo* rišče nudi žalostno sliko. Na kraju, kjer je bilo še pred nevi zaposlenih več sto delavcev, so danes razvaline. V tovarni zaposleni delavci So ostali brez zaslužka 9 svojimi rodbinami vred. Škoda znaša nad pol milijona di* narjev in je deloma krita z zavaroval* nino. Lastnik pogorele tvornice je iz* javil, da bo v kratkem zgradil novo in bo nadaljeval z izdelovanjem zastorov. Bivši direktor zagrebške policije in lepoglavske kaznilnice dr. Josip Šaban je pred meseci tako obolel na živcih, da so ga morali odpraviti v blaznico v Ste* njevec. Izpustili so ga iz zavoda skoraj ozdravljenega. Dr. Šaban je odpotoval v Varaždin in prosil sodnike, naj re* šijo njegovo «zadevo», ker je njegovo imetje že tretje leto zaplenjeno in ne more živeti s polovično pokojnino in vzdrževati žene in sedem otrok. Zaple* nili so mu vilo v Zagrebu in vso opre* mo. Potem je bolni direktor odpotoval v Beograd in zahteval pri ministrstvu pravde, naj reši njegovo «afero», v ka* tero je zašel brez svoje krivde. Dokazo* val je, da ima velike zasluge za moder* no ureditev lepoglavske kaznilnice. Ker se ni hotel umakniti s svojega mesta, so ga pahnili v bedo in propast, da ne more preživljati svojih otrok. Dr. Ša* ban je vsakomur pripovedoval, kako so ga preganjali po nedolžnem. Razburil se je tako zelo, da je predvčerajšnjim poskusil izvršiti samomor. Ko je nje* gova žena odšla v Ivanec, je legel na tla in si vtaknil plinsko cev v usta. K sreči je stopila v sobo direktorjeva hčerka in je zaprla plin. Ko se je dr. Šaban osvestil, se je jezil, zakaj so po* klicali zdravnika, ki mnogo stane. On da mora štediti za svojo ženo in otro* ke. Iz Ivanca je prišla dr. Šabanova že* na in odpravila moža po nasvetu zdrav* nika v Stenjevec. To je življenska tra* Šedija bivšega policijskega direktorja, i ima fiksno idejo, da oblasti plenijo njegovo imetje in nočejo urediti zade» ve. ★ Nedavno je dobilo zagrebško držav* no pravdništvo anonimno ovadbo, da je bil zastrupljen z arzenom zagrebški gostilničar Josip Zebič, ki je umrl le* ta 1927. Ovadba navaja, da gre za lju* bavno tragedijo, čije žrtev je postal go* stilničar Zebič. Državno pravdništvo je takoj pozvalo sodni jo, naj preišče, koliko je resnice na stvari. Obvestilo je tudi policijo, ki je uvedla preiskavo. Sodišče je odredilo izkop trupla, ki leži že 17 mesecev v grobu. Pred dnevi se je sestala zdravniška komisija, kateri je prisostvovala tudi žena pokojnega Zebiča. Ugotovili so, da je Zebičev grob v drugem oddelku pokopališča in ima št. 363. Izkopavanje trupla je bilo zelo otežkočeno, ker so naleteli v zemlji na vodni tok. Po ekshumaciji je truplo obduciral dr. Jurak. Takoj so ugotovili, da je truplo izredno dobro ohranjeno, kar je sploh omogočilo obdukcijo. Do* bro je bilo ohranjeno zlasti srce, ki je bilo popolnoma zdravo. Samo na aorti so bili znaki, da je pokojni umrl zadet od srčne kapi. Izrezali so neke dele te* lesa, katere bodo kemično preiskali, da ugotove, ali je bil gostilničar res za* strupljen. Kemično bodo preiskali tudi zemljo okoli pokojnikovega trupla. Ob* dukcija je bila izvršena na ovadbo, da je bil gostilničar Zebič zastrupljen 2 arzenom, in to polagoma. O Zevičevi smrti krožijo po Zagrebu razne fanta* stične vesti. O teh zagrebški listi še ne morejo poročati, dokler se ne ugotovi, da je bil gostilničar res zastrupljen. Komaj deset dni je poteklo, odkar je podivjani alkoholik umoril svojo ženo v Kustošiju. Sedaj zagrebški listi poročajo o strašni smrti žene, ki je postala tudi žrev svojega zverinskega moža, le da ta ni umoril žene v hipni raburjeno-sti, temveč jo je polagoma sistematično s stradanjem spravil s tega sveta, ker se je je naveličal. Poveljnik orožni-ške postaje v Vrabcu Imbro Tath je strečal pri Černomecu nekega dečka, ki je bridko jokal. Povedal je orožniku, da se piše Jvica Bošnjak in je sin Djure Bošnjaka, hišnega posestnika v Černo-merett. Deček je nadalje izjavil, da ga oče strašno pretepava in trpinči z gladom tudi njegovo mater, 451etno Marijo, ki leži že dolgo bolna na sušici. Čez nekai dni so javili orožniku, da je nenadoma izginil 141erm* Ivica. Orožnik je odšel v Cernomerec in ker ni bilo Bošnjaka doma, ie obiskal njegovo ženo. Ležala je v postelji že osmi mesec v zadnjem stadiju jerike. Videlo se ii ie, da zelo trpi. Pripovedovala ie orožniku strašne stvari. Kako jo mož trpinči, da ii ne da hrane. Sosede so ji prinašale na skrivoma hrano. Na vprašanje, kje je mali Ivica, je nesrečnica odgovorila, da je vzel 30 Din in dijaško legitimacijo in neznano kam pobegnil, ker ga je oče v pijanosti strahovito pretepel. Kmalu nato je žena nenadoma umrla. Orožnik se .ie informiral o njeni :>mrti pri sosedih. Ti so mu pripovedovali, kako je podivjani mož trpinčil bolno ženo, da je morala stradati. Ko ie zvedel, da ji soseda skrivoma prinaša hrano, je opsoval bolnico in ii pretil, da jo bo vrgel skozi okno na ceso. Na dan. ko je bila nesrečnica odpeljana v bolnico, se je solnČila na dvorišču. Prišel ie mož in jo pograbil ter vesel v hišo. Tedaj ji je postaio slabo tako, da so morali poklicati rešilni voz. Ivica je povedil sosedu, preden je pobegnil, da ie slišal, kako se je oče pogovarjal z neko žensko, ki ga ie nagovarjala, naj umori ženo in otroka. Oče ie odgovoril, da jo bo že ubil, Če jo v nekaj dneh ne vzame vrag. Orožnik ie uvedel preiskavo in dognal, da Bošnjak občuje z neko zelo sumljivo žensko, s katero se ie seznanil v neki oredmestnj kavarni in ki ga ie nagovajral, naj spravi ženo in otroka s sveta. Alkoholik Bošnjak je bil slepo orodje te ženske in je pod njenim vplivom ravnal z ženo prav zverinsko. Orožnik ie Bošnjaka in njegovo prilež-nico aretiral in izročil sodišču v Zagrebu. železnica KOLEDAR. Četrtek, 12. julija 1928. Katoličani: Mohor in rortunat; pravoslavni: 29. junija: Peter i Pavao, Draguška. DANAŠNJE PRIREDITVE. — Ljudski kino (Matica): Pet parov čevljev. (Lia Mara). Kino Ideal: Človek z bičem. (Douglas Fairbanks). DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg, in Kuralt, Go-sposvetska cesta. — Službeno Iz LLAP. Jutri v petek se vrši sestanek sodniške komisije ob 2.30 uri v kavarni »Emona« ter se naprošajo savezni sodniki gg. Gregorčič, Slamič. Win-diseh, Sancin D. in Sancin S., da se tega sestanka sigurno udeležijo. Važno radi državnega prvenstva. Naj prisostvuje tudi tehnični referent. — Tajnik I. Gvahtejeva slavnost v Mali Nedelji pri Mariboru Odkritje spominske plošče pokojnemu g. Simonu Cvahteju, ki je skozi 36 let uči-teljeval v Mali Nedelji pri Ljutomeru in vzgojil cele generacije, ki je pa vsemu ljudstvu bil stalen svetovalec in učitelj v sadjarstvu, vinarstvu, kletarstvu, ki je bil vzor gostoljubja, ki je med vojnim časom bil tolažnik in svetovalec vsem in vsakomur itd., itd., se vrši nepreklicno dne 5. avgusta t I« Slavnostni govor ob odkritju bo imel pokojnikov stanovski tovariš, ki ga je vezalo s pokojnikom tesno in iskreno prijateljstvo. Od prispevkov za spominsko ploščo je hvala Bogu preostalo že doslej toliko, da bo 20 najrevnejših otrok tamošnje Šole ta dan od pet do glave nanovo oblečenih. Da se bo v intencijah blagega pokojnika moglo v tem pogledu Še več storiti in še več otrok - revežev obleči, apeliramo tem potom še enkrat na naklonjenost cele naše javnosti, zlasti pa na vse bivše učence, prijatelje in znance pokojnika, da še priskočijo na pomoč in pošljejo čimprej svoje prispevke bodisi v denarju bodisi v blagu na šolsko vodstvo (g. Ivan Čeh) v Mali Nedelji pri Ljutomeru s pripombo, da pošiljajo za Cvahtejevo spominsko slavnost. Istotako prosime tem potom, naj vsi oni, ki reflektirajo na skupno kosilo v Društvenem domu, to čimpreje bodisi osebno bodisi po dopisnici prijavijo na naslov: Mirko Senčar, poštar, Mala Nedelja pri Ljutomeru. Opozarjamo ponovno, da to ni kak banket, ampak da bo vsak dobil kosilo bodisi za 12 Din (juha, govedina in prikuha) ali za 15 Din (mesto govedine pečenka). Vsakdo, ki se bo pravočasno prijavil, bo dobil za kosilo posebno nakaznico. Tako ne bo zmešnjav. Opozarjamo tudi še na sledeče: morda je kedaj kdo iz Male Nedelje s kako veselico odšel s slabimi spomini na vina, ki so se točila. Skrbljeno je. da se bodo tokrat točila skozinskoz pristna, dobra in ne morda s šmarnico mešana vina. Zato vabimo ponovno prijatelje naših Slovenskih Goric od blizu in daleč: na svidenje o avgusta v Mali Nedelji pri Ljutomeru! Luč s severa ni bela Slikarjem, inženjerjem, izvedenim gospodinjam in ne nazadnje tudi prodajalcem manufakturnega blaga je veljalo že od nekdaj za načelo, da je luč, ki prihaja s severne strani neba, najbolj popolna bela luč in zato najbolj pripravna za ugotovitev pravih barv in barvnih odtenkov. Ameriški institut za elektroinženjerje je postavil to na» ziranje sedaj na glavo. Z mnogoštevilnimi eksperimenti je dognal, da se ta svetloba po barvi in jakosti menjava ne samo od dne do dne, temveč od ure do ure. Sploh ni bela, temveč modra, zato ojačuje modre barve in oslablja rdeče in rumene. Najbolj popolna bela svetloba' je po dognanjih ameriških raziskovalcev svetloba solnca v zenitu, nji najbližja pa je umetna bela luč. Le ti dve sta zanesljivi za določanj« pravih barv. «SEOVEttSKI NAROD* dne 12. julija 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Z niše univerza Za študijsko leto 1928/29 so bili izvoljeni na ljubljanski univerzi: za rektorja redni prof. dr. Milan Vidmar, za dekana filozofske fakultete redni prof. dr. Marijan S al opek, za dekana juridične fakulteta redni prof. dr. Rado Ku š e j, za dekana medicinske fakultete redni prof. dr. Alfred Šerko, za dekana tehnične fakultete red. prof. ing. Viktor G o s t i Š a in za dekana teološke fakultete redni prof. dr. Josip U j č i č. — Hrvatski dijaki na odmoru v Sloveniju Danes se je odpeljalo iz Zagreba 60 hrvatskih dijakov na odmor v Slovenijo. Dijaki bodo nastanjeni v Kranjski gori, dijakinje pa v Ratečah. Obe koloniji je organizirala zagrebška oblast Ferijalnega saveza. — Zagrebški železničarji na Bledu. Zadruga Sv. Roka za pogrebne podpore železničarjev v Zagrebu priredi v nedeljo za svoje redne, ustanovne in podporne člane kakor tudi za njihove rodbine in prijatelje humanističnih društev velik izlet na Bled skozi Vintgar. Zagrebčani se odpeljejo iz Zagreba s posebnim br zov lakom v soboto Ob 21.30. — Mariborčani v Olomucu. V soboto je prispela v Olomuc ekskurzija vinarsko-vrtnarske šole v Mariboru pod vodstvom ing Lukmana. Jugoslovenske goste so pozdravili na kolodvoru zastopniki mesta in Češkoslovaško - jugoslovenske lige. Po oficijelnem sprejemu na magistratu so si ogledali mesto. Opoldne so se odpeljali v okolico Olomuca, kjer so si ogledali vzorna posestva. V ponedeljek so se odpeljali na Češko. — Razpisana notarska služba. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto na Brdu ali pa drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpremenilo po pre-mestitivi. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. tm. — Iz državne službe. Na lastno prošnjo je odpuščen iz državne službe ekonom Hi-gijenskega zavoda v Ljubljani Alojzij Adamič. — Razid društva. ppd •Začetnica 1306». 14 let star deček močan — se žeti irači+f t trsovini z mešanim blagom n« deželi, da bi imel stanovane in hrano v hiši. — Ponudbe pod c Vajenec 1305» na upravo «Skrv. Naroda*. Gostilno na prometnem kraju na deželi iščem v najem event. kupim z vsem inventarjem Dopise na upr. »SI. Naroda« pod »Gostilna 1293«. Vilo ali hišo na Bledu KUPIM Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Z vrtom«. 1287 Starine D. pr. cabe-rnakLje. garniture, vetrne, komode, ure. lesene lestence, srebrnino. fotelje, stole, okrogle mize kupujem pa ljubiteljskih cenah. Ponudbe na Juli] Huebmers-hofen • Sllbernagl, Zagreb. lHca 131 a. 1289 Trgovsko opravo popolno n-a novo, poceni prodam. Naslov v npr. »^L Nar.« 1303 Adopcija Brhko, zdravo deklico boljših staršev vzamem za svojo. Prosim nemške ponudbe pod »Adoption« na upravo »SI.. Naroda«. 1300 t rvovrsina in v stroki vodilna nemška delniška družba išče ag h ega m sol't nt ega za mlečne separat rje in mlekarske stroje. Ponudbe pod „Milchmaschini n Nr. 3206" na M. Dukes Nachf. A G. VVien, I/l. 1304 KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Urejuj*} Josip Zupnn&e. — Zrn .Narodno ct*k»rc*o»: Pran Jeserfek. — Zrn opravo *• knseratoj del Usta: Otoo Chriatot — Vti * Vi^Jnrl B8X