« .. III 19/1987 m 1119870680,1 MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 1 — Leto VII — Januar 1987 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avlolehniku Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijsk, zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrijakCelje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobra in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodog. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič: glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla Boris Kmet, tunika llijaš, Herbert Lešnik, tsojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgonin Savo Oslrbžnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, UL 29. novembra 16, 6300• Celje — telefon (063) 21-332. Roko pišoč in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Sprejem za nagrajence Največ je odvisno od človeka Tik pred novim letom je predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx Franc Ban povabil na razgovor vse nagrajence 34. gostinsko turističnega zbora. Čeprav smo nekatere med njimi že predstavili v prejšnji številki našega Vestnika, pa je prav, da jih omenimo še tokrat. Ti so bili Marija Deu iz delovne organizacije Dobrna, ki je dobila priznanje z zlato plaketo za pospeševanje kakovosti gostinskih storitev, nadalje Roman Bastič, ki je dobil bronasto kolajno z diplomo za uspeh v mešanju pijač, Jože Kolšek, ki je dobil srebrno medaljo za slaščičarstvo in Branko Kunšek, ki je dobil srebrno medaljo za pogrinjek in flambiranje. V svojem govoru je Ervin Janežič, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa med drugim dejal, da so ta priznanja posebnega pomena za nas vse, za vse nagra- jence, za delovne organizacije, iz katerih izhajajo in za sozd Merx kot celoto. Ne nazadnje pa je to, ker je rezultat dela in vidnega napredka, pomembno za turistično gostinsko dejavnost v ožji domovini. V času, ko toliko posvečamo razvoju, je nadaljeval Ervin Janežič, kakovosti dela na tem področju, ob sicer nekoliko bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko toliko omenjamo našo ožjo domovino kot turistično deželo, pa žal ni povsod tako vidnega napredka. Vsi se zavedamo, da je v tej dejavnosti največ odvisno od človeka, od njegove ustvarjalnosti, iniciative, idej in dobrega dela. Samo tiste organizacije, ki imajo takšne voditelje in delavce, so dosegle do sedaj uspehe iz poslovanja, kakovosti dela in razvoja, takšnim delavcem pa moramo tudi v bodoče zaupati, jih spodbuditi, da bodo dosegli še večje uspehe. A vgust Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za trg in cene je z sno z otvoritvijo nove pekarne pa so odprli tudi novo baterijo 4 žitnih si-vključitvijo mešalca za testo odprl novo Merxovo industrijsko pekarno losov zmogljivosti 11.200 ton in položili temeljni kamen za začetek na Zgornji Hudinji, katere vrednost znaša 595.300.000 dinarjev in gradnje še dveh silosov za približno 560 vagonov pšenice, njena zmogljivost je 2.400 kilogramov kruha in peciva na uro. Istoča- m ' g. 1U v 'Smilil < Xv 0 *■ kmri JI Mi . i ij v 1 1 V'II Temu je pripomogel tudi sozd Merx Smučarji skakalci so v sezoni 1986-87 že opravili vrsto tekmovanj, za nas posebej zanimivo, za svetovni pokal. Bliža se torej vrhunec smučarske sezone za vsakega tekmovalca, to je tekmovanje na svetovnem prvenstvu v Obersdorfu. Vse priprave v poletnih mesecih, nadalje tik pred začetkom sezone in pa v času tekmovanj so usmerili k enemu cilju, da bi bili tudi sodelujoči na svetovnem prvenstvu in na koncu, da bi bili čim bolje uvrščeni v svetovnem pokalu. Ali bodo uspeli? Pa pojdimo na začetek, nekaj mesecev nazaj, v čas začetka meseca novembra, ko so se Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž in Janez Debelak odzvali povabilu DO Tkanina in gostitelja tozda Maloprodaja — prodajalne TRIM, da pokramljajo z nami, prvenstveno o športu, nato pa, če bo še ostalo kaj odprtih vprašanj, tudi o nas, delavcih v združenem delu. O obeh temah je potekal izredno zanimiv pogovor. Kako tudi ne, saj so ti smučarji skakalci napravili na nas vtis izredno discipliniranih in skromnih športnikov, ki jim ni mar zvenečih imen, ne laskanj, pa tudi nikoli niso omenili tiste materialne plati, ki povezuje športnika pri doseganju vidnih rezultatov. Bili so kot eno, tako v izjavah kot v načrtih in tudi ciljih. Najprej trdo delati, se pripravljati, nato tekmovati. Občutek sem imel, kot da hočejo povedati samo bistvo, ki je pomembno za ekipo, kot celoto, ne pa za posameznika. Janez Debelak: »Mi mlajši tekmovalci imamo predvsem odprte oči, kajti dosti nam pomagajo starejši kolegi in ni nam mar kritičnih pripomb iz njihovih ust, ker vemo, da nam želijo dobro. Tudi v pripravah je tako. Čas, ki ga preživimo na treningih in tekmovanjih, je vedno čas skupnega učenja in upam, da se bo v sezoni, ki se bliža, najbolje poznalo, ali smo uspeli s takšnim kolektivnim delom, ki pa je tudi rezultat nekajletnega strokovnega dela trenerja in ostalih sodelujočih strokovnjakov smučarskega skakanja.« Opazil sem, da se je Ulaga zamislil in da želi po kratkem premisleku nekaj dodati. Nisem se zmotil. »Z veseljem se spominjam začetka sezone 1985-86 in izvrstnih rezultatov na ameriški turneji- (Nadaljevaje na 4. strani) Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve SR Slovenije je novembra pripravil informacijo o tem, kako je naša republika bila doslej (v minilem -letu) preskrbljena z osnovnimi živili in drugimi izdelki za vsakdanjo uporabo. Sočasno je pripravil tudi izhodišča za leto 1987. Komite ugotavlja, da je bila preskrba v devetih mesecih lanskega-leta v glavnem dobra, do manjših težav je prihajalo predvsem zavoljo cenovnih nesorazmerij, in to predvsem pri svežem mesu, sladkorju in jedilnem olju. Černobilska nesreča je povzročila, da smo v republiki morali pri oskrbi tržišča uporabiti tržne rezerve mleka v prahu, delno pa tudi konzervirane zelenjave. Pri zagotavljanju nemotene oskrbe so največjo oviro predstavljala nedvomno cenovna neskladja v posameznih preskrbovalnih reprodukcijskih verigah. Slovenija potrebuje v tem letu okrog 252.000 ton pšenice in kot navaja republiški komite, jo bomo zagotovili z odkupom v lastni republiki (60.000 ton), z odkupom v Vojvodini in Hrvat-ski, z dodatnim nakupom in uvozom iz Združenih držav Amerike. Ta uvoz bi naj znašal 40.000 ton. Komite pravi, daje danes preskrba z moko in mlevskimi izdelki zadovoljiva, pa tudi pekovske organizacije zagotavljajo ustrezno razmerje med osnovnimi in posebnimi vrstami kruha, specifične potrebe posameznih območij pa so upoštevane. Iz vsebine Stran 2 Na Zgornji Hudinji nova pekarna in žitni silosi Stran 6 Razpis VI. zimskih športnih iger Stran 3 Predstavljamo vam tozd Transport in obrtne storitve In kako je z mesom in mes -ni mi izdelki? V tem letu bo Slovenija potrebovala 112.000 ton mesa, od tega 43.000 ton govejega, 45.000 ton svinjskega in 24.000 ton piščančjega. Od skupne količine si bo Slovenija sama zagotovila 82.000 ton. ostalo pa iz drugih republik. Do konca leta je oskrbo z mesom zelo težko oceniti, kajti odkupne cene še vedno naraščajo, s čimer naraščajo tudi negativne razlike v mesno-predelovalnih organizacijah. Predvidevajo, da bo do večjega dokupa živine, predvsem* prašičev, prišlo šele ob koncu leta in v začetku prihodnjega leta, do takrat pa se bodo na tržišču pojavljale večje ali manjše težave. Zavod za rezerve SR Slovenije je v zadnjih 4 mesecih lani* dal na tržišče dodatnih 1.050 tori svinjskega in 800 ton junečega mesa, kar je bistveno pripomoglo k boljši oskrbi. Letos bomo v Sloveniji potrebovali okoli 330 milijonov litrov svežega mleka, od tega 110 milijonov litrov pasteriziranega in steriliziranega, preostalih 220 milijonov litrov mleka pa bodo slovenske mlekarne predelale v mlečne izdelke oziroma v sveže mlečne napitke, namaze in sire. Vse mleko si bodo mlekarne zagotovile od slovenskih pridelovalcev. Povedati je treba še to, da oskrba z mlekom sicer ni bila motena, le v maju je radioaktivno žarčenje presekalo redno oskrbo, ki pa se je pozneje ponovno unesla. L4& # MERK VlEiiTNIlC Nova pekarna in žitni silosi STRAN 2 JANUAR 1987 16. januarja je bilo na Merao-vem kompleksu na Zgornji Hudinji resnično praznično, saj smo odprli novo industrijsko pekarno in novo baterijo štirih žitnih silosov. Slavnost ni privabila le veliko delavcev in upokojencev Mlinsko predelovalne industrije, marveč tudi lepo število gostov. Na slavnosti je prvi spregovoril direktor delovne organizacije Edvard Stepišnik, ki je opozoril, da je verjetno malo objektov, ki bi imeli že v začetku tako pestro pot, kot jo je imela prav ta pekarna, saj je ideja o njeni postavitvi stara že dobrih dvajset let. Nastala je namreč že v tistih dneh 1967. leta, ko se je Veležitar vključeval v takratno trgovsko delovno organizacijo Mera. Pripravljali so že projekti, iskali opremo, zaposlovali prve tehnologe, vendar do uresničitve ni prišlo. Stvarno so se najbolj približali izgradnji pekarne leta 1974, ko so resnično imeli že čisto vse pripravljeno. Toda z odkupom pekarne v Titovem Velenju seje gradnja pekarne v Celju zopet odmaknila, toda ta odločitev je zahtevala nove žrtve. Delavci so se morali voziti v Velenje na delo, stroški so se povečali, saj so vozili moko v Velenje in kruh nazaj v Celje. Toda to težo bremena so čutili le delavci, zaposleni v tej dejavnosti, ki pa so danes pretežno v pokoju. Temeljno listino za pričetek izgradnje pekarne so vzidali konec decembra leta 1985 in delo je steklo, pa ne brez zapet-ljajev. Toda zdaj je končano in Edvard Stepišnik se je v svojem govoru še posebej zahvalil za razumevanje in pomoč projektnemu svetu in vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je danes pekarna odprta. Celotna vrednost pekarne znaša 595.300.000 dinarjev. Objekt pekarne, ki ima sedaj nazivno zmogljivost 2.400 kg kruha Nov oddelek neživilskega blaga Pestra ponudba V Blagovnem centru si strokovni delavci prizadevajo, da bi s širitvijo programa poslovanja v celoti zadovoljili svoje kupce. Ideja je že rodila tudi sadove. V komercialnem sektorju so ustanovili nov oddelek neživilskega blaga. Ponudba bo izredno pestra, saj bo mogoče dobiti porcelan in keramiko, steklo, igrače, jedilne pribore, kar bo zanimivo za" maloprodajo in gostinstvo. Referent za nabavo in prodajo neživilskega blaga Milica Švenc-bir je povedala, da blago nabavljajo neposredno pri proizvajalcih, prodaja pa teče preko potnikov neposredno na terenu. Sedaj se srečujejo še s številnimi težavami, ki spremljajo tako nabavo kot prodajo, vendar so prepričani, da bo v kratkem času ta oddelek uspešno posloval in v celoti zadovoljil kupce, zainteresirane za to blago, širom celjske regije, pa tudi izven nje. Zanimiv je razstavni prostor, ki so ga v tem oddelku pripravili. Kupci si lahko blago, ki je na voljo, neposredno ogledajo, kar je izredno praktično, da ne kupimo »mačka v Žaklju«, kot navadno radi rečemo. in peciva na uro, je zasnovan tako, da je možno, ko bodo narekovale potrebe, dopolnjevati strojno tehnološko opremo in tako v tem objektu povečati zmogljivost še za 80 odstotkov. Opremo, ki so jo vgradili, so naredili v Gostolu v Novi Gorici, Termotehniki v Zagrebu, klimatske naprave pa so iz Klime iz Celja. Izvajalec gradbenih del je bil Ii.grad iz Celja. V samem objektu je ločen prostor za skladiščenje mok v dnevnih silosih, oddelek za pripravo testa, pečni prostor s tunelsko pečjo ter dvema etažnima pe-čema za peko specializiranih vrst kruha in peciva. V ločenem prostoru pa bodo izdelke ohlajali in skladiščili. Razen vseh potrebnih pomožnih prostorov so v objektu tudi namenili prostor za razvoj ter kontrolni laboratorij. Redna proizvodnja v pekarni bo stekla konec januarja, kajti potrebno je še premestiti del opreme iz drugih obratov — in odpraviti še nekaj manjših pomanjkljivosti. V nadaljevanju je direktor delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija Edvard Stepišnik poudaril, da istočasno z novo pekarno odpirajo tudi novo baterijo 4 žitnih silosov, zmogljivosti 11.200 ton, v katerih so že vskladiščili zadnji pridelek pšenice. Sredstva za silose, katerih vrednost je 324.830.000 dinarjev, je prispeval tudi Republiški zavod za rezerve, zgradil jih je v rekordnem času petih mesecev Gradis iz Celja, strojno pa opremil Mlinostroj iz Domžal. Na koncu pa je Edvard Stepišnik še opozoril, da ta slavnostni dan, ko odpiramo novo pekarno in žitne silose, lahko tudi smatramo kot dan za polaganje temeljnega kamna za začetek gradnje še dveh silosov za 560 vagonov pšenice. Finančno konstrukcijo za to izgradnjo so že zaključili, seveda tudi ob pomoči Republiškega zavoda za rezerve. Gradnjo bodo končali do začetka letošnje žetve. Zelo dalač so že tudi z razgovori za izgradnjo silosov za moko zmogljivosti 1.500 ton, ki so nujni vezni tehnološki člen med mlinom in pekarno. S tem bodo v celoti tehnološko zaokrožili proces od prev- Kako smo veliki? Razni podatki o sozdu Merx V tej rubriki vas seznanjamo z raznimi podatki, ki so zelo zanimivi in za katere vemo, da jih vsi še ne poznate. Pisali smo že nekaj o kmetijstvu in ker je sedaj zima, napišimo nekaj več o našem zimskem turizmu zimski turizem sozda Mera — imamo dva rekreacijska centra: Rekreacijsko turi- stični center Golte in Gorsko turistični center Kope — zmogljivost obeh centrov je takale: — 12 vlečnic — 1 sedežnica — 1 nihalka — 10478 metrov — dolžina naprav —- 28000 metrov — dolžina prog — 100 hektarov — površina smučišč — 12000 — prevozov oseb na uro. Podatke je pripravil sektor za ekonomiko in organizacijo V delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija — je zaposlenih 492 delavcev, — vsako leto predelajo 26.5000 ton pšenice, — vsako, leto napečejo 20.000.000 kilogramov kruha in peciva, — so osnovni nosilci preskrbe z moko in kruhom 250.000 prebivalcev Edvard Stepišnik, direktor delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija je v svojem govoru med drugim dejal: » Tu smo zato, da delamo, da zadovoljujemo porabnika. Takšni ostajamo in želimo biti še' boljši v kakovosti in poslovnosti. Še bomo potrebovali širšo pomoč naše družbe, vendar bomo z delom dokazali, da je ta prišla v prave roke.« zema in skladiščenja žitaric, mlinske predelave, skladiščenja moke in predelave moke v končni izdelek kruh in pecivo. V nadaljevanju je spregovoril predsednik projektnega sveta za izgradnjo pekarne Jože Gračnar, predvsem o naporih za zbiranje sredstev in pokrivanje finančne konstrukcije. Še posebej je poudaril, da je 17 odstotkov celotne vrednosti prispevalo gospodarstvo občine Celje, kar to slovesnost še bolj bogati. Na koncu je po govoru, v katerem je orisal trenutne razmere v tej dejavnosti in na splošno ter izrekel vse priznanje Merau in še posebej delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, Avgust Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za trg in cene slavnostno odprl novo industrijsko pekarno z vključitvijo mešalca za testo. P o vključitvi mešalca za testo so si gostje, med katerimi pa je bilo zelo veliko upokojencev te delovne organizacije, ob pomoči tehnologov ogledali celotno strojno opremo za peko kruha. Kje smo trenutno na področju informatike? Razgovor z vodjem sektorja Slavkom Terčetom Avtomatska obdelava podatkov ima v naši sestavljeni organizaciji Mera že dolgoletno tradicijo. Tako smo leta 1983 z delovno organizacijo Kovinotehna podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, leta 1985 pa smo za nakup dodatne računalniške opreme namenili določena sredstva. Kljub temu, da smo se trudili, pa nismo dosegli postavljenih ciljev in nalog v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Nalog nismo uresničili, stroški so bili veliki, nezadovoljstvo članic je bilo vedno večje. Z eno besedo bi lahko rekli, da smo na področju informatike zadnja leta celo nazadovali. Napravili smo tudi analizo, ki je pokazala, da je eden izmed glavnih vzrokov za takšno stanje neizdelan koncept informacijskega sistema in pomanjkanje dobrih kadrov. Analizo smo torej naredili, ugotovili smo vzroke, kolegij direktorjev je podprl smernice nadaljnjega razvoja informacijskega sistema. O tem, kje pa smo trenutno, kaj bomo naredili na tem področju v letošnjem letu in kaj v naslednjem srednjeročnem obdobju, pa sem se pogovarjala z vodjem sektorja za informatiko Slavkom Terčetom. Tovariš Terče, kje smo trenutno na področju informatike? Slavko Terče: »Kje smo? Ravno sedaj bomo dobili prve nove obdelave po 4-letnem sodelovanju s Kovinotehno. Do sedaj smo namreč še vsa ta leta uporabljali Meraove stare obdelave, samo na novem računal- niku v Kovinotehni. Tako bomo najprej opravili delo v Blagovnem centru, ko bomo na obdelavo dali celotne saldakonte in delno tudi materialno poslovanje. Pripravljamo pa tudi obdelavo saldakontov še za približno sedem do osem članic. Se vedno pa ostajajo odprto vprašanje kadri. Trenutno imamo v našem sektorju za informatiko zaposlenih 5 ljudi in 13 delavk za zajemanje podatkov. Za normalni razvoj v bodoče pa bi, poleg tistih ljudi v delovnih organizacijah, potrebovali še najmanj sedem na nivoju sozda. Vse skupaj pa je med seboj tesno povezano. Brez jasnega koncepta, brez računalnika, ljudje ne bodo prišli k nam. Denar ni vedno vse. To so mladi ljudje, ki so pripravljeni delati. Naši ljudje delajo tudi popoldne, dpam si trditi, da delajo veliko, zato se bom zavzemal, da bomo dosledno uresničevali nagrajevanje po delu, kajti pri nas se da zelo natančno oceniti, kdo je kaj naredil in koliko je naredil. In zakaj ne bi tisti, ki je naredil trikrat več kot drugi, dobil za to tudi trikrat večje plačilo. Pa ni važno, če ima nižjo oceno od drugih.« Če sem vas prav razumela, potem naj bi bilo na sozdu samo znanje, kadri in software, torej gre za razdeljeno ali porazdeljeno obdelavo podatkov? Slavko Terče: »Prav imate. Toda nič nam ne pomagajo računalniki in ljudje z znanjem v sozdu, če v delovnih organizacijah ne bomo »pošlihtali« organizacije dela, ki jo bo potrebno pri- lagoditi našim zahtevam. Zato bi večje delovne organizacije potrebovale svoje organizatorje poslovanja, za vse tiste manjše pa bi morali imeti na nivoju sozda strokovnjake za posamezna področja. Nekoliko »zbrke« pri članicah nam sedaj delajo nakupi mikroračunalnikov, ki pa vsekakor niso za reševanje večjih poslovnih sistemov, ampak za reševanje novega delovnega mesta. Zato bo študija nadaljnjega razvoja, o tem nekoliko kasneje, morala povedati, kaj bomo kje kupovali in ne vsak po svoje.« Povejte nam nekoliko več o tem, kaj bo prednostna naloga v letošnjem letu? Slavko Terče: »Poleg vseh drugih stvari, ki pa jih ni malo za tako malo ljudi, bomo morali najprej narediti, seveda ob pomoči zunanjih strokovnjakov, projekt nadaljnjega razvoja informacijskega sistema sestavljene organizacije Mera. Vsako članico bomo morali posebej dati pod lupo, ugotoviti vse slabe in dobre stvari in izdelati predloge, kako se bomo razvijali naprej. Istočasno bi v tem letu želeli tri lastne opreme, v Tkanini, Blagovnem centru in sozdu. Delovna organizacija Tkanina bo prva, ki bo kupila svoj računalnik, vendar se tu nimamo kaj bati, ne bo nobenih problemov, ker je ta delovna organizacija resnično organizacijsko fantastično urejena. Seveda se bomo morali v letošnjem letu tudi dobro kadrovsko okrepiti, ne samo na sozdu, ampak tudi pri članicah, predvsem z ljudmi, ki se bodo bavili z organizacijo poslovanja.« To so naloge za letošnje leto, kaj pa vas in nas vse skupaj čaka v naslednjem srednjeročnem obdobju? Slavko Terče: »Do konca tega srednjeročnega obdobja bi v sestavljeni organizaciji Mera morali imeti zgrajeno lastno računalniško mrežo. To pomeni, da bi med seboj povezali več računalnikov, tako da lahko ob okvari računalnik zamenjamo ali da lahko po žicah izmenjujemo podatke med članicami. Ce pa hočemo imeti zgrajeno svojo računalniško mrežo, pa bomo morali predvsem delovne organizacije organizacijsko posodobiti, se kadrovsko okrepiti na vseh ravneh, dodatno izobraževati vse delavce s tega področja in ne nazadnje, zbrati dosti denarja, da bomo lahko opremo kupili. Upam pa si trditi, da bomo nekatere računalnike zelo hitro izplačali zaradi velikih prihrankov pri samem poslovanju. Nekatere prihranke bomo lahko neposredno merili, kot je to primer pri zalogah, cel kup pa je takih, ki jih ne moremo meriti, ampak so posledica dobre, hitre in pravočasne informacije.« Če hočemo torej zgraditi nov informacijski sistem, še ni dovolj, da imamo samo nove programe, ampak moramo predvsem spremeniti način dela tako pri izvajalcih kot pri uporabnikih. Naloge se moramo zato lotiti resno, temeljito in predvsem takoj. MIERX VESTNIK STRAN 3 JANUAR 1987 Predstavljamo vam tozd Transport in obrtne storitve Dobro medsebojno sodelovanje Pogovarjala sem se z direktorjem Brankom Hriberškom ter vodjo avtoparka Albinom Ojsterškom o razmerah in problemih tega tozda, v katerem dela 172 delavcev. V tozd je vključenih 9 organizacijskih enot, in sicer transport (avtopark), avtomehanična- delavnica s skladiščem avtomate-riala, mizarska delavnica, hladilna tehnika in ključavničarska delavnica, servis ekspresso aparatov, servis elektro-diesel agregatov s skladiščem tehničnega materiala ter vodstvo tozda. Glavna dejavnost je prevoz blaga v cestnem prometu, stranska dejavnost pa so obrtne storitve ter popravila. V tozdu imajo tudi svojo tehnično kontrolo vozil, ki skrbi predvsem za tehnično brezhibnost vozil. Tozd ima 100 tovornih vozil, 18 servisnih in potniških vozil ter 14 prikolic. Za delovno organizacijo opravljajo 71% voženj, za DO MPI 27 % in za druge uporabnike 2 %. Ker je vozni park precej izrabljen, si v tozdu vsako leto prizadevamo, če je le mogoče, da ga obnovimo. V letu 1986 smo kupili 16 novih vozil, v letu 1987 pa načrtujemo nakup še nadaljnjih 16. Sredstva združujemo, in sicer del v tozdu, del sredstev pa pridobimo s posojili. V tozdu si prizadevamo posodobiti transportna sredstva za razvoz blaga v kontejnerskih in paletnih sistemih (samonakladalne stranice), ter tako povečamo število voženj, zmogljivost vozil, izboljšamo pa tudi delovne razmere šoferjev in spremljevalcev. V avtomehanični delavnici dela 17 delavcev — avtomehaniki, avtoelektričar, avtoklepar in avtoličar, ki skrbijo za vzdrževa- nje lastnega voznega parka, lahka in srednja popravila. Njihovi delovni prostori so zelo utesnjeni in zato tudi delovne razmere nemogoče. Prav v ta namen smo združili sredstva za nakup že obstoječega objekta DO Aero v Celju na Mariborski cesti, torej v neposredni bližini sedeža delovne organizacije. V tem objektu bomo na novo uredili delovne prostore za avtomehanično delavnico, uredili bomo zaprto pralnico in mazalnico, s čemer bomo delovne razmere zelo izboljšali in tako dali še večji poudarek vzdrževanju vozil in s tem podaljšali življenjsko dobo vozil, kar je v današnjem času izreden prihranek na stroških (samo za primer navajam, da stane 5-tonski kamion za razvoz s samonakladalno stranico za kontejnerje ca. 15.000. OOOdin). Zelo dobro je medsebojno so- delovanje in poslovanje s članicama sozda MERX PSO AVTO CELJE, kjer smo sklenili pogodbo o popravilu težjih okvar, o nakupu večine vozil in rezervnih delov, o izvrševanju servisnih in tehničnih pregledov ter DO AVTOTEHNIKA za nakup servisnih vozil. V obrtnih delavnicah opravljamo mizarska, ključavničarska, električarska in hladilničarska dela, popravila ekspresso aparatov (Metalka, Borac, Egomat) in elektro-diesel agregatov (Torpedo Rijeka). Delavci obrtnih delavnic izvršujejo večino svojih storitev izven delovne organizacije, torej za članice sozda MERX, pa tudi izven. S temi DO smo sklenili pogodbe o preventivnem vzdrževanju njihovih strojev in naprav, izvršujemo pa tudi dela po naročilu. Vsa ta dela potekajo na terenu in njihov delovni čas ni določen, saj je večino del potrebno narediti takoj, da ne pride do zastojev in nastanka škode (hladilne naprave). In nagrajevanje? V skladu s samoupravnimi splošnimi akti je nagrajevanje pri šoferjih urejeno tako, da so uvedeni količinski normativi. Voznike nagrajujemo po prevoženih km, prepeljanem blagu in embalaži. Smo eden redkih tozdov, kjer upoštevamo gospodarnost posameznika na vozilu (stroški popravil in stroški porabe goriva in avtogum). Šoferji imajo izredno težke delovne razmere, saj jih pesti mraz, vročina, fizična obremenjenost pri razkladanju, lotevajo se jih poklicne bolezni zaradi težkih delovnih razmer, saj vse trgovine niso primerno urejene za razkladanje, delovni čas ni določen, saj lahko traja od 3. ure zjutraj pa tudi do 20. ure zvečer ali še dlje, kar seveda deloma tudi upoštevamo v sistemu nagrajevanja. Večina šoferjev ima spremljevalca, ker smatramo, da je izkoriščenost vozil boljša zaradi hi- trejše dostave. Brez spremljevalcev je le del šoferjev, ki vozijo kruh in pecivo ter distributerji zmrznjenih izdelkov in delikatese. Izvajalce vseh drugih storitev v tozdu nagrajujemo po urnem individualnem normativu. V organizacijski enoti avtopark je organiziran tudi aktiv ZŠAM, v katerega je vključenih večino voznikov. Preko tega aktiva izobražujemo delavce o cestnem prometu in ta aktiv je gibalna sila življenja v tem tozdu. Ob zaključku je potrebno delavce tega tozda zelo pohvaliti za uspešno aktivnost in učinkovitost na vseh področjih, tako samoupravnem, delegatskem, delovnem, družbenopolitičnem in športnem, za kar so tudi že dobili visoko priznanje v sozdu Mera. Želijo si, da bi med članicami sozda MERX prišlo še do boljše povezave, s čemer bi omogočili še boljšo organiziranost pri prevozih in izvrševanju vseh drugih storitev. Z. Z. Na obisku v Košenjaku Malo govorijo, pa več delajo Pred dobrim mesecem sem se mudila v Dravogradu, v delovni organizaciji Hotel Košenjak. Priznati moram, da o tej delovni organizaciji v našem glasilu ne pišemo ravno pogosto, zato smo se v uredniškem odboru odločili, da jo delavcem sozda Mera predstavimo malo obširneje. Iz razgovora z direktorjem Antonom Virtičem sem izvedela dosti zanimivega. V delovni organizaciji Gostinsko podjetje Hotel Košenjak dela samo 56 delavcev. Pretežno se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, kot stranski dejavnosti pa imajo tudi menjalništvo in trgovino. Vse njihove enote so na območju občine Dravograd in sicer imajo hotel Košenjak, dve restavraciji, dve gostilni, eno slaščičarno, dva bifeja, dve trgovini, v katerih prodajajo predvsem spominke, alkoholne pijače in raznovrstno blago za mimoidoče turiste, ter dve menjalnici. Uprava te delovne organizacije, v kateri dela samo sedem delavcev, pa še od teh dela ena delavka samo štiri ure, je v hotelu Košenjak. Poslovanje te delovne organizacije je bilo ob lanskem devet-mesečju dobro, podobne, če ne še boljše rezultate pa pričakujejo tudi ob koncu leta. Samo nekaj podatkov, ki potrjujejo omenjeno trditev. V devetih mesecih je ta delovna organizacija ustvarila 25,5 stare milijarde ce- lotnega prihodka in 11,2 stare milijarde dohodka, ocenjujejo pa, da bodo imeli do konca leta kar 4,5 stare milijarde akumulacije. Kje so vzroki za tako dobro poslovanje? Seveda dobro poslovanje ne pride samo od sebe, pač pa je potrebno veliko truda in odrekanja. Ko sem se pogovarjala z nekaterimi delavci, so vsi priznali, da so glede na majhno število zaposlenih zelo obremenjeni, da ne poznajo prostih sobot, včasih pa tudi nedelj ne. Kljub temu, vsaj tako pravijo, pa pri njih bolj malo govorijo, pa več delajo, čeprav so njihovi osebni dohodki v tej občini v primerjavi z ostalimi vejami gospodarstva precej nižji. Povprečni osebni dohodek nataka- rice je od devet do enajst starih milijonov. Toda vsi so zelo optimistični in upajo, da se bo tudi v tej panogi enkrat nekaj spremenilo in da bodo delavci nagrajeni resnično po delu. To dokazuje tudi to, da v tem delovnem okolju skoraj ne poznajo fluktuacije kadrov. Malo-več težav imajo pri sami izbiri novozaposlenih, saj je znano dejstvo, da na Koroškem teh kadrov primanjkuje. Za letošnje leto so v tej delovni organizaciji razpisali kar deset štipendij za poklic natakarja, podelili pa niso nobene. Lani, torej v letu 1986, pa so v delovni organizaciji Gostinsko podjetje Hotel Košenjak zabeležili tudi nekaj, za njih zelo pomembnih delovnih zmag. Tako so odprli manjšo trgovino z menjalnico v samem trgu Dravograda, katere vrednost je bila sedemsto starih milijonov. V tem primeru gre za čisto nov objekt. Nadalje so odprli bife na Ro-bindvoru v novem naselju, katerega vrednost je bila 2,7 stare mi- lijarde. O tem smo nekaj že pisali v prejšnji številki Vestnika. Dokončali pa so tudi drugo fazo obnove hotela Košenjak v vrednosti 800 starih milijonov. Pri vsem tem pa je izrednega pomena dejstvo, da so vse naložbe izpeljali s povsem svojim denarjem, potrebovali so le 800 starih milijonov posojila. Seveda pa se ob takšnih uspehih takoj pojavi vprašanje, kako pa naprej, kakšni so bodoči cilji, te delovne organizacije, da bodo dosegali še večji promet, kar pa je že tudi eden izmed dobrih kazalcev poslovanja. Anton Vrtič, direktor te delovne organizacije pravi, da je tudi v bodoče njihov osnovni cilj razvijati gostinsko dejavnost. Imajo veliko želja, koliko pa jih bodo uspeli uresničiti, bo precej odvisno od položaja te dejavnosti v prihodnje. Tako želijo najprej končati obnovo tretje faze hotela Košenjak. Tu mislijo predvsem na obnovo restavracije, kuhinje, ureditev fasade in zunanje okolice. Skupaj z delovno organizacijo Kompas hodt sodelovali tudi pri izgradnji pro stocarinske trgovine na mejnen prehodu Vič. V tem srednjeroč nem obdobju bodo v sklopu izgradnje nove avtobusne postaje sodelovali z gostinskim delom ' tem objektu. Nadalje bi želeli n: Mariborski cesti urediti eno re stavracijo, skupaj z Lesno iz Slo venj Gradca uredili turistično re kreacijski center pri Gradu, se veda najprej letni in kasneje tuc zimski rekreacijski center. Nači tujejo tudi obnovo restavracij na Klancu, kjer bi pridobili dc datnih osemnajst ležišč. Njihov velika želja je tudi izgradnja ho tel a B kategorije in pridobite' nekaterih drugih zmogljivosti, z; kar pa se že pogovarjajo. Mislim, da bodo dobro dele vseh zaposlenih v tej delovni or ganizaciji in pa seveda njihov; velika zagnanost zagotovilo, d bodo vse zamisli, ki jih je omen direktor Anton Vrtič, dejansk lahko uresničili. MIERK VESTNIK Sindikat in mladina Dravinjskega doma Izpolnili so sistem nagrajevanja po delu Eno koledarsko leto je spet za nami. Med letom smo v našem glasilu bolj malo pisali o delu družbeno političnih organizacij pri naših članicah, zato smo se odločili, da v tej številki tej temi namenimo malo več prostora. Pogovarjali smo se z Dragico FIJAVŽ, predsednico konference sindikata v delovni organizaciji Dravinjski dom iz Sloven -skih Konjic in Vasjo PODKRIŽNIKOM, predsednikom mladine iz iste delovne organizacije. Tovarišica Fijavževa, katere usmeritve so bile osnovno vodilo pri delu konference sindikata v vaši delovni organizaciji v lam skem letu? Dragica FIJAVŽ: »V programskih usmeritvah delovanja konference sindikata naše delovne organizacije v preteklem obdobju smo izhajali iz spoznanja, daje edini izhod iz teh zapletenih gospodarskih razmer v izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in v doslednem uveljavljanju vloge in položaja zveze sindikatov kot najširše družbeno politične organizacije. Ko smo ob koncu leta delali obračun, smo lahko zadovoljni sami s seboj, saj smo ugotovili, da sme z delom sindikata posegli na razna področja delovanja.« Povejte nam nekoliko bolj podrobno, kje vse se je sindikat vključeval, oziroma kje vse je sodeloval s svojimi stališči? Dragica FIJAVŽ: »Sodelovali smo v pripravah in izvedbi volitev v skupščinski sistem družbeno politične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter pri volitvah v organe upravljanja naše delovne organizacije. Prav tako smo pripravili javno razpravo o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nadalje smo sodelovali pri oblikovanju dohodkovnih odnosov, delitvi po delu in rezultatih dela.« Kako ste sodelovali pri nagrajevanju po delu? Dragica FIJAVŽ: »Zelo aktivno, sedaj smo dosegli, da je večji del osebnega dohodka odvisen od rezultatov dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Mislim, da je takšna delitev po delu in rezultatih dela še večja spodbuda za učinkovitejše gospodarjenje.« In če nadaljujeva z delom sindikata v prejšnjem obdobju? Dragica FIJAVŽ: »Veliko pozornosti smo namenili tudi sprotnemu spremljanju materialnega in socialnega položaja delavcev. Na področju stanovanjske poli- tike smo si prizadevali za objektivne jšo razdelitev sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo. Prav tako smo ugodno rešili vse zahtevke za pridobitev in izboljšanje stanovanjskih razmer. Tudi na športno rekreacijsko dejavnost nismo pozabili. Tako so bile vse razpoložljive zmogljivosti za letovanje na morju in Rogli polno zasedene vso sezono. Leto 1986 je bilo za naš kolektiv jubilejno leto, saj smo praznovali 35 let obstoja in dela naše delovne organizacije. Obeležili smo ga z aktivnostmi, ki so potekale ves teden. Izrekli smo tudi pohvale in priznanja vsem tistim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom največ prispevali k razvoju naše delovne organizacije.« . Delo vašega sindikata je bilo v preteklem obdobju torej zelo pestro. Kako pa ste sodelovali z drugimi družbeno političnimi organizacijami? Dragica FIJAVŽ: »Veliko smo naredili, čeprav menim, da bi morali malo več pozornosti nameniti še športno rekreativni dejavnosti, da bi morali povečati počitniške zmogljivosti in še dodelati sistem delegacij. Z drugimi družbeno političnimi organizacijami smo sodelovali dobro, večkrat smo se tudi skupaj sestajali, se dogovarjali za razne delovne akcije in sprejemali stališča za enoten pristop k uresničevanju skupnih ciljev. Redno smo se tudi udeleževali sej in posvetov, ki sta jih pripravila občinski sindikalni svet in koordinacijski odbor sindikata. Seveda pa smo pri analizi dela tudi ugotovili, da nekateri izvršni odbori osnovnih organizacij in njihovi predsedniki niso bili najbolj aktivni pri delu, niti niso prihajali na sestanke. To pa bo ena izmed naših prednostnih nalog v letošnjem letu, da ugotovimo vzrok njihove pasivnosti in da seveda temu primerno tudi ukrepamo.« Dragica Fijavi Letne seje OO ZS Vloga sindikata je postala pomembnejša V decembru so bile letne seje OO ZS v tozdih in DS SS v Blagovnem centru. Na teh sejah so ocenili delovanje v preteklem obdobju, sprejeli so nadaljnje programske usmeritve ter finančne načrte. Na vseh sejah so ugotovili, da je vloga ZS postala pomembnejša, zlasti pri izvedbi akcij, ki so v interesu delavcev — za zagotavljanje socialne varnosti — rezultati poslovanja, osebni dohodki, stanovanjska vprašanja, organiziranost letovanja in zimovanja, zagotovitev zdravstvenega varstva, družbene prehrane med delom, organiziranost športa in rekreacije, skratka naloga OO ZŠ ni več le skrb za ozimnico in regres. z. Z. Najboljši smučarji skakalci v Tkanini (Nadaljevanje s /. strani) Ko sem se vračal domov, nisem verjel, da je možno doseči manj kot stopničko med zmagovalci, tudi na drugih tekmovanjih. Hitro me je postavila realnost na trda tla in obsojanja gle^ dalcev in navijačev so se pomešala s prvimi razočaranji. Končno sem samo človek, ki občuti toliko različnih stvari, obarvanih z belo in črno barvo in tudi z različno reakcijo. Ko bom letos skakal, ne bom ponovil na ameriški turneji teh prvih mest, ker sem letos bogatejši za spoznanje, da sem lahko optimist samo pri sebi, ko mi je že zmaga zagotovljena in takrat lahko povem, na kakšen način sem zmagal,« doda samozavestno Primož. To razmišljanje Primoža sem hotel zaključiti s vprašanjem, kdaj lahko pričakujemo njegovo prvo zmago v svetovnem pokalu v sezoni 1986-87 in kot da bi uganil, kaj naklepam, je nadaljeval: »Najboljše rezultate pričakujem najpozneje do novoletne skakalne turneje, da bi tako z ostalimi tekmovalci v ekipi ocenil, ali je še treba kaj izboljšati v mesecu dni, ki nam je še na voljo do svetovnega prvenstva.« »Kot ekipa lahko prav letos napravimo viden skok, smo izredno napredovali, predvsem pri mlajših tekmovalcih in nobeno presenečenje ne bo, če bodo prav ti dosegali točke v svetovnem pokalu. Sam upam, da bom do konca sezone dosegel največji cilj, posamično zmago v svetovnem pokalu. Čutim pa, da bi se po lestvici uvrščenih v svetovnem pokalu približal 5. mestu,« je bil prepričljiv Miran Tepeš. Tudi Matjaž Debelak se strinja z izjavami in razmišljanji Primoža, brata Janeza ter Mirana. Vedel sem, da ne želi ponavljati že izgovorjenih besed predhodnikov, kajti vsi ti skakalci imajo nekaj skupnega. Odločijo se za besede samo takrat, ko je potrebno in to me spominja na nekaj: doseči cilj po najkrajši poti. Še in še je bilo besed, ki so se dotikale svetovnega prvenstva in zaključka svetovnega pokala v tej sezoni. Toda fantje, pred katerimi je bila nova smučarska sezona, so se želeli opredeliti samo do nekaterih vprašanj in prosili so me, da jih objavim šele potem, ko bo za njimi sezona 1986-87. Tako sem se tudi odločil. Janez Krbavac boutique za šport rekreacijo in oddih prodajalna JANUAR 1987 Mladina se še ni našla In kaj nam je povedal predsednik mladine Vasja Podkrižnik In kaj nam je povedal predsednik mladine VASJA PO-DRIŽNIK: »Res je, da je za nami še eno leto in da se tudi tokrat člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v delovni organizaciji Dra-vinsjki dom ne moremo preveč pohvaliti z uspehi. Kako le, saj samo s petimi člani resnično ne moremo delati kakšnih čudežev. Znani vojaški strateg in' partizanski komandant, general Dapčevič je dejal: »Tudi sposoben vojskovodja je s peščico vojakov v bitki nemočen.« V delovni organizaciji Dravinjski dom dela okoli 140 delavcev, starih do 27 let, torej je osnovni pogoj za obstoj osnovne organizacije Zveze socialistične mladine zagotovljen. Potrebna finančna sredstva za izvajanje programa zagotavljamo iz članarine, prostor za zbiranje pa pri nas tudi ni problem. Na prvi pogled bi lahko rekli, da so razmere za delo idealne. Ko pa stvari pogledaš globlje, je prej svetla plat medalje precej temnejša. Od 140 možnih aktivnih članov osnovne organizacije. se za delo zanima le kakšnih 15. Vsak ima seveda za to svojo neaktivnost opravičilo. Česa vsega ne povedo? Od deljenega delovnega časa, oddaljenosti od sedeža delovne organizacije in osnovne organizacije, aktivnosti v svoji krajevni skupnosti, pa do družinskih obveznosti in podobno. Žalostna resnica pri večini pa je v tem, da je bilo njihovo edino srečanje z Zvezo socialistične mladine v sedmem razredu osnovne šole, ko so jih sprejeli v članstvo Zveze socialistične mladine. Da ne bo vse skupaj izzvenelo preveč kritizersko, naj ta svoja navajanja tudi podkrepim. Vzemimo primer zadnjega izleta osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Izlet bi naj bil po nenapisanem pravilu ena najzanimivejših aktivnosti med mladimi. Nobenih psihofizičnih naporov ne zahteva, en dan, kolikor je trajal ta izlet, pa si lahko doma izposluje vsaka mladinka ob še tako strogem zakonskem tovarišu. Lastna udeležba za izlet po Halozah, Slovenskih Goricah in Prekmurju z vračunanim kosilom in malico z degustacijo vin v Jeruzalemski kleti je znašala 1.000 din. Nihče se ni mogel izgovarjati na delovne obveznosti, ker smo izlet pripravili v nedeljo. Ob vseh teh ugodnostih je bilo na izletu le 14 mladincev. Pa še bi lahko naštevali nekaj podobnih primerov. Edina sreča je, da smo mladi kar dobro zastopani v drugih družbenopolitičnih organizacijah in organih upravljanja v svoji delovni organizaciji in tako lahko vsaj tam uveljavljamo svoja hotenja, kajti ob takšnem delu mladih si kaj več od formalnega obstoja osnovne organizacije Zveze socialistične mladine tudi ne moremo misliti. Nekaj sestankov smo namenili tudi sami aktivnosti članov osnovne organizcije mladine v naši delovni organizaciji, vendar za dramilo še nismo uspeli najti pravega recepta. Tistih, ki jim je sestanek namenjen, pa preprosto ni. Morda pa bodo mladi iz delovne organizacije Dravinjski dom vsaj prebrali ta sestavek in si rekli: »Saj res, v Dravinjskem domu imamo svojo osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine.« Vasja Podkrižnik Aktivnost članov zveze komunistov Ocenili so varnostno politične ocene Delovno predsedstvo Akcijske konference Zveze komunistov v Blagovnem centru se je ob zaključku leta sestalo na svoji redni seji ter ocenilo varnostno politične razmere ter uresničevanje skupno dogovorjenih nalog, akcij in stališč v preteklem obdobju. Ugotovili so, da so razmere zadovoljive ter da je učinkovitost uresničevanja nalog uspešna. Sekretarji so poročali tudi o delovanju OO ZK ter o aktivnosti vseh članov Zveze komunistov. Obravnavali so tudi rezultate poslovanja, pri čemer je glavni direktor Venčeslav Za-lezina še posebej podčrtal neka- tere pomembne naloge iz programa za izboljšanje poslovanja — širitev programa poslovanja, organiziranost na področju izvoza, naložb, informacijskega sistema ter še nekaterih drugih akcij. Predsednik delovnega predsedstva Valentin Vidmar je prisotne seznanil tudi z vsebino gradiva varnostno političnih razmer v SFRJ in ob zaključku ugodno ocenil predavanje dr. Emila Rojca na temo »Poskus opredelitve strategije postopne prenove zveze komunistov«, kar bo med drugim tudi osnova za prihodnjo aktivnost članov Zveze komunistov. z. Z. MERX VESTNIK JANUAR 1987 Iz pravne prakse Novosti V zakonu Določeno je, da skupne ele- O kontroli cen mente razčlenijo OZD v Skup- nosti jugoslovanskega elektro-Zakon o spremembah in do- gospodarstva, Skupnosti jugo-polnitvah zakona o sistemu druž- slovanskih železnic, Skupnosti bene kontrole cen (Ur. I. SFRJ, št. jugoslovanskih pošt, telegrafov 71-86), ki je bil sprejet po skraj- 'n telefonov oz. v ustreznih obli-šanem postopku iz tako imeno- kah organiziranja v okviru Go-vanega »tretjegapaketa« ZIS, naj spodarske zbornice Jugoslavije bi po ocenah predlagatelja z na- za premog, nafto, naftne derivate tančnejšim določanjem pravic in 'n zemeljski plin v sodelovanju s obveznosti subjektov družbene SIS in drugimi oblikami organizi-kontrole cen prispeval k odpravi rania uporabnikov teh proizvo-neugodnih gibanj pri oblikovanju c*ov oz- storitev, ki jih določi Go-cen v zadnjih letih. spodarska zbornica Slovenije. Ce ZIS v 30 dneh ne da soglasja k Novosti so naslednje: razčlenjenim skupnim elemen- tom, v nadaljnjih 30 dneh po tem V 6. členu se dodajata nova obvesti Skupščino SFRJ. odstavka, ki predvidevata sodelovanje uporabnikov proizvodov in storitev gospodarske infra- Kljub temu da je upoštevana strukture pri razčlenitvi skupnih pripomba o potrebnosti sodelo-elementov za oblikovanje cen teh vanja samoupravnih interesnih proizvodov in storitev ter dajanje skupnosti pri tem skupnem raz- soglasja ZIS k tej razčlenitvi, kar členjevanju, pa je vprašanje, naj bi bila »družbena verifikaci- kako se bo operacionalizirala ta ja«. določba. Gospodarska zbornica Jugoslavije pridobiva z njo posebno administrativno moč, saj je pooblaščena, da določi uporabnike, ki sodelujejo v postopku skupne razčlenitve. Pojavlja se vprašanje enakopravne zastopanosti vseh zainteresiranih uporabnikov proizvodov in storitev omenjene gospodarske infrastrukture in same tehnične izvedbe skupnega razčlenjevanja elementov za oblikovanje cen. Ker so ti razčlenjeni skupni elementi v bistvu neposredna podlaga za izračun cen, se postavlja vprašanje, kakšna bo poslej vloga SIS na tem področju v Sloveniji, saj gre za eno bistvenih vprašanj uresničevanja svobodne menjave dela oziroma ali ni urejanje teh odnosov preneseno na zvezno raven. Glede omenjanja SIS v tej določbi je potrebno opozoriti, da SIS ni ena od oblik organiziranja uporabnikov, kot bi izhajalo iz besedila, ampak skupnost izvajalcev in uporabnikov, zato je glede udeležencev v skupnem razčlenjevanju ta določba nejasna. Dajanje soglasja ZIS k razčlenitvi skupnih elementov pa pomeni uzakonitev ukrepa neposredne kontrole cen kot pravila pri oblikovanju cen na tem področju. S spreminjanjem in dopolnjevanjem 7. člena zakona se zagotavlja, da se z zaščitnimi cenami upošteva interes proizvajalcev za povečanje pogodbene proizvodnje osnovnih kmetijskih pridelkov in živil. Določeno je, da cene teh pridelkov pogodbene proizvodnje pri sklepanju pogodb o proizvodnji in nakupu teh pridelkov pri proizvajalcih ne smejo biti nižje od zaščitnih cen,‘pri čemer ZIS v sodelovanju z izvršnimi sveti Skupščin republik in pokrajin v prvi polovici tekočega leta preuči zaščitne cene in jih po potrebi uskladi ali spremeni. Člen 13., ki določa vsebino družbene kontrole cen, se je spremenil tako, da določa elemente, iz katerih morajo izhajati delavci TOZD pri opravljanju družbene kontrole cen (svetovne cene, gibanje proizvodnje in zalog, izkoriščanja zmogljivosti ipd.). Družbeno kontrolo opravljajo delavci izhajajoč iz teh elementov tako, da določijo politiko cen TOZD in spremljajo njeno izvajanje v skladu s cilji in nalogami, določenimi v planskih aktih DPS. Postavlja se vprašanje praktične vrednosti takšne določbe, saj pomeni vračanje na kriterije za oblikovanje cen iz prejšnjega zakona, ki so se izka- V spomin Tragična usoda je zahtevala, da nas je sredi dela v najlepših letih svojega življenja nepričakovano zapustil Dane BERLOŽNIK, vodja prodaje mesa v blagovnici Mozirje. Nad 15 let je bil vpet in vključen v delo in življenje Trgovske delovne organizacije »Savinja« Mozirje. Že kot vajenec in pozneje kot delavec je pokazal svoje vrline. Bil je vesten, marljiv in prizadeven delavec in iskren tovariš. Ko smo zvedeli za njegovo tragično smrt, nismo mogli verjeti in dojeti, da je to resnica. Njegov vedno prijazen in topel človeški odnos do sodelavcev in tudi do kupcev bo ostal neizbrisen spomin in iskreno spoštovanje do njega in njegovega dela. Z njegovim preranim odhodom bodo, za njega in družino, ostala neizpolnjena hotenja in načrti, v delovni organizaciji in v kolektivu pa praznina, med sodelavci pa žalost in nepozaben spomin na iskrenega tovariša in vestnega in marljivega sodelavca. Dane, hvala za vse, kar si doprinesel s svojim nesebičnim delom za delovno organizacijo in kolektiv. Delavci Trgovske delovne organizacije »SAVINJA« Mozirje zali kot neuporabni in je zato tudi prišlo do ukinitve prejšnjega zakona s takšnim konceptom. Gre v bistvu za metodologijo oblikovanja cen, ki pa verjetno ne sodi v zakon o družbeni kontroli cen. V 13. členu se tudi dodaja odstavek, da mora organ upravljanja, pooblaščen za odločanje o cenah, delavcem zaradi opravljanja družbene kontrole cen poslati pred nameravanim povečanjem cen poročilo o oblikovanju in gibanju cen v organizaciji oz. skupnosti. To določilo se nanaša na 2. odst. 2. člena zakona, ki določa, da se s samoupravnim splošnim aktom določijo poleg postopka za oblikovanje cen tudi pravice in dolžnosti organa upravljanja pri oblikovanju cen in način obveščanja delavcev o kazalcih, ki so podlaga za oblikovanje cen in je zato vprašljivo, zakaj je ta določba potrebna. Poleg tega je poročilo o oblikovanju in gibanju cen kot podlaga pred sprejemom povečanja cen del delegatskega gradiva, s katerim morajo biti delavci seznanjeni, zato je nejasno, zakaj se izpostavlja dolžnost organov upravljanja, da pošilja poročilo delavcem. Zadnja novost, ki jo omenjamo in je pomembna, pa je dopolnilo 21. člena z novim odstavkom, ki določa, da se ukrepi neposredne kontrole cen nanašajo tudi na proizvode in storitve, ki se prvič proizvajajo oziroma opravljajo, razen za proizvode, ki so rezultat domačega izumiteljskega in razvojnega dela, zavarovani pa so s patentom, modelom ali vzorcem po zveznem zakonu, ki ureja varstvo izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, in so prvič v prometu na enotnem jugoslovanskem trgu. To določilo je bilo sprejeto kljub utemeljenim pripombam, da bi razširjanje ukrepov neposredne kontrole cen zaviralo procese tehnološkega razvoja in vključevanja OZD v mednarodno delitev dela. Čeprav omenjena rešitev prej ni bila vsebovana v zakonu, pa so morale organizacije že prej po Odloku o obveznem poprejšnjem obveščanju Zveznega zavoda za cene o spremembi cen določenih proizvodov in storitev pošiljati strukturo cen proizvodov in storitev, ki jih prvič proizvajajo oz. opravljajo ter dokaze o ravni cen enakih ali podobnih oz. sorodnih storitev iz njihovega proizvodnega programa ali pri drugih proizvajalcih, s katerimi se primerjajo. Takšno določilo odloka je bilo glede na neurejenost tega vprašanja v zakonu vprašljivo, vendar se je bilo v praksi moč tej obvezi izogniti, češ da niso možne omenjene primerjave. Sedaj se torej uzakonja neposredna kontrola za nove proizvode, izjema so le tisti, ki so plod domačega znanja in so zavarovani po določilih o varstvu industrijske lastnine, kar pa praktično pomeni oviro pri plasmaju novih prouzvodov, saj bo potrebno čakati na potek 90-dnevnega oziroma 45-dnevnega roka pred verifikacijo cene (pri ukrepu predhodnega obveščanja, oz. soglasja). To je še posebej problematično pri proizvodih, ki nastajajo v kooperaciji s tujim partnerjem. Izmed več pripomb in predlogov k osnutku iz Slovenije pa je bila upoštevana vsaj ena glavnih pripomb, da se ne podaljša trajanje ukrepov neposredne kontrole cen na največ eno leto. Srečanje delavcev Avta Celje Za nami je še eno uspešno srečanje delavcev delovne organizacije Avto Celje, ki je že tradicionalno in na katerem vsako leto podelijo priznanja in nagrade za uspešno delo, za dosego posameznega načrta in za drugo aktivno sodelovanje, ki pripomore še k boljšemu poslovanju celotne delovne organizacije. Zelo veliko delavcev se je zbralo v domu Jugoslovanske narodne armije. Po uvodnem venčku pesmi pevskega zbora Avto Celje ter recitalu mladinske organizacije je Ivan Požlep, direktor delovne organizacije, slovanje tega delovnega okolja v tem obdobju. V nadaljevanju so podelili tudi nagrade in priznanja šestim delavcem delovne organizacije Avto Celje za uspešno 20-letno delo v tej delovni sredini in 14 delavcem za uspešno 10-letno delo. Kar devetinpetdeset delavcev je dobilo denarne nagrade za dosego individualnega načrta za obdobje prvih devetih mesecev lanskega leta in 26 delavcev za dosego individualnega načrta za obdobje prvih deset mesecev. Niso pa pozabili tudi vseh tistih vodilnih, vodstvenih in vseh drugih delavcev, ki so se v tem obdobju najbolj trudili v posameznih enotah te delovne orga- nizacije in jim ob tej priložnosti podelili 44 knjižnih nagrad. Razpoloženje vseh prisotnih delavcev je bilo izredno, kar je tudi vsekakor odraz zadovoljstva vseh zaposlenih v tej delovni organizaciji, saj so zaposleni v ko- lektivu, ki kljub sedanjim težkim gospodarskim razmeram posluje dokaj uspešno in s tem zagotavlja dober ekonomsko socialni položaj vseh zaposlenih delavcev. Alenka Škapin Srečanje upokojencev Najstarejši Franc Aubreht Tako kot vsako leto, so se tudi konec lanskega leta srečali upokojenci delovne organizacije Avto Celje. Tudi tokrat se je v restavraciji pri Majolki zbralo kar lepo število naših bivših sodelavcev. Med njimi je bil najstarejši Franc AUBREHT, ki ima že kar 81 let in se srečanja udeleži vsako leto. Vse prisotne je najprej pozdravil Ivan Požlep, direktor delovne organizacije. Orisal jim je poslovanje te delovne organizacije v letu 1986 in poudaril, da je njihova delovna organizacija zelo dobro delala, kar je v teh sedanjih težkih časih uspelo le malokateri delovni organizaciji. Povedal je tudi, da se delovna orga- S temi besedami želim v imenu upokojencev te delovne organizacije izraziti iskreno zahvalo za prijetno srečanje, ki ste nam ga pripravili 26. 12. 1986 v svojih prostorih. Čeprav je taka oblika srečanja v tej DO že tradicionalna, pa je vendar nepopisno prijetno doživetje, če sodeluješ pri tem prvo leto, kot novopečeni upokojenec. Občutki, ki jih doživljaš, ko na tako srečanje odhajaš, so zelo deljeni, so prijetni in neprijetni. Prijetni, ker veš, da greš k ljudem, s katerimi si preživljal najlepša leta svojega življenja, delil takorekoč dobro in zlo, in veš. da so to tvoji delovni prijatelji, ne oziraje na to, kaj in kje so delali s teboj. Neprijetni občutki so na srečo zelo rahlo prisotni in trajajo le toliko časa, da zasedeš svoje mesto med upokojenci, ki te s svojo razigranostjo, ob ponovnem snidenju v svojem bivšem nizacija v sedanjem srednjeročnem obdobju pripravlja na večjo naložbo in sicer gradnjo servisa za osebna vozila, seveda poleg manjših naložb in obnov. Ob koncu svojega govora pa je vsem zaželel vse najlepše v Novem letu in kar najboljše počutje na srečanju. Vsi prisotni upokojenci so bili veseli ponovnega snidenja in pogovor je hitro stekel o dobrih starih časih. Življenje je pač takšno, da se v glavnem spominjamo lepih, prijetnih trenutkov. Delovna organizacija Avto Celje je za vse upokojence tudi < letos pripravila darilne bone, ki so jih dobili na srečanju, tistim, ki se tega srečanja niso udeležili, delovnem okolju, potegnejo medse. Da je srečanje upokojencev tako veselo pričakovano in nato razigrano, gre zahvala celotnemu kolektivu MODA Celje, ki svoje upokojence ceni in spoštuje. Zato se jim iskreno zahvaljujemo. Predvsem pa se zahvaljujemo predstavnikom DO, ki na tem srečanju sodelujejo. Najprej iskrena hvala direktorju DO Za-volovšku za prisrčen sprejem, nagovor in pripravljenost, da nas bivše sodelavce seznani z delovnimi uspehi v poslovnem letu, ki ga zaključujejo, predstavnici samoupravnih organov Kerko-ševi za iskrene čestitke in obdaritev, vodilnim delavcem za njihovo prisrčno sodelovanje, kakor tovarišicam Tinci, Nežiki, Marini in Cvetki za njihovo požrtvovalno delo pri pripravah za pogostitev. Se enkrat prisrčna hvala in mnogo želja za kar najbolj uspešno poslovno leto 1987. Mira Kolar pa so jih poslali po pošti. Znesek ni bil kdove kako visok, vendar so bili vsi veseli takšne pozornosti. Nekateri so se poslovili že kar po večerji, seveda zaradi prevoza, drugi so ob dobrem razpoloženju ostali še pozno v noč in se potem polni prijetnih občutkov napotili proti domu. Alenka Škapin Zbralo se jih je več kot 100 Podelili so priznanja Kot vsako leto so ob koncu leta pripravili tovariško srečanje upokojencev Blagovnega centra. Zbralo se jih je kar preko sto. Poskrbeli so za hrano, pijačo, zabavo in ples. Uvodoma je vse pozdravil glavni direktor Venčeslav Zale-zina. Spregovoril je o doseženih rezultatih poslovanja, o prizadevnostih zaposlenih ter nadaljnjih ciljih in načrtih. Vsem je zaželel predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu 1987. Podelili pa so tudi priznanja vsem tistim, ki so se upokojili v letu 1986. Vsem tem se je glavni direktor zahvalil za njihovo dolgoletno uspešno in učinkovito delovanje. Med letošnjimi upokojenci je tudi Edi Obrez, ki se je upokojil na lastno željo predčasno zaradi zdravstvenih razlogov. Edi se je rodil 20. 1. 1930 v Velikih Grahovšah. V Merxu se je zaposlil 1. julija 1961 kot ko-misionar in to delo je izvrševal vse do upokojitve. Ker je bilo delo težko, saj ni bilo raznih pripomočkov, so posledice vidne na njegovem zdravju, zato si je želel, da bi se upokojil. Na srečanju je bil izredno razpoložen in obljubil je, da se ga bo vsako leto udeležil, da bi le bil zdrav. To mu želimo tudi mi. Z. Z. Pisma bralcev Hvala vam, pri DO Moda, Celje MERK VESTNIK JANUAR 1987 Razpis VI. zimskih športnih iger 1. KRAJ TEKMOVANJA TRC GOLTE 2. DATUM TEKMOVANJA 14. MARCA 1987 3. DISCIPLINE — VELESLALOM ZA ŽENSKE IN MOŠKE — SMUČARSKI TEK ZA ŽENSKE IN MOŠKE 4. PROGA IN KATEGORIJE Veleslalom za ženske — dolžina proge 600 m — višinska razlika 120 m — število vratič 20. Smučarski tek za ženske — dolžina proge 2,5 km Veleslalom za moške — dolžina proge 800 m — višinska razlika 160 m — število vratič 30 Smučarski tek za moške — dolžina proge 5 km 5. KATEGORIJE ŽENSKE skupina A rojene do L 1. 1957 in kasneje skupina B rojene od L 1. 1947 do 31. 12. 1956 skupina C rojene do 31. 12. 1946 MOŠKI skupina A rojeni do 1. 1. 1957 in kasneje skupina B rojeni od 1. 1. 1947 do 31. 12. 1956 skupina C rojeni do 31. 12. 1946 6. PRAVICA DO NASTOPA Na 6. zimskih igrah sozda Merx Celje lahko tekmujejo redno zaposleni delavci, kmetje kooperanti, učenci v gospodarstvu in upokojenci delovnih organizacij, članic sozda Mera. Dokazilo je seznam tekmovalcev, ki ga potrdi individualni poslovodni organ delovne organizacije in ga predložite ob prijavi. Nastop v mlajši kategoriji je dovoljen, ne pa narobe. Kategorizirani smučarji (jugo točke 85-86) nimajo pravice nastopati. 7. PRIJAVE ROK ZA PRIJAVE JE 28. FEBRUAR 1987, POŠLJITE JIH NA NASLOV sozd Mera Celje, Ul. 29. novembra 16, tovarišici ALENKI VINKOVIČ V PRIJAVI JE POTREBNO NAVESTI: IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA IN KATEGORIJO TEKMOVANJA TER VODJO EKIPE. PRIJAVNINA BO ZNAŠALA CA. 3.000DIN PO OSEBI. 8. NAGRADE IN PRIZNANJA Prvi trije uvrščeni tekmovalci v posamezni kategoriji dobijo medalje. Prvouvrščene, drugouvrščene in tretjeuvrš-čene ekipe v veleslalomu in smučarskem teku za ženske oziroma moške pa dobe plakete. Prvouvrščena ekipa po seštevku točk v veleslalomu in smučarskem teku dobi prehodni pokal v trajno last, drugo in tretjeuvrščene pa pokal v trajno last. 9. PREVOZ Prevoz si organizirajo delovne organizacije same. Priporočamo pa povezovanje med delovnimi organizacijami. 10. POSEBNA DOLOČILA Poročilo o stroških za prijavnino, prehrano in organizacijo tekmovanja bodo delovne organizacije dobile po pisni prijavi tekmovalcev. ORGANIZATOR IMA PRAVICO: — da prestavi datum oziroma odpove tekmovanje zaradi slabih vremenskih razmer, da odpove tekmovanje v posamezni kategoriji zaradi premajhnega števila prijavljenih tekmovalcev. 11. ORGANIZACIJSKI ODBOR VI. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER: predsednik: Franc PETAUER člani: Slavko LISEC Vlado ČREŠNIK Boris TAMŠE Mitja PIPAN Jana MLADENOVIČ Alenka VINKOVIČ Milica GABRON Dani VOUK Dušan ILOVAR VRHOVNA SODNIŠKA KOMISIJA: predsednik Franc PETAUER član Slavko LISEC KOMISIJA ZA TEHNIČNO IZVEDBO TEKMOVANJA Franc PETAUER Slavko LISEC predstavnik smučarskega kluba MERX 12. RAZGLASITEV rezultatov bo v telovadnici Partizana v Mozirju. Predvidevamo, da se bodo letos na VI. zimskih športnih igrah Merxa za barve svojih ekip borili tako tisti, ki so že pravi mojstri belih strmin, kot tisti, ki se bodo tokrat še nevešče prvič spustili med vratci po strmini na Golteh. Pričakujemo, da bodo prišli na svoj račun tudi navijači vseh ekip, ki bodo spodbujali tekmovalce. tako da bo tekmovanje potekalo v pravem športnem vzdušju. Na svidenje na Golteh ■ Karavanški medved Mednarodna smučarska tekma V nedeljo, 4. januarja je slovensko planinsko društvo Celovec v Selah, Zgornji kot Erlach na avstrijskem 'Koroškem pripravilo mednarodno tradicionalno smučarsko tekmovanje za KARAVANŠKEGA MEDVEDA. Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja, Jesenic, Tržiča, Koroške in Čelja. Italijani tokrat iz objektivnih razlogov niso prišli. Tudi naša sestavljena organizacija se je prvič udeležila tega tekmovanja in sicer s štiričlansko ekipo. Proga je bila dolga približno 2 kilometra, vse tekmovalce pa so razdelili v pet skupin: mladinke do 16 let, mladinci do 16 let, žen-ske nad 16 let, moški od 16 do 35 let in moški nad 35 let. Start je bil vzporedno s ciljem, štartali so na vsakih 30 sekund in sicer po dva tekmovalca s smučmi na ramenih. Sledilo je več kot en kilometer strmega vzpona po shojeni vijugasti snežni poti. Na vrhu vzpona pa so si tekmovalci hitro nadeli smuči in se med obveznimi smernimi vratci vrnili v dolino do cilja. V skupini moški nad 35 let je dosegel najboljši čas Meraov tekmovalec Slavko Lisec in si tako pridobil pravico do finalnega spretnostnega tekmovanja za trofejo KARAVANŠKEGA MEDVEDA in ga na koncu tudi z malo športne sreče osvojil. Dosegel je celo drugi čas med vsemi nastopajočimi. Najboljši čas med vsemi pa je dosegel 19-letni domačin. Zelo dobro sta se uvrstila tudi druga dva Meraova tekmovalca Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozvala vse članice, naj napravijo strategijo boja proti kajenju, da bi nekadilce zaščitili pred cigaretnim dimom, ki ga morajo sicer proti svoji volji vdihavati na javnih krajih. Res je skrajni čas, da zaščitimo tiste, ki niso predani cigaretni omami, akcijo pa moramo bržkone pričeti v svojih delovnih in bivalnih okoljih, ne oziraje se na poziv svetovne organizacije, ki pa je, kot se sliši, naletel na slab odziv. Da je treba nekadilce zaščititi pred tem škodljivim onesnaževanjem okolja, nam je jasno že dolgo. Nihče jim ne more odrekati osnovne človeške pravice — pravice do zdravja — a kako zaustaviti zdravju škodljiv pohod armade kadilcev, ki se sploh ne zavedajo (ali pa se nočejo zaveda- Črtomir Polanec in Albin Jurak in sicer v skupini do 35 let. Na poti domov smo se vsi veselili Meraovega uspeha, posebno pa še Stane Jekoš iz delovne organizacije Avto Celje, ki ima stike s koroškimi planinci iz Celovca že vrsto let. Tekmovanje so pripravili dobro, potekalo pa je v lepem, sončnem vremenu, v znoju in tekmovalni vnemi. ti) ogroženosti nekadilcev. Najprej bi morali dosledno prepovedati kajenje na raznih sejah in sestankih, v delovnih okoljih pa bi mo-rali kajenje omejiti na za to predviden prostor. Tisti nekadilci, ki so cesto na sestankih, prav dobro vedo, kaj pomeni uro, dve ali dlje vdihovati cigaretni dim, ki ga brez trohice slabe vesti puhajo kadilci. Če bomo čakali, da bomo v celoti na odnos med kadilci in nekadilci vplivali le z zakonskimi določili, bo preteklo (in se pokadilo) še precej Drave. Zato nekadilcem ne preostane nič drugega, kot da se za svoie zdravje borijo sami, kadilcem pa je treba povedati v obraz, da nimajo pravice zastrupljati sočloveka, če že nočejo sprevideti, da še najbolj škodujejo sebi. Varstvo nekadilcev Telesna kultura 1986 v Celju Športniki BC že tretjič zapored med najboljšimi Telesnokulturna skupnost in ZTKO Celje sta pripravila zaključno prireditev — razglasitev najboljših DO in posameznikov na sindikalnih športnih igrah in občinskih prvenstvih, perspektivnih mladih športnikov ter športnic in športnikov za leto 1986 in prvič letos tudi ekip. Na prireditvi so se zbrali vsi ljubitelji športa, športni delavci, novinarji in športniki celjske občine. O pomenu telesne kulture, uspehih in neuspehih je uvodoma spregovoril predstavnik TKS Rado Planteu, kulturni prispevek pa so dodali pevci FRANKOLOVČANI, ansambel FRU—FRU in zlasti harmonikar Ašič mlajši. Najprej so nagradili 39 mladih perspektivnih športnikov, kar pomeni, da je v celjski občini dobro organizirano delo z mladimi. Sledila je razglasitev najboljših DO, ki tekmujejo v tekmovanju množičnosti, kar pomeni vključiti čim širši krog zaposlenih v organizirano rekreacijo. V prvi skupini do 100 zaposlenih je bila pri moških najboljša LB-SB, pri ženskah pa Obnova. V drugi skupini od 100 do 500 zaposlenih je pri moških in ženskah zmagal BLAGOVNI CENTER. To ni naključje, to je načrtno in organizirano delo, trud športnikov in organizatorjev, ki ne poznajo prostega časa, saj ga namenijo organizaciji tekmovanj in srečanj. To pa je tudi osnova za uspehe na zimskih in letnih igrah sozda Mera. V tretji skupini nad 500 zaposlenih je pri moških zmagala Železarna in pri ženskah Cinkarna. Že večkrat doslej smo pozvali tudi druge članice sozda MERX, da bi se vključile v tekmovanja sindikalnih športnih iger, ki jih organizira ZTKO Celje, pa ni odziva. Vključeni sta le TKANINA in AVTO CELJE, sicer ne tako množično, vendar pa le. Najzanimivejša je bila razglasitev najboljših športnikov v celjski občini za leto 1986. Športnica je bila kegljavka Kegljaškega kluba Savinja Tončka PEČOVNIK, športnik pa judoist Judo kluba Ivo Reya Štefan Cuk. Prvič letos so razglasili tudi najbolje ekipe, in sicer pri ženskah Kegljaški klub Savinja Celje in pri moških Atletsko društvo Kladivar Celje. Za uspehe, dosežene v letu 1986, pa je posebno priznanje dobil tudi Plavalni klub Klima-Neptun" iz Celja. Prav tako prvič je letos stekla tudi akcija za plaketo »Celjski kerlc«, v katero je bilo vključenih preko 150 posameznikov, plaketo pa si je priborilo 68 delovnih ljudi in občanov. Tekmovanje je potekalo v petih ponujenih akcijah — plavanje, kolesarjenje, tek na smučeh, tek v naravi in hoja. Med »Celjskimi kerlci« so tudi 4 meraovci. Pričakujemo, da jih bo prihodnje leto še več. Ob zaključku slovesnosti je vsem nagrajenim izrekel čestitke v imenu družbenopolitičnih organizacij celjske občine Stane Mele ter vsem zaželel tudi v prihodnje kar največ uspehov in športne sreče. Z. Z. Naši delavki priznanje športnice leta 1986 Po vsem tem, kar smo zvedeli priznanje v prave roke ob pra-o njej, lahko rečemo, da je prišlo vem času. Kegljanje v motelu Mera za članice sozda Dolgo nismo vedeli, da imamo v Dravinjskem domu delavko, ki posega po najboljših športnih rezultatih v republiškem in celo v zveznem merilu. Blanka Gorinšek, receptorka v hotelu Dravinja, je večino svojega prostega časa posvetila streljanju. »Kar pomnim, mi je bilo športno streljanje najbolj pri srcu.« Najprej se je s tekmovalnim streljanjem srečala v osnovni šoli pri strelskem krožku, nadaljevala pa v strelski družini T. Melive. Na republiškem tekmovanju pionirjev v streljanju z ročno puško serijske izdelave leta 1978, ki je bilo njeno prvo večje tekmovanje, je dosegla 4. mesto. S tem si je zagotovila pravico do udeležebe na državnem prvenstvu, ki pa se ga ni mogla udeležiti. Dve leti pozneje, ko je nastopila že v mladinski konkurenci, je osvojila 3. mesto in isto leto nastopila tudi na državnem prvenstvu. Potem je za nekaj časa obesila puško na klin. Leta 1984 se je spet vrnila na strelišče strelske družine Unior v Slov. Konjicah. Veliko časa je potrebovala, da je prišla v prejšnjo formo. Leta 1984 je V članski konkurenci dosegla 8. mesto, kar ji je dalo dodatni polet. Letos pa je prav tako na republiškem prvenstvu članic osvojila 1. mesto s 370 krogi. Le dva kroga sta ji manjkala, da bi izenačila svoj osebni rekord iz treningov. Letos ob zaključku športne sezone je na srečanju športnikov in športnih delavcev za dosežene rezultate dobila priznanje »športnik leta 1986« občine Slov. Konjice. Najboljši Avto Celje OO ZS Hoteli—gostinstvo, tozd Gostinstvo Celje je pripravilo ekipno, tekmovanje v kegljanju za ženske in moške na kegljišču Motela v Šentjurju pri Celju. Pobudnika in organizatorja sta bila Drago Vodušek in Rajko Vrečko. Prijavilo se je 8 moških in 4 ženske ekipe. Sodniško organizacijo je vodil Tone Debelak. V prijetnem tovariškem športnem in tekmovalnem vzdušju so dosegli naslednje rezultate: moški: L Hoteli-gostinstvo 796 (Vrečko 205, Podrekar 205, Vodušek 191, Vodeb 195), 2. Zdravilišče Dobrna 785 (Jakop 202, Sluga 192, Kompan 204, Tanjšek 187), 3. Avto Celje 782 (Nežmah 204, Tratnik 191, Košar 203, Šantelj 184), 4. Blagovni center 661, 5, Teko 655, 6. KZO 416, 7. DS SS sozda MERX 404, 8. GPC 335. Posamezno: L Boris Mavec, GPC 221. 2. Zlatko Radič, BC 217, 3. — 4. Rajko Vrečko, HO-GO 205 in Martin Podrekar, HO-GO 205. Ženske: 1. Avto Celje 668 (Arzenšek 189, Tomažič 178, Bah 177, Voler 124), 2. Blagovni center 656 (Šacer 147, Premšak 183, Brložnik 139, Zimšek 187), 3. Zdravilišče Dobrna 608 (Jakop. 131, Šuler 177, Pinter 135, Vogrin 166), 4. Teko 590. Posamezno: 1. Marjana Arzenšek, AC 189, 2. Zdenka Zimšek, BC 198, 3. Vilma Premšak BC 183. Ekipno skupaj: L AC 1450, 2. ZD 1394, 3. BC 1317, 4. Teko 1245. Skupni zmagovalec je dobil pokal organizatorja, vse druge ekipe in posamezniki pa so prijeli priznanje. Za fair play sta priznanje prejela tudi Vesna Leben, TEKO in Slavko Lisec, DS SS sozda MERX. Sodelujoči so se dogovorili, da bo v prihodnje to tekmovanje tradicionalno, z željo, da bi sodelovalo še več ekip — članic sozda MERK VESTNIK STRAN 7 JANUAR 1987 V MPI Celje so podelili plakete in priznanja Za prispevek pri razvoju delovne organizacije smo letos že drugič podelili plakete in priznanja Mlinsko predelovalne industrije Celje. Slavnostna podelitev najvišjih priznanj MPI je bila 16. 1. 1987 ob otvoritvi industrijske pekarne v Celju. Plakete so sprejeli: Franc Čretnik, tozd Mlin, enota mlin Ivan Pelko, upokojenec DO Vinko Križnik, upokojenec DO Jožef Milinski, direktor tozd Union, DO Peteefi Temerin Priznanja pa so dobili: Slaščičarna Štore, tozd Pekarne in slaščičarne Celje Ivan Pintarič, tozd Pekarne in slaščičarne Celje, Industrijska pekarna Titovo Velenje Niko Žolnir, tozd Pekarne in slaščičarne Celje, pekarna Gaberje Viktor Kolar, tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina Valter Frageš, tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina Andrej Resnik, tozd Mlin Marija Lipovšek, tozd Mlin Jože Kolar, DSSS Irena Kajtna, DSSS. Darinka Oset 395 kilogramov težak pujsek Vzredil ga je kmet iz KZ Laško Kako postaneš kvalificiran gostinski delavec Po uspešno končani osnovni šoli se vpišeš v srednjo šolo za gostinstvo in turizem in ko jo uspešno zaključiš, si že natakar, kuhar ali slaščičar. Škoda, ta odgovor ni pravilen, ker je precej nepopoln. Tako je bilo včasih, pred leti, ko še nismo poznali usmerjenega izobraževanja, toda sedaj je drugače. 21. januarja so v klavnici delovne organizacije Kmetijska zadruga Laško mesarji imeli polne roke dela, ko je njihov kmet kooperant Stanko ZAV-ŠEK iz Arje vasi pripeljal v zakol 395 kilogramov težkega pujsa. Stanko ZAVŠEK je eden izmed večjih koooperantov, saj ima trenutno na farmi kar 209 pujskov. Je tudi edini, ki ima te plemenjake, imenovane bekoni. Slovenci smo veseli ljudje V dneh od 12. do 18. januarja so Celjani v hotelu Turška mačka lahko uživali ob izbranih jedeh in glasbi znanih strokovnjakov in umetnikov iz Beograda. To so bili tako imenovani »Skadarlijski večeri«, s katerimi so se v hotelu Turška mačka predstavili prvič in kot pravi vodja hotela Marija Cigoj, so bili gostje zelo navdušeni in ob tako polni vsakodnevni zasedenosti že razmišljajo, da bi ta prireditev postala tradicionalna. Gre za pasmo durok, to je doij mesnata pasma in njihova povprečna teža pri šestih ali sedmih mesecih, ko so pripravljeni za zakol, je približno od 95 do 1 10 kilogramov. Tega pujska, težkega 395 kilogramov, ki so ga morali ubiti kar z lovsko puško, drugače jih omamljajo z elektriko, iz neposredne bližine zaradi njegove debele kože, je Stanko Zavšek kupil v Ihanu in je iz uvoza. Izbrane srbske narodne jedi je ob pomoči osebja Turške mačke pripravljala priznana strokovnjakinja s tega področja Nada Hercog, ki drugače dela v priznanem hotelu Majestic v Beogradu. Z eno besedo, vse je bilo v »stilu« Skadarlije od aperitiva, hladne in tople predjedi, glavne jedi s prilogo do sladice. Pri vsaki jedi so lahko gostje poizkušali tudi znana srbska vina. Za resnično prijetno vzdušje pa je poskrbel znani gledališki Novi vzgojnoizobraževalni programi v srednjem usmerjenem izobraževanju omogočajo udeležencem izobraževanja široko in višjo splošno izobrazbeno raven, trdnejša strokov-no-teoretična znanja ter usposobljenost za širša delovna področja, kot jih je šola dajala po starem šolskem sistemu. Sedanji šolski sistem pa daje v nekaterih programih manjšo stopnjo usposobljenosti določenih del in nalog takoj po pridobitvi strokovne izobrazbe. V zvezi s temi dejstvi pa je potrebno te vrzeli zapolniti in sicer kvalificirane delavce tudi praktično pripraviti za opravljanje del in nalog. To pa doseže delavec v času pripravništva. Namen pripravništva je, da se delavec seznani z deli in nalogami svoje stroke in si pridobi ustrezne delovne izkušnje za samostojno in uspešno delo v svojem poklicu, ko prvič začne opravljati dela in naloge po pridobljeni strokovni izobrazbi. Delavca pa lahko usposobimo le v delovnem procesu in konkretni samoupravljalski praksi. umetnik Žika Milenkovič, znan kot Krpan iz serije Mali oglasi z ansamblom ŽIRADO in solisti Branko Belobrk — violina in Toša Elezovič — harmonika ter pevko Bebo Markovič-Osman-lič. Za kratek razgovor sem prosila Žiko Milenkoviča, ki mi je povedal, da se vsak zase bavi s svojim poklicem, to je igranjem in petjem v Beogradu. Potreba vsakega takšnega umetnika pa Narava gostinske dejavnosti zahteva od delavcev še posebno praktično usposobljenost, uglajenost, komunikativnost, prijaznost, kar je možno pridobiti le v neposrednem gostinskem poslovanju. Teoretično znanje pa je nujna osnova za pridobivanje spretnosti in delovnih navad. Gostinsko podjetje Celje je prve pripravnike za poklic kuharja in natakarja sprejelo na delo v letu 1984. Do danes pa je strokovne izpite po uspešno opravljeni pripravniški dobi zaključilo že 86 delavcev. V vseh tozdih naše delovne organizacije so za mentorje pripravnikom določili le najsposobnejše delavce, ki so voljni svoje strokovno znanje in bogate delovne izkušnje nesebično prenašati na svoje mlajše sodelavce. Izdelan pa imamo tudi program za izvajanje pripravništva v usmerjenem izobraževanju — v usmeritvi gostinstva in turizma, po katerem poteka delo pripravnikov pod vodstvom mentorjev. Pripravniška doba za IV. stopnjo zahtevnosti traja šest je, da se pokaže še na drugi način, kot je ta v Celju, ko skušajo vsi skupaj prikazati način nočnega in zabavnega življenja v Beogradu. Na vprašanje, kako se počutijo v Sloveniji, v Celju, med nami, mi je dejal, da so do sedaj imeli lažno predstavo o Slovencih, o njihovem načinu življenja. Mislili so, da smo hladni, vase zaprti ljudje, da nimamo smisla za zabavo in humor, da se ne znamo veseliti. Toda teh šest večerov, ki so jih umetniki prebili skupaj s Celjani, sojih prepričali o nasprotnem in dokazali, da smo veseli ljudje, da se znamo sprostiti in veseliti tako, kot je potrebno ob taki jedači in glasbi. Dodal je še, da imajo radi takšno publiko in da so zelo zadovoljni, ker imajo občutek, da so tudi gostje zadovoljni z njimi. Ideja za to prireditev in pa seveda izkušnje s teh prvih Skadarlijskih večerov so vsekakor zagotovilo, je zaključil Žika Milenkovič, da bodo ti dnevi postali vtem hotelu tradicija in da se bomo prihodnje leto spet srečali. Vsem vašim bralcem pa želim še veh o prijetnih ur ob branju vašega glasila. Srečno. Vsem tistim, ki se niso udeležili Skadarlijskih večerov, pa naj izdamo skrivnost, ki nam jo je povedala vodja hotela Marija Cigoj, da bodo konec meseca februarja ali pa v začetku meseca marca v hotelu Turška mačka že tradicionalni dnevi Dalmatinske kuhinje, v mesecu aprilu pa pripravljajo prvič tudi dneve Makedonske kuhinje. Seveda bodo obakrat izbor narodnih jedi popestrili tudi znani umetniki in ansambli iz teh predelov Jugoslavije. mesecev. Pripravnik pa mora v tem času voditi pripravniški dnevnik, ki ga vseskozi nadzira njegov mentor. Pri opravljanju strokovnega izpita pa ga predloži tudi izpitni komisiji. Učencem, ki so končali šolanje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje v juniju 1986, je pripravniška doba potekla konec leta 1986. V tem obdobju smo imeli v Gostinskem podjetju Celje 25 pripravnikov IV. stopnje zahtevnosti in dva. pripravnika V. stopnje zahtevnosti gostinske usmeritve. Strokovne izpite pa so opravljali 16. in 17. januarja v hotelu Hum v Laškem. Strokovni izpit je obsegal preverjanje znanja iz splošnega dela, to je iz samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja v delovni organizaciji oziroma tozdu ter preverjanje znanja iz praktičnega dela. Praktični del izpita za kuharje je obsegal: — ugotovitev potrebnih živil za določena jedila po normativih in recepturi iz strokovne literature — prevzem živil — priprava in ureditev delovnega mesta — porcioniranje in nalaganje jedi na servirno posodo ter — zagovor o pripravljenih jedeh. Izvajanje navedenih opravil je spremljala strokovna komisija, ki so jo sestavljali Boris Mavec — kot predsednik, Jože Oset kot član ter mentor določenega pripravnika kot član. Pripravniki so izpitno nalogo prejeli v pismeni obliki, ki so jo pred pričetkom izpita potegnili iz kuverte. Praktični del izpitne naloge za natakarje pa je obsegal: — iz vnaprej naštetih jedi je bilo potrebno oblikovati menu in določiti ustrezne pijače k tem jedem — pripraviti svečani pogrinjek za različne prilike — praktična postrežba jedi, ki so jih pripravili kuharji ter Tudi letos sem opravljala delovno prakso v marketu Mene Ostrožno. Ko sem na upravi izvedela, da grem spet na Ostrožno, sem bila vesela, saj sem vedela, kje je to in kakšni so tam ljudje. Nekatere sošolke mi včasih povedo, da so morale kar naprej pospravljati in čistiti. Jaz pa nisem imela občutka manjvrednosti ali da bi me kdo podcenjeval. Na praksi mi je bilo všeč že zato, ker so mi vsi sodelavci radi pomagali z nasveti. Razlage mentorja Vlada Čakša šobile razumljive, kratke, natančne in brez nepotrebnega olepšavanja, z eno besedo-zani-mive. Vsako snov sem si doma sproti zapisala v dnevnik, moj mentor pa mi je pregledoval zapiske in me opominjal na napake in pomanjkljivosti. Obenem pa me je tudi spraševal predelano snov za drugi letnik. Vsaj dvakrat na teden smo čistili skladišče, da je prišlo novo blago v očiščen prostor. To je predvsem pomembno za živila, ki le tako ostanejo zdrava in lahko zadovoljijo kupce. Kupec — zagovor na teoretična vprašanja o načinih strežbe, poznavanju pijač in o načinu sprejemanja naročil ter komuniciranja z gosti. Potek navedenih del je spremljala izpitna komisija v sestavi: — Martin Najžar — kot predsednik — Sonja Gregom kot član ter — mentor določenega pripravnika — kot član. Vodja splošno kadrovskega sektorja Gostinskega podjetja Celje pa je spremljala preverjanje znanja iz samoupravnega in družbenopolitičnega področja. Obe izpitni komisiji sta ocenili, da je bilo pripravništvo opravljeno uspešno, tako s strani mentorjev kot s strani pripravnikov. Strokovni izpit so uspešno opravili: Damjana Trupej, Mihael Šeško, Zoran Jarh, Dragica Blazinšek, Karli Majcen, Robert Klopotan, Matjaž Feldin, Metoda Jakopič, Mojca Mlakar, Srečko Stabus — za natakarja ter Ljudmila Vračko, Amalija Hribernik, Marija Šabec, Irena Obreza, Jožica Kolman, Marinka Marot, Ana-Marija Kladnik, Marija Cajzek, Brigita Bizjak, Tonika Seleši. Duška Premrl, Mojca Kačičnik, Stanka Jaminšek, Darja Vračun — za kuharja ter Golež Bernarda kot tehnik kuharstva. Za vse navedene se je s 17. januarjem 1987 pričelo novo življenjsko obdobje, ko so postali soustvarjalci široke družbene proizvodnje. Mi vsi pa želimo, da bodo postali dobri delavci, tovariški sodelavci, predvsem pa, da se bi izoblikovali v pravega gostinskega delavca in to tudi ostali. To je še posebej pomembno, saj je zelo žalostna ugotovitev, da se za poklic gostinskega delavca odloča vsako leto manj mladih, žal pa še tisti, ki so to odločitev že sprejeli, v veliko primerih ne vzdržijo specifičnosti tega poklica in se preusmerijo drugam. pa bo rad prihajal v prodajalno, če bo vse estetsko zloženo, čisto in če so prodajalci prijazni, urejeni in pošteni. S poslovodjem sem se pogovorila o tem, kakšne avtobusne zveze imam. Povedala sem, da moram v Celju presedati in da je z avtobusnimi zvezami težko. Razumeli so me in mi dovolili, da sem začela delati ob 7.30 in končala ob 14.30. Popoldne sem delala le takrat, ko so me res potrebovali, da smo laže delali. Delovno prakso za drugi letnik šole za trgovsko dejavnost sem opravila zelo uspešno. Zato priporočam vsem sošolkam, naj bodo vestne in marljive na delovni praksi. Kajti z dobro oceno so možnosti za zaposlitev in za nadaljnji študij boljše. Na.praksi sem bila zelo zador voljna in teh pet tednov je minilo kar prehitro. Upam, da me bodo še sprejeli na prakso. Sama pa vem, da se bom še morala potruditi, preden bom prišla do poklica, ki me vse bolj veseli. Veronika Božnik Domača kuhinja Sodelujte, vse recepte honoriramo Že večkrat smo se na uredniškem odboru pogovarjali, da bi v glasilu VESTNIK imeli posebno rubriko, ki bi bila zanimiva predvsem za naše redne bralke, pa tudi marsikateri bralec bi jo verjetno z veseljem prebral. Odločili smo se, da bomo, seveda z vašo pomočjo, v vsaki številki Vestnika objavili po en recept, s pomočjo katerih bomo spoznavali jedi, ki so jih pripravljale že naše babice ali pa se naučile novosti iz sodobne kuhinje. Zato vas vabimo, da sodelujete. Vse recepte pošljite na naslov: Uredništvo Vestnika, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje s pripisom Domača kuhinja. Pa še to! Vse recepte bomo prav tako honorirali. Za danes smo vam pripravili naslednji recept: za pripravo domačega zajca ZELENJAVA ZA PRIPRAVO MARINADE Potrebujemo: lOdkg korenja, 5dkg peteršilja, 5dkg zelene, 20dkg svežega zelja, cel črni poper, 2 del črnega vina, 1 list lovorja ter po ščepec majarona, žajblja, rožmarina, timijana in basilike. Razkosanega zajca (domačega zajca razkosamo na dve plečki, dve stegni in hrbet, ki ga zavijemo in zvežemo kot domačo panceto) posolimo in ga damo v drobno rezano zelenjavo in začimbe. Vse skupaj zalijemo z 2 del kvalitetnega belega vina. To pustimo 2 dni v hladilniku ali hladni kleti. PRIPRA V A MESA Meso normalno posolimo, lahko popopramo in popečemo. Na isti maščobi prepražimo vso zelenjavo iz marinade, s tem, da maščobi dodamo malo masla in lOdkg drobno narezane pancete. Ko se zelenjava prepraži, rahlo premešamo in zalijemo z juho ali z vodo, ki smo ji-dodali jušno kocko. Ko vse skupaj malo prevre, dodamo razkosanega zajca in dušimo skoraj do mehkega. Zajca vzamemo ven in vso zelenjavo dušimo toliko časa, da povre vsa tekočina. Dodamo še malo masla, malo prepražimo in zalijemo z juho. Ko vse skupaj dobro prevre, zgostimo omako s podmetom. To pustimo kuhati še kakšne pol ure, nakar vse skupaj prepasiramo skozi fino sito. Dodamo zajca in dušimo še približno 20 minut. Ko je zajec mehak, dodamo omaki še malo belega vina in kislo smetano. Pri serviranju zajca potrosimo še z drobno sesekljanim peteršiljem. Priloga: Najboljše priloge k zajcu so kruhovi cmoki, kroketi in pire krompir, v slabšem primeru pa tudi polenta. Skadarlijski večeri v Turški mački F. I. O opravljanju delovne prakse MIERX VESTNIK JANUAR 1987 Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo Personalna uprava razpisuje natečaj za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1987 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? — Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju; — Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu; — Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu; — Splošna srednja vojaška šola »Franc Ro-zman-Stane« v Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije). V naštete šole je možen vpis v L, 2. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: — pehota, — artilerija, — oklepno-mehanizirane enote, — inženirstvo, — zveze, — atomsko-biološko-kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: — strojniška, — elektrotehniška, — prometna. Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu, smeri: — letalsko-tehniška, ' — protizračna obramba, — letalstvo, — zračno opazovanje in javljanje, — elektronsko izvidovahje in protielektronska dejstva. Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri: — pomorstvo, — mornariško tehniška služba. Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu; Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (farmacevtska smer — samo za III, letnik); Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu. Na te šole vpisujejo v L in 3. razred. Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, specialist za: — pehotno oborožitev; — vozila in goseničarje, — za elektroniko protioklepnih in zemeljskih artilerijsko-raketnih sistemov, — radarske naprave v sistemu protizračne obrambe, — artilerijsko oborožitev, — radarske naprave v enotah kopenske vojske, — računalnike v bojnih sistemih, radiorelejne naprave in naprave z nosečimi frekvencami, — telefonsko-telegrafske naprave, — elektroenergetske naprave in opremo, — električne inštalacije in naprave na motornih vozilih, ter — strelivo in minsko-eksplozivna sredstva. Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu, poklic: — letalski elektromehanik, — letalski mehanik za instrumente, — radiomehanik za zemeljske radio-navigacijske naprave, REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: OSTROGA, BARITON, IVANOVO, LEK, ROD, GOLTE, RA, TRS, AKT, JANUAR, TRINOG, ŽK, EDIRNE, AMADO, GAlL, KULAKI, ČERNIGOV, UKVE; EMO, IZMENA, JAREK, TIT, LOV, EMILIJA, DALEN, ERITEM, NIMANI, OLE-RON, MICKA, ZLOT, RT, OK, RA, ITA, TISA, NASKOK, APEL, NE, SOLEDAD, LANA, ROJE, AVION, LOLITA, ATENTAT, BL, REVA, ENKLAVA, KORISTNOST, KOINE, RAB, ABANO, ILKA VAŠTE, GEMA, LAH, PETJA, OM, CRO-NIN, KLINOPIS, KLEK, ASKET, AMATI, TV A V NOVEM LETU, ILO, MENZA, KEKSI, PAS, ENEAS, S KALČKI, PASJICA, SLA, ORKAN, Izžrebani reševalci nagradne križanke: L nagrada — 3000 dinarjev: Marija Koren, Nazorjeva 11, 63000 Celje 2. nagrada — 2500 dinarjev: Toni Zimšek, Na zelenici 5, 63000 Celje 3. nagrada — 2000 dinarjev: Mitja Žic, Čopova 1, 63000 Celje 4. nagrada — 1500 dinarjev: Marija Krevh, Javornik 41, 62340 Ravne na Koroškčm 5. nagrada — 1000 dinarjev: Marija Podlipnik, Kidričeva 5, 63320 Titovo Velenje 6. nagrada — 700 dinarjev: Rok Čolak, Preloge 19,63240 Šmarje pri Jelšah Nagradni razpis za nagradno križanko: 1. nagrada — 2500 dinarjev 2. nagrada — 2000 dinarjev 3. nagrada — 1500 dinarjev 4. nagrada —- 1000 dinarjev 5. nagrada — 700 dinarjev — mehanik za radarsko-računalniško opremo, — mehanik za raketne sisteme, — gumar — plastičar, — mehanik za vzdrževanje letalske opreme, — letalski tapetnik, — letalski radarski mehanik, — mehanik za obdelavo nekovin, — optik, in — laborant za pogonska goriva. V navedeni šoli vpisujejo samo v III. razred. Pogoji razpisa: Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta, državljanke SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa, pa lahko kandidirajo za šolanje v Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu; a) Splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; za tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in Vojaško šolo za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu pa zdravstveno sposobnost ugotavlja pristojna civilna zdravstvena ustanova; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek; — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) Posebni pogoji: 1. kandidati za 1. razred: — da so rojeni leta 1971 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh; 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1970 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; 3. kandidati za 3, razred: — da so rojeni leta 1969 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; 4. Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, L ali II. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli najmanj dobrega'splošnega uspeha. Kandidati za vpis v vse razrede splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol rodov in služb morajo imeti poleg predpisanega splošnega dobrega uspeha tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizika, kemija in matematika. Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem. Šolanje, pravice in obveznosti učencev in gojencev: Šolanje se začne 1. septembra 1987 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci med šolanjem stanujejo v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanova--n j a, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito«- so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci Splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli šolanje na eni od vojaških akademij v skladu s potrebami službe oziroma njihovimi nagnjenji. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci Šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in Šole vojaških usmeritev odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe: — naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno spcialnost; — status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Učenci oziroma gojenci morajo pokončanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to pogodbo bodo, poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1987. Razpis je odprt do konca marca 1987. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt od L junija 1987. Kako se prijavite? Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. Kje dobite informacije: Vsa obvestila v zvezi z natečaj em lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel. (061) 319-791, — upravi vojaškega okrožja Ljubljana, — upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, — Skupnosti za zaposlovanje.