rr. duutki 1» uprav nitki ( •Igri: MOT H. Lawacruvijii trnki konzul v NW Yorku obvestil pcrtivijanako vlado, da NkuMajo gotovi elementi, ki zantopajo razuc peruvljaiiake in bol i vijake prhat ih* inlercNe, oborožili ekspedicijo ,v Mehiki /a na-silni napad v IVruvijo, da tam zanetijo revolucijo proti HcdaujJ vladi. Ta vn»t je obudilo aploluo senzacijo iu čaHiiikarakl poročevalci ao intcrvjuvali prcdaeduiku ]>eruvijttiuike republike, ki jim je rekel, da je vrat, ki jo je poslal peruvijanaki konzul, w>atavljeiia ua podlagi informacij i z privatnih virov. drsava maryland ji od klonila žensko volilno pravico. . Annrvpolia, Md. Žeuake ao priredil«* pred drlavnim kapito-lom veliko demonatracijo m fteu i ako volilno pravico. Tri ure po de-monat raciji ala pa of>e cMd odklonili icuako volilno pravico. V senatu je lillo oddanih proti nji 18. aa njo pa » glaaov. V legla lat (Trni zbornici j«« glaaovalo pro-ti amendtifentu 64, »inj pa 3« poalancev. Država Marvland je peta dria* va, ki je odklonila lenako volilno pravico. Druge d rta ve mV Miaaiaaippi. Alabum. Oeorgia Irt Virginia Dozdaj ja aprilu leu ako volilno pravieo eden ia trhle* Met dri«v, pet jo j« p« odklonil« za odločiti o nji pa ima I* d a-najet driav. Da poatene «ei»ak i volilna pravic« veljavna a« v«o 1'nijo, mora *«njo glasovati le pet držav. -— kmečka revolta va Ipan SUM Haragoaa*. Apanije — Kmetje V flalloeanli ao retmlirali In na htevajo ra »delitev Kemiji med nje in delavec. Po javili ao ne tudi Itrajki ia U«redL ameriški socialisti jna-sprotujejo leninu, pravi hillquit, Alban.v. N. Y. - Morri- 11.11 ii uit t glavai zagovornik petoriec ohtofteulh aoeieliatičnlh poolenee*, je Ujavil 17. t, m. pred zborničnim porotnim odnckom, pred katerim ae vHii obravnave, de Id a-morilki socialisti takoj naotopill proti Leninu In ruaki aovjetaki vladi, ako bi Imljftevlki hoteli a »ilo u veni I aovjetaki alatem V A-meriki proti lal ji vrline. /■govorni!* o bo ie In teden /aalifalo vae priče Iti upAti j«, d« ne Obravnava za ki ju/-1 prihodnji teden, Srw Vork. S. Y. — Mnogi ga iz. V ^Ikmdfik^lB«:-.^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE HAHOPHE PODPOKUE JEPNOTK lastnina slovenhkk NA hodne P0PP0BME jepiiot« C«n. og\-ow po dogovor«. Rokopi«! - — rrmUjm. tenNlaii Zoflnjono drfsvs (tsrm 0»**-») j■ •tftftJiS |2 oo ca i>ol leta ia 11.00 M tri menci; Chicagu fft.ftO aa WU, »17» aa pel krta, 11.41 ta tri b«mc«, in sa lnot»m»tvo $7.00. Nultf M br bu aik . "PROSVETA" a< "THE ENUGHTENMEN-r ■ sL. mi----i- M,|jMi| B—tf ol km jivvmit -■ ■ O^ br tU H>Uh,I Ze-ftl Advertising rataa oa agrooment. bscription: » $6.60, aa L . ju d Statsa (oscept Chiesf«) sad aad foreign eoantriss »7.00 yr Mpsr Datum V okJ.p««j« a. pr. (JmmuMr, MMl d* **m io • tom dmorom Imm, 4a M fM M »»Uri lllt. ■Mri« 31 -20) I« LLOYD GEORGE NA LOVU ZA DELAVSKIMI GLASOVI. Odkar skoraj vsak sedež v parlamentu pri nadomestnih volitvah pribori delavska stranka, ali pa ostane v tako veliki manjšini, da skoraj zanesljivo zmaga pri prihodnjih volitvah, je Uoyd George, britaki ministrski predsednik, prišel do spoznanja, da obljube ne vlečejo več pri britskem ljudstvu, ampak da je treba nekaj izvesti, kar mu pridobi zopet ljudsko naklonjenost, kajti če pojde tako naprej, mu nasledi prav zanesljivo delavska vlada. To dejstvo je vplivalo nanj, da poskusi delavski stranki odvzeti veter iz njenih jader. Delavska stranka nastopa zelo taktno v koalicijskem ministrstvu. Kjerkdi -je mogoče, pride s socialnimi reformami na dan m pritiska, da jih vlada sprejme. Ta dobro premišljena taktika pa vpliva na ljudstvo, da prihaja do spoznanja, da edino delavska stranka zastopa ljudske interese, medtem*o so buržoazne stranke le dekle raznih privatnih interesov. Na pr. Lloyd George je imenoval Sankeyjovo komisijo, ki je priporočila nacionalizacijo rudnikov. Ali vlada je to priporočilo odklonila, delavska stranka je pa vstopila z vsemi njenimi močmi, da vlada izvede nacijonalizacijo rudnikov. To je bila oči vidna napaka Lloyd Georgova, ker je mislil, da ljudstvo ni za nacijonalizacijo rudnikov, dokler ga niso izidi pr nadpmestnih volitvah prepričali, da, se je zmotil. Lloyd George skuša zdaj to napako popraviti z nekakšnim kompromisnim predlogom , da ohrani rudnike privatnim pod jetnikom, obenem se pa prikupi ljudstvu. Ta kompromisn poizkus je žalostno ponesrečil, kajti rudarji so ga odklonili. Da ni prišlo do rudarske stavke, se je zahvaliti, ker so rudarji pHšli "dO prepričanja, da je najboljše počakati in obračuniti z vlado pri bodočih volitvah. Lloyd George zdaj išče zaveznike pri raznih staro-kopitnih voditeljih strokovno organiziranega delavstva in pravi, da je radi tega proti nacionalizaciji rudnikov, ker bi nacionalizacija rudnikov vodila do nacionalizacije vseh drugih industrij ali v socializem. Seveda ae Lloyd George zaveda, da mu taki izgovori ne bodo dosti koristili, ker se ljudstvo veš ne boji socializma — parkelčka, s katerim je Lloyd George strašil od-raščene ljudi. Zaradi tega je spfajel v svoj program še zavarovanje proti boleznim,'nesrečam, brezposelnosti in starosti, minimalno delavsko mezdo, skrajšanje delovnega časa itd. S temi reformami, ki jih je pobral iz programa delavske stranke in za katere se ni dosti brigal, dokler niso politične razmere zanj nastale take, da se mu je bati, da izgine s političnega pozorišča, skuša napeljati vodo na svoj politični mlin. Te resnice se zaveda tudi ljudstvo in zategadelj je zelo dvomljivo, če bo pri volitvah dosegel kakšne uspehe s socialnimi reformami, katerih se je spomnil, da so potrebne za ljudstvo, ko mu je že Voda tekla v grlo. Marsikateri politik, ki se je rogal ljudskim aahtevam, dokler je čutil trdna tla pod nogami, je spoznal v zadnjem trenotku, da je treba kreniti na drago pot, da ne izgine iz političnega življenja. Ali tako kesanje ob zadnji uri je rešilo dozdaj še malokaterega politika politične smrti. Spomenica Jugoslovanskih poslancev iz zasedenih baje?. Jugoslovanski poslanei, člani belgrajakega parlamenta zastopajoči pokrajine, ki so zasedene od italijanske armade so predlo lili predsedniku in članom mirovne konference sledečo spomenico: Gospodje: Podpisani zastopniki jugo-slovanskih pokrajin, ki so ie vedno zasedene v imenu enetente in Zdr. držav Ameriških od kraljeve italijanske armale smo prisiljeni vsled delovanja d'Annunsi ja, Id ni samo zavrgel vse fklepe mirovne konference ampak ugro-ža tudi aplošni evropski mir, predložiti sledečo spomenico: Dočim je ententa in vrhovni •vet opotovano naglaial in zago tavljal, da ne bo trpel nobene ti ranije in je Saše ljudstvo vernf zaupalo v Wileonove točke, katere je sprejela tudi ententa, da se Jadransko vprašanje reši pravilnim potom, je Siguor Gaetano Rapagnetta, ki si je sam nadel i me Gaforiel d'Annunxio, na čel« kraljeve italijanake redne armade, kateri je ententa poverila mandat z zaupanjem da vzdržuje , red in mir zasedenih krajih, dosped Reko t namenom da se polasti naših pokrajin, kar je v nasprotju vsakega prava in vsled Česar se lahko vname druga evropska voj Trgovina z vojnimi T caristični Rusiji. na. Nečuveni dogodki, ki so iigrali na Reki in pričeli z masa-'irom francoskih .vojakov in k h> se neprestano ponavljali, od •<&r je priSel d'Annunzio na Reko, presegajo že vso meje., Naj /.agrizeiiejši bivši pristaši ma gjarSkega imperijalizma danes kričijo "Italija ali smrt", toda ne iz domoljubja, ampak radi tega, da bi ovrgli vsako sumnjo tvojega častihlepja. Kar počenja PAnnunzijo na Reki, je takore-koč bedasto in vse skupaj ni drugega kot kriminalna tragi-kome dija, ko se je d'Annunzio izjavil, ia bo pognal v zrak mesto in pri •itanišče, ako Reka ne bo anekti-rana k Italiji. (Zadnje volitve na Reki so (Is spominov bivšega vojnega v jetnika v Rusiji.) Piše A. Kovač. Pri prvem vojaškem naboru 1. 1914 sem bil oproščen. Ko je pa /bruhnila svetovna voj mi sem bil pozvan v armado tri dodeljen domačemu pešpolku št. 17. Pive mesece sem ostal v domači §ami Siji, kjer sem dohil prvi poduk o vseh najboljpotrdbnih . vojaških "umestnostih" in ca božične pra znike ao me poalali na rusko fronto, v Karpate, kjer sem se močil v mrazu in snegu po gorah dva meeeea in pol. Živel sem kot 4ivja zver, ki je preganjana iz enega kraja v drugega. 10. marca, na praznik sv. Jože fa, patrona Kranjske dežele, zve Čer ob osmi uri sem prišel v roke ruskim vojakom. Naložili so ta koj vse vjetnike v vagone in vo pPf smo se 22 dni po železnici čez vso cvropejsko Rušijo v Malo A z i po do mesta Arshabad ob preži; »ki meji, kamor smo dospt-H vs: napol mrtvi, onemogli in bolsn ter sestradani. 22. ; aprila kjer emo ostali nekaj čaaa. Nsto so nas zopet spravili v vagone ter odpeljali 20. julija v Evropo mesto Orenburg, ki ni daleč od perzijske meje. Tu so nas postavi li na trg ter pričeli prodajat ruskim kmetom po sedem rublje? "komad." Prvi dan našega prihoda f tc mesto, ao nas stlačili v skladišče neke nsnjarne, kjer smo bivali tri dni Tretji dan nas pa pozove jo, »vrstijo v red in nas odpeljejo na trg. Veni se je zdelo ravno tako, kot pri nas v Sloveniji na živinskem semnju, ko pripeljejo kmeti svoje vole in krave na se menj. Ruski kmeti so nas ogledo vali, kot ogleduje kupovalec Si vino predno jo kupi. Cena je bila enaka «a vse; Sedem rudijev. Razumno ,da močn so bili ta koj prodani. Kar je bilo po na? slabičev, smo ostali, ker je vsakdo hotel imeti močnega delavca za avojega sužnja, za slabi?* se pa še zmenili niso. Od enega tisoča vejtnikov je ostalo okrog o- (ruski denar, kot tukaj cont), da >i si mogel ssm kaj kupiti. De-beluhar namrši nekoliko obrvi in strese s svojo dolgo brado in se pogodi s sejmarjem za naju dva. Nato nama namigne, da naj mu slediva, kar sva atorils z največjim veeeljem. Peljal je naju v neko rusko gostilno, kjer je naročil obed- za vse tri. Še nikdar v svojem življenju • nisem Čutil do človeka tako velike hvaležnosti, cot do tega ruskega kmeta. Vsa-ido lahko pomisli, kako čuti eni, ki že tri dni ni imel nobene 1<>an< v ustih in še preje le toliko dobi val,'da ni umrl lakote, in potem pa dobi od popolnoma tujega Člo veka primerno jed. Ko sva si privezala dušo" se nisva niti najmanj zmenila, da ava prodana kot dva vola na semnju. Pojasnila glede dohod ninskega davka. vodile pod rAnMMuijevhn dikta- ujetnikov, za katere ni ni- Nekateri fakti o železnicah. — Ko je vlada prevzela ameriške železnice, so popolnoma odpovedale, ker ao bili privatni podjetniki tako lakomni profita, da so zanemarili popravila na železniški opremi. Ce bi bile železnice ostale pod privatno upravo, tedaj bi skoraj gotovo en miljon železničarjev bilo prisiljenih iskati delo drugje. Vlada je povprečno povišala uslužbencem mezdo po $1.67 mesečno. Vladna uprava je prihranila železnicam okoli pet miljonov dolarjev, ker je odpustila večje število nepotrebnih advokatov in visoko plačanih uradnikov. Skrajšala je tudi pot za prevažanje tovornega blaga in na način je prihranila na potu do šestdeset miljonov milj. Zdaj zahtevajo privatni železniški interesi, da se jim vrnejo železnica. Železnice se zdaj nahajajo v mak) bolj« šem stanju, lisjake in izkoriščevalce v Wall Streetu pa skominja po igri z železnicami, ki so jo igrali, preden je vlada prevzela železnice, in ki jim jt nosila lepe miljone vsako leto. torstvom in sicor po volilnem i-meniku, iz katerega ao bili izpuščeni'vsi meščani Jugoslovani, na katerem so pa bili vai vojaki, tuj-•i in ženske. Poleg tega so so vrnile volitve, ko je bilo razglašeno vojiro stanje in z ugrožanjem s smrtjo vsakomur, kdor bi se upaL, glasovati proti Italiji ali proti a* lekaiji. Vsemu temu je bil priča •nr. Clayton pariški dopisnik čir k sike Tribune, ki je z lastnimi očmi videl ves potek tek volitev Znano je že po celem svetu, da je d'Annunzijcva armada dobivala vse strelivo in tiivila iz Italije in drugih zasedenih krajev ne da bi se delalo kake zapreke od ka-( terekoli strsni. Vsled tega je d'-Anminzijo dobil pogum in kuje ta druge in bolj krivične načrte in sicer da zasede celo naše obre« ž je, Dalmacijo in ostale kraje. Civilni in vojaški governor v Dalmaciji, podadmiral Millo, je vaprejel d'Annunzija ob njegovem prihodu v Zadar s vsemi čari mi in mu obljubit vso pomoč v njegovem itadaljnem delovanju in se ni pri tem niti najmanj brigal, da on ne sestopa v Dalmaciji samo Italije ampak tudi entento in Zdr. države Ameriške. D'Antmnsio in njegovi stotniki so se javno izražali, da delajo vae to v soglssju s italijansko vlado, od katere dobivajo indire-ktno pomoč. 1 Dvomimo, da je še kako jamstvo, da bi italijanake čete v aa ledenih krajih isVedle sadnje za-kjnčfce mirovne konJerenče iu da bi se na dano snamenje ne pridružilo d'Annunzije\i armadi Italijanake čete, katere nalog je bil s oslrom na odredbe entea-U in S3dr. držav Amerifkih. vzd*. levati red ki mir v zasedenih krajih, ki pa ni bil krften niti v naj-manjšem slučaju do njihovega prihoda, ao same povzročile nered in nemir. Konečno izjavljamo tudi, da so italijanske okupaeijake oblami zlordblle po ver jen je, katere so dobile sa zasedene krajo, kar je dokazano s dejstvi* katera Imam predložili (Dalje.) hČe maral. Spravili so nas zopet v poaobno gručo. S strahom in žalostjo smo pričakovali, kaj bodo naredili z nami, ker nas ni nihče maral. Slednjič nas jc prekupil nek mešetar in nas odpeljal v drugo mesto, oddaljeno nekako sto kilometrov od mesta Oren burge. Naložil nas je kot živino v vagone. Vozili smo se eno noč in en dan, razumno da brez vsAke hrane. Šc prejšnji dan nismo dobili ničesar. Bili smo sestradani kot volkovi: Lačen aem bil da sc mi je delala tema pred očmi Ko pridemo na določeno mesto, nas odpelje ta mešetar na neko ograjeno dvorišče kot zverine Ruski kmetje So pa nas prihajali ogledovati, češ kake so pa te avstrijske zverine. Okrog desete ure dopoldsn, nas odpelje prekupee zopet na trg. Ne morem oprati * kakimi občutki sem šel zopet na trg. Na tihem sem si ves čas želel, da bi bil prodan, samo da bi dobil kaj jcatL V mislih ho ni imel samo hrano in hrano, za vse drugo sc nisem prav nič brigal. £cl sem na trg s poveieno glavo in s popol noma praznim želodcem. Toda moja želja ee ni izpolnila. Nihče me ni maral kupiti, ker sem ae jim adel prešibak. Kmetje so zopet pokupili vse močnejše in oetal aem le jaz in neki Madjar, še elefeejši kot jac. "Oh, po Logu pobrat ime, kaj bo s nama f ecm rekel mojemu tovarišu, ko sva *Vna ostala na "Človeškem se-manjskem trga", kaj bo t nama ako naju nihče ne mara kupiti." Slednjič pride na trg neki do bro rejeni ruski kmet, kateremu se je takoj poznalo, da ne strsda Gotovo je samndil "eemenj": 0-eirsl ae je na vse strani, kje bo opazil vojne vjetnike postavljene na trg, kakor je bilo razglašeno prejšnji dan. Ko je naju rama dva opazil in nikogar drugcj*s. ja majal s glavo in brado, M .ta da midva nieva primerne za no V eno težje delo. Ker je pa najbr«c pa-trgoval delavce je konečno vendar vprašal, ako znsva delati na pni j«. Jaa sem mn takoj pritrdil a ptipembo, da naj nama kupi kaj jesti, kar ava esstradsns ko« ti v šepu ni 11 koptjlce Washington, D. 0. — Velike skrkl dela dohodninski davek no-voporočencem in davčni uradniki imajo vedno 'več dela z odgovarjanjem na različna vprašanja, katera jim stavijo novoporočenci. največ slučajih sta bila oba, ženin in nevesta usluŽbena v ka kem podjetju do poroke. In glav no in prvo vprašanje pri teh je, ali mora nevesta navesti svoj za služek na vprašslni poli svojega ženina ali ne. Odgovor na to je da morata navesti vse dohodke o-ba, ženin in nevesta, akoravno je bil ves zaslužek obeh potrošen za obleko, različno zlatnino in dra gocenosti ali pa za sladkarije Navesti morata, ako sta bila tu di poročena šele zadnjega decem bra, za celo leto, kar se tiče do hod ninskega davka. •Nevesta mora izračuuiti vse do hodke, katere je imela v letu 1919 in navesti na vprašalni poli svojega ljubčka, na kateri mora isto-tako navesti vse sVoje dohodke, da mora izračnniti, ali je dolžan plačati dohodninski davek aH ne. Ako ccla »vsota zrraša 2000 dolarjev ali več, je dolžan plačati dohodninski davek. Lahko izpolnita, ženin in nevesta, vsak zase te vprašalne pole, ali pa oba skupno, kakor že hočeta. Zadnje je bolj pripravno za davčne uradnike. Ako pa skupni dohodki znašajo 5000 dolarjev ali več, je pa bolj umestno, da izpolnita vprašalne pole vsak zase. •Drug slučaj je zopet za novo-poročene, ki so se porodili »v teku leta 1919, ali je ta noVoporo-čeni par upravičen do oprostitve dohodninskega davka za celo leto kot olenjeni ali pa samo za del li ta, t. j. za dobo, ko stA bila že poročena. Davčni urad je odločil, da sta upravičena do oproatitve dohodninskega davka do zneska dva tisoč tdolarjev za celo leto. Od avojih dohodkov lahko tudi odračunita po dvesto dolarjev za vsakega mladoletnega otroka ali za vsako osebo, ki je nezmožna sebe proživljsti. Vsak naj si pa zapomni, da je 15. marca zadnji dan za plačati dohodninski davek. Disaj za zvezo $ Prago || inlBdgradom.^ Dunajski liat, ki stremijo za tem, ds se ohrani v bodoče seda njs republikanska oblika nemško avstrijske države, uvidevajo čedalje bolj, kaka nevarnost preti sedanjemu republikanskemu sistemu od strani monarhističneua gibanja, ki se za Madžarsko uve-1 javlja tudi že v Nemški Avatriji Razni elementi, plačani z denarjem nionarhističnih propagato rjev v tfvtct, izrabljajo namreč kritičen 4 prehranjevalni položaj Avstrije iu skušajo omajati se danjo dunajsko vlado. Ta nevar nosfc je v očigled. položaju na Madžarskem tem večja, ker |Iorty tajne mobilizira m koncentrira močne čete na mejah proti Čehu-slovaški, sočasno pa tudi na meji proti Avstriji ,kjer stoji armada 15.000 mož, pripravljena, da vsak hip lahko nastopi. In kakor poroča dunajski "Der A HI i imiii« nj j 11 »'"""i • i ,ln ......mi H.....lltMllt] | || |ti»imHM > lz frauco*kih virov javljajo, da je Wilson sunil iu prekucnil "ju drauaki \oaiček" hui v.trenutku, ko j« trii Belgrad pripravljen končati spor in »prejeti londouako po-godlio, ki daje Keko Jugoalaviji. Dalmacijo ]>a Italiji. Jugoalovati-aki delegatje v Parizu odločno za uikajo to veat. Iz Londona poročajo, da je dr. Truiubii1 a veseljem vzel ua ana nje veat, da bo odslej tudi Ame-rika priaoatovala reševanju jadralskega problema. Nitti je pa izjavil, da ne aapuati Londona toliko eaaa .dokler ne bo ta pro Mum ritMiii. (Vancoako imperialistično čaao-piaje nadaljuje i vitrijoličnimi uapadi ua Wilaoua in njegovo noto. Nekateri liati celo avetujejo, naj zavezniki praaro umeriikega predsednika in ae olirnejo na re-publikanako večino v aenetu. Srd v Italiji. ttim, 18. febr. ~ Italijanski liati napadajo Wilaona in amatrajo njegovo noto 4,now napad na Italijo". "Idea Naaionale" piJIe, da ae je Wilaou "zarotII a Jugn llovaui". list jo cibenem napadel tudi Franoijo;' sploh je bil izbruh tega liata ta>ko ostuden, da ga je vladni cenzor zaplenil. Podpsru Jednoti. brzojavna poročila 12 blorada. De misija Davidavideve vlade. Wa*hington, 16. febr. — Poro-I Ovalni biro države 8rb*v, Hrvatov in Slovencev v Waahingtonu | j,, prejel sledeči li»i«ia vami C«l»k«r. ■ Am*m Hi mi. Im 14S. cmmm^ii « ' \ ;>•. [ roaoTHi ooanL .,^'i. ■ amltho*. r«, PTMk tank, I MM FraaMr Av«., Cb««lui Ob bolniški ooaaa. oaaaoNjs oaaolia. r.ui b««*. mt n a v/mouno oaaoliBi *»4mU riinmi. a« «a* bru».v zaraono OKBOŽJBi iutal i^in^on^iu« Lm Katar, ta ^M, OStar«. Mta Nadzorni odbor. m*m r«tr«vM. »r»««iiaia, teaiv w««wIm aa. c«iu«w. 4ie rtmm au Zv.i.ta. mimu Jm. Kaka, loor a. vi* at. Tlakom! odbor. WIL80N SVARI, DA bo VZEL MIROVNO POGODBO IE li SEKATA. Novi franoorid predsednik pomi-lostil jetnika. Pariz, 18. febr. — Paul Descha-nel je danea prevzel predaedni-Uro francoske republike. Posebnih ceremonij ni bilo. Novi predsednik je podelil amneatijo velikemu številu kaznencev, kakor je navada ob takih prilikah, toda ne takim, ki so kaznovani zaradi vo-leizdaje. Millerand je ponudil o-stavko vlade, toda novi predsednik je ni hotel sprejeti. Tudi to je bila le formalnost. Bivži predsednik Poincare dobi službo v mirovni odškodninski komisiji. Beseda "republika" v ogrski mirovni pogodbi je monarhiitotn trn t peti. Pariz. —• Ugovor Ogrske proti mirovnim pogojem, ki ga je izročil grof Apponyi mirovni konferenci, je tako obširen, da bo treba dveh tednov preduo se prevede in natisne. Ogrska vlada vlada protestira med drugim tudi proti besedama "republika O-grška," ki ju rabijo zavezniki skozinskoz v mirovni pogodbi. U,-gdvor se glasi, da Ogrska še "ni odpravila monarhije." Združitveni odbor. k AM, IIM ta CravlarS Av*., Ck!«*«•. IU. TrltlJ, ta iai, UvrMM, ffc ,}vo/oai — Kwii|nlun • gt •ataralkl. m StfaJ« v (un« mni vsa riaMA. ai m aaaelaj* m pmh st inluhii aa wl» s n. p. j, saer—ee s«. l*«r«a*i. av»h cm««««. ul vsa ZAMVa BOLNlftKB rooroaa n aaslavet BalaUta taja* sssi m la Lawadab Av.., caiaaea, kil dznabns FOllUATVZ im aTVABL hI m Utaja «l tarrlavalaasa vkt, m i»Mlav«i TaJaUlv* a n, p. s—t 1 Sa. Lawa4ala Ava, Ck vaa 7AOBVB v zvazi z blagajniIkimi rosu m Mlala ■ aUtva S, N. r. In 9**—» Za. Lmta A v., Cktoaaa, UL Litvinov na četa ruskih kooperativ. .} London. — Poročilo iz Hoskve se glasi, da je bil Maksi m Litvinov izvoljen glavnim upraviteljem ruskih kooperativnih društev, s katerimi nameravajo zavezniki zamenjavati blago, ako ostanejo pri svojem sklepu. 1V4I imamo celo vrsto raznih del IVI vas. Lahko čisto tovarniško delo, ki ne cahteva nobene skušenosti. Primerno in prijazno delavsko stanje. Delavne ure so od 8 ure zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa le do poldne. Dobra plača z bonusom povrhu. ED. V. PRIČE A 00, WH0UE$ALE CUST0M TAHOftt 319 W. Van Buren Street. * "■•isj ■ " Potrebujejo moŽke in.ženske za krojaško delo. Možko navadno delo. Prve vrste učene izdelovalce žepov. Za všifanje podklade. Likarje na fine vrste obleko. Zenalu} za navadno krojaško delo. Za likanje žepov. Za sestavljanje žepov. Za takiranje. Za iivatije dbrobcev. Za izdelovanje lukenj, i točne iivalke za prve vrate telovnika. Za apenjanja (Stichera). Izdelovalce žepov in Šivanje blaga za najfinejše vrate hlače.____ Dofora plača. Izvrstno dobro stanje. Tovsrna je sistematično vrejena, vedno avež zrak in dovolj avitlobe. , Najboljše zdravstveno vrejeni proatori. Soba za zabavo iu počitek pod nadzorstvom registrirane in izučene poatreinice (Nurse). Moderno vrejena restavracija, kjer ae streže s -vežo in čieto hrano po nakupni ceni. "Prijazen proetor za delo". Oglaaite se v Employment uradu od 8:30 do 12:30 in od l M do 4.30. ED. V. PRIČE A OOMPANT, 310 W. aVn Buren Street, Chicago. A POTNIKOM 3E PRESKRBE VSA IfRADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJT BREZPLAČNO! VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO! Zs vss potrebns pojssnlls obrnit« ss na: EMIL KISSt BANKER, IIS Socotid Krm., cor. Bth St, N#w York, N. Y. SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4% OBRESTI! 1828 Dfrrarsa? Parkva j9 Chicago, Ul ČEMU ZADRŽAVATI Sedaj ja ča« aa M"JanJe denarja f etars daiaovlna dokler j« rana nizka. Ta cena nača dolgo oataU Uka niaka, v kratke« lahka poakdCI navagor. Mage«a fte v pur dnah hoda v*la. takrat hode vsi, ki niao poalulsll natega naaveU obUlevall. PaftiljajU denar na hranUna vlogo aa hraallnlcir afl v hra-silni«* v vatam rodne« kraja. Mi vam pre«krWmo vlaina kniitiae KaAa haaka je fcaaba kstara atojl pad kontrol« dr tava N#w Varil. Ve« dana r je jam^an, n. mora se l*«ubitt na »wihen aa«la. PoAlJ.i. -i-nar diai preja. Csbb ZuZm raata. Kdor ^odaj vaUja dehl lahko dve sreM. , 1'oliljamo deaar tudi brzojavna. Sraejavna pristojbina ___ i 1000 kron so..............• 10M 10000 kron so..............»ios.oo PRODAJAMO TUDI PAROBRODNE LISTKA za vaa Haaka patatkom braakrVma potna Itatlna m jlk •drediaia aa de»*vin« v teka I«* dot PlMle aa« kataj p* SVOJE rojake zdaj s0fbt LAHKO dobiti v ameriko. Priseljeniike poaUve ostanejo M> zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobite v kraju P"tne lbrte. HBte, ali'ee pe osebno obrnite na znanega rojaka Motijo Skendar, Jarnega »otarja, Buttler Street, PitOfcnrgh. Pe. On Vam bo stvar nreftil ta Pojasnil (Adv.) I« domovina v Ataeftha. Vaa najaaidla daje«« aa Ulje. hr^. jUjtoA , : NEMETH STATE BANK t# E. tžmA Stroot, Now Yorfc, N. Y. (jlamUa ta prebitek je aed |X,0H,IM M. pittsburgh, pa. R°jald| «e uvojee v W k te stan VtfttfT HJ VVHAT- FOR TWO DOLLftfTC a Zgodovinski .-'roman'-. POTOP pbobvbta* LITTLE JULIUS^NEEZER # BT BAKER MOV* VSOUL0 VOU U»KE TO V*?«K T-H KOT iN Dtcuens' CLASS» DICKENS* WOPKS — Oj, kako rad bi dobil kako dobro plačano delo. — (Napis v izložbene m okno pri knjigah: "IHcke nova dela sa dva dolarja na taden.' ) — Ns, ta tsga pa i« os maram delati. — — O dečko! Ali bi hotel delati pri meni T \ — Kaj T Za dva dolarja na teden f.—, . l%v ;'•'*" ..t — Jas nisem eden izmed Dic-keiiaovih. — f « NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Kako živi pašnik Jos. gtriUr? Naš 831 rt n i pesnik in pisatelj Josip Htritar živi s svojo zvesto družico v Aspsiiiru pri Dunaju. Godi se mu, kskor 'vsem drugim Avstrijcem, zelo slabo in trpi pomanjkanje. Tukajšnji odsek za prehrano si je nadel nalogo,- ds pesniku kolikor mogoče potnega in mu elsjša težke dneve starosti. Poslal mu je že večkrat razna živila. Na zadnjo pošiljatev živil je prejel direktor odseka za prebra-uo od pesnika nsslednje pimno: V Aspangu, dne 9. jsnuarja 1#20. Blagi gospod rsvnatelj! . Toliko pisem sem že pisal v svojem dol-g>m življenju; pri nobeuem mi ui bilo trebs premišljati in ugibati, kako naj primerno izrazim, kaj mislim in čutim. Tu pa res ne vem, kako naj se spodobno in do; stojno zahvalim Vam in svoji ljubi domovini zs lilsge In tako obile darove, a katerimi me podpirate v moji akrajui sili. Nsj terej zadošča ena sama preprosta, ps iz globočine srce izvirajoča beseds "Hvala." Uhko je ometi, ds je človeku težko stradati v svojem H.1. letu (6. marca jih Iki že 84.) Kaj bi Vam obžirno popisoval, kako težko ali eelo nemogoče je zdaj tukaj dobiti živeža, tudi po tiajvižji ceni. Od občine že dolgo časa ne dobimo ničessr. Od kmetov so že vse pebrall dunajski "hrčkarji" in tihotapci. Toda dovolj lamentacije. Verjemite mi, blagi gospod, da se nam zares hudo godi. prav hudo. Jaz sem že zelo oslabel! Vaše poslstve so prsvo rešen je in meni In moji ubogi družici, ki kakor prava mati akr-bi zame. Ostanek drugi poslstve smo čez dolgo časa in z mnogimi /.vemi prejeli. Prato veselje! Hamo ua pograbijeno el>vek pe sme misliti pri tem. Lahke si mislite, kako željne pričakujem« neznanjenje tretje jmelstve, ko bi nam le došla neoplenjena! Pa tež-ko bo tudi a Dunaja epraviti jo r Aspang. Toda upajmo! Imejte blago potrpljenje z mojo slabo pisavo; oči so mi oslabele v tej stiski. Se eno prošnjo : Red bi se tu-di Narodni vladi ljubljanaki zahval 11' za njeno blago .pomoč v moji sili. Ker pa ne »vem prav po katerem potu. prosim vas, oddajte priloženi list na pripravnem mestu. Blegor Vem in vsem dobrim ljudem na te msvetu. H ve U! Jos. Stritar, 10. Januarja. Do-zdaj mi prihod poslstve ni še na 7 nanjen. Pismo naslovljene na Narodno vlado se glasi: V Aspan gu. dne 10. jsnuerjs 1920. Slavna narodna vlede! 8 preproeto, pa pristno in srčno besedo se drsgl svoji domovini zahvaljujem, de z blagimi in teko obilimi: derovi podpira svojega zveatega aina v daljni tuji deželi, oalsbelege ▼ silnih težavah. Sreče aolnee naj ji po sle vnem preporodu sije vse prihodnje dni. To ji iz srca želi in vošči hvaležni sin Josip Stritar. ]Povratek jugoslov. is Imlije. 19. jan zjutraj je dospel prvi večji transport jngoalovan-skih v jetnikov iz Italije. Pred teden dni je odšel iz Verene preko Inomosta -v Maribor, kjer je kila tridnevna karantena. Transport so tvorili po večini Boaanci, ki so bili takoj dirigirani v svojo domovino, dočim je bil oddelek 50 mož dirigirsn v Ljubijsno. So to po večini pripadniki nekdanjega 17. pcšpolka, ki so bili vjeti pri prevrstu na tirolski fronti. Značilno za italijansko propagando med uašimi v jetniki je, da so se neksteri zelo čudili, ker v Ljubljani še ni "boljševiške vlade." kakor so jih učili Italijani. Ofiei je I iio jih ni nikdo sprejel. Uiti pogostil Nič novega! Prejeli smo: Kar ste poročali iz Notranjske o razgovoru med kmetom gospodarjem in vojaškimi osebami, ni za nas na Kraeu in v tržaški okolici nič novege. Mi smo bili opetovano nadlegovani po vojaških osebah z vprašanji, kdo je pravi gospodsr naših hiš In posestev. Na naše iz jave, češ, da smo mi pravi in edini gospodarji, so se spogledovali in zmajevsli z rameni. Končna vprašanja so bila vednd . enaka Kaj nimate skupnega gospodar js. kskor jih imsmo pri nas. Ljn dem, ki poznsjo za gospodarje le rezne conte, barone itd., je tež ko dopovedati, da smo se mi že davno rešili rasnih nadgospodat-jevl > Goljufije s ponarejenimi Urami V Škof ji Loki so zasledili raz-peča vanje ponarejenih lir. Omenjenega dne ste prišli «v mesto dve tihotapki. ki ste imele več tisoč lir v zamenjavo za krone. Neki Žužek je od uju kupil 1900 lir v bankovcih po 100 lir, gostilhi-čar Fojkar pe 1000 lir istotakof v bankovcih po 100 lir. Pozneje/se jo izkssalo, da so stol irski bankovci ponarejeni. Žužek je oškodovan za 10.00 K. Fojkar pa za 5000 kron. Is ursdništva zagrebške Tribune" ata zaradi difercnc z izdajateljem lista izstopila dr. Fran-ko Potočnjak In dr, Adolf Miha-lič. "Tribuna" ni več glasilo te skupine, ki si ustanovi novo gla rilo. (Nadaljevanje.) Med tem je aklenil Kmitie, de prenoči v Prasuiaču; svojega pridejanega imena td izpre-menil, peč pa odloži svojo konjarsko opravo. O-pazil je namreč, da prezira revnega' konjarja %-se in da gs še prej kdo napade, ker se ne boji odgovornosti za krivico. V ttj oprayi mu je bil tudi zaprt printop k premožnemu plemstvu, vsled cesar ul mogel Izvedeti, kaj ono rniali. Oblekel je torej opravo, primemo svojemu stanu, ter odšel v krčmo, da bi ae pomenkovali i brati-plemiči. Toda ui Ks razveselilo to, kar je slišal. Po vseh krčmah in pivnicah so pili na' zdravje švedskemu kralju ter se smejali kralju •lanu Kazimiru in Oarneckemu. Strah za lastno kožo in imetje je tako predru-uačil ljudi, ds st) se eelo dobrikeli Švedom. Pa tudi ta podloat je imcls svoje meje. Plemstvo se je norčevalo is kraJja, ("srneekega in Hmsluicke-ga. ui pa dovolilo posmehovati se veri. Ko je ncflii »»vedski kspltan dejal, dw je luteranska vera boljša od katoliške, ga je njegov sosed, gospod Grah-kovnici udaril xa to « Čskunoin po glavi, sbešal Iz krčme ter zginil v gneči. Kačell so gs loviti, medtem pa so dtišle novi-ec, da je Krakov vzet, čarneekl pe vjet. Plemstvo je v prvem hipu ksr oksmeneln od groze, toda ftvodje so se veselili ter kričell šlvio. V cerkvi sv. Duhe. v eerkvi Bernerdineev In v pred kratkim postavljenem Ksmoatanu Bernardin-« ev so ukazali zvoniti z zvonovi PcAei In jezdeci se poetavili v vrate ns trgu ter jeU etreljati s topovi in pu&ksmi Na trg so pritrkljeli sodčke s žganjieo, medom In pivom ze pogoščenje vojakov i it mecenov. A ved je so vlačili meščanke is hiš, da s« I njimi pleaali ter uganjali samopašnoeti. In sredi tolpe razbrzdanih vojakov no hodili tolpoma plemiči, pili * vojaki ter ne nehote radoveli nad pedeem Krekova In nezgodo Carneekega. Kmitie tega ni mogel prenesti; skril sc je torej v svoje stanovanje v predmestju, toda spat i ni mogel vso noč. Mučil ga je dvom, čo se mar tU že prepozno vrnil na pravo pot, ko je bila že vsa dežela v švedskih rokah. Zdelo se mu je, tla je že vss isgubljeno in ds se nikdar več ne*dvigne ljudovlada is svojegs padca. "To ni več nesrečua vojna," si je mislil, "radi ksters se izgtjbl ksks pokrajina. Tukaj pogiuja vaa ljudovlada in se pretvori v švedsko pokrajino Mi eami smo tega krivi hi jas bolj od drugih!'* Ta miael ga js sklels In vest ga je pekla... Spanec je bežal daleč proč od njega ... Sam ui ved«*, kaj mu je atorlti; naj nadaljuje svojo pot, ali naj ostane na mestu, ali naj se vrne t ... Ko bš nabral prostovoljcev,.ter začel napadati Švede, ga bodo preganjali kakor razbojnika, ne pa kot vojaka. Vrhu toga pa je tu v tuji okolici, kjer ge nihče ne pozne, in kdo neki pojde za njim f Dirjali so k njemu nepreatrašeni borile! na Litvi, ko jih js klical proslsvljenl mitic.toda tukaj, ko bi bil tudi kdo slišal kaj o njem. smatral ga je izda-jfcram ter privršencem Švedov. O nekakem Babi-idču fts gotovo nihče ni imel pojma. Zaman je namenjen h kralju, ker je že prepo-zno . • « Zaman bi ae napotil tndl na Podleaje, kjer ga zavezniki sms t rajo izdajaleem. zaman bi se vričal ne Utvo, kjer vlada Radaivil; zaman bi tudi ostal tu. ker tu ni imel nobenega opravka. Najbolje hi bilo umreti, da ne bi glede) vsega tega ter okušal teh bridkih muk.. Toda na onem svetu, bo U mar bolje onim. ki se niao gpokorili za svoje grehe ter jih prin*»o celo butaro pred sodnji stol T Kmitie se je veljal na avojem ležišču, kskor bi Ješal na razbeljenem režnju. Podobnih neznosnih muk ni trpel niti v leseni Kimličevi koči Slovenska zemlja« KAMNIŠKE AU SAVINJSKE ALPE, NJIH ZGRADBA OT NJIH LICE. . Spisal Ferdinand Seidi (Nadaljevanje.) Enako so zarezali dolinski vodotoki ob sklepu ledniške dobe v svojo naplavino. Zatorej vidimo Kokro pri Kranju v globokem jarku, 'ki je vdolben v strjeni sts-rejši prod. Že v gorovju sprem-ljsjo Kokro police gori do Spodnjega Jezerskega. Tudi Kamniška Bistrica je zarezala v prejšnje diluvijalno dno svoje struge. Ko je pri tem zadela v skalnato podlago, je izdolbla v njej tesno, globoko strugo, ki jo občudujemo pri Predoslju. Primer no so poglobili tudi drugi vodotoki svoje struge pogostoma prav na široko (Sava je, je izginil mamut, severne živali ki rastline so pa izmrle. ali pa so se preselile v severne dežele in v alpske višave. Alpski zajec, snetna jerebica, divji petelin in marsikatere izmed alpskih rastlin eo teke zspuičine ledene dobe. V niža ve hi v srednje gorovje ao se obenem priselile s vz-hods. severs in juga sedanje živali in sedanje rastlinstvo, ki se je Življenja veselo povsod popla-stilo tal. kjerkoli mu je prkneče kamenje nudilo ugodno, redilno podlago. Tako je dobil alpnki svet svoj rastikwki vnanji nakit v bogati menjavi barv iii ctolik. mu OGLASI POTREBUJEMO učence za livarno in izdelovanje korsov. Morajo biti nad 16 let stari in ne ved kot 21. Dobra plača. Tu je prilika, da se priučite rokodeletva. Jas. A. Brady Foundry Co., 45th and Weetern Ave., Chicago, 111. NAJVIŠJA PLAOA ss dekleta ta lase. Stalno delo in lepo zdravstveno rrelena delavnica. Delo s strojem ia roeao delo pri izdelovanju 'V'*''- ' ■ O—-D /USTRITE OOBflBTV. Pridite ia ss prepričajte. Vzemite State ali ŽOtk St karo aL f'L" do (SOtk St. Sta.) MLADA DEKLETA IN ŽENE nad 16 let stare za lahko tovarni šUo delo- $16 na teden za priče nobene skušnje se ne zahte va. Oglasite se takoj. . OLSON RUG CX)MPANY- 158 West Monroe St. Chicago, Ul. ..... .i i~ ii ii MALI OGLASI Dekleta žene, IZDELOVALNE KORSOV. Ali ste že videle moderno do pi. ke na novo urejeno livarno? Delanje korsov ▼ naši tovarui je vkc kaj drugega kot v drugih tovarnah. To je delee, da ga je veselje delati Oglaaite ae pri nas v našem uradu za najemanje dela v-cev. Med 1. in 5. uro popoldne. INTERNATIONAL HARVESTER C0. TRACT0R W0RKS 2600 W. 31st St., Chicago, Ui. Vzamete lahko vsako puličiio karo do Western ave., potem do 31. ulice in bodite dva bloka peš zapadno. OONORES8 HOTEL Delo dobe oženjene in samske ženske, ki lahko Žrtvujejo le nekaj časa zjutraj ali popoldne za delo v naši pralntei POTREBUJEMO • v PunČpres opcratorice za delo pri strojih. Oglasite se pri: H. G. SO AL CO. 4410 ltavenswood ave. Chicago, 111. POTREBUJEMO ■ V *"■' " /K t^v tfL t.vToS i