St. 121 PfilfDlna platana v gotov! Uhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan ziu Asiškega št. 20, L nadstropje. Dopisi n. (pisma se ne »prejemajo, rokopisi se Prot. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edine znaša za mesec L 7.—. 3 mesece L 19.50, ta inozemstvo mesečno 5 lir več. — Tele'-a etmti con la posta) <-?tu, ¥ soboto 23* maja 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L o: ulica Vf^o' --- i- c* UA ~ iaištvu. j^BL^/^^- k^f^n-dino sin celo leto o wuu » *n uprave It. U-57. DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanic« in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina m reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štav. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-67 Mednarodno delovno Konferenca v Ženevi Sejo poslanske zbornice Razprava o reformi zakonikov RIM, 22. Seji je predsedoval on. Caser-tano. Po odobritvi zapisnika zadnje seje rw i q ma ia ie bila otvor jena v Ženevi; je zbornica prešla k razpravi o zakonskem 7 medna'nlTdelovna konferenca. Otv^načrtu, ki daje pravico vladi, da popravi i. meuua - - - t _ ---- zakon o javnem varstvu, kazenski zako^ nik in kazensko pravdni red ter civilni zakonik. Govoril je predvsem on. Mac-cotta. Mnogo hrupa je izzval govor komunista Rubillija. Seja je končala ob 19.40. Prihodnja seja jutri ou 16. uri. ril jo je predsednik mednarodnega delov nega urada La Fontaine. Na predlog angleškega delegata Bettersona je bil soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen za predsednika konference čehoslovaški •minister za vnanje stvari dr. Beneš. V svojem zahvalnem govoru je dr. Beneš označil to izvalite v kot čast . za njegovo deželo. Opozarjal je, kako važna je odstranitev socijalnih trenj, da se ublažijo in zmanjšajo spori med narodi. S tem bi bilo storjeno resnično mirovno delo. Ena glavnih nalog te konference je, da -se-oiajsa tista moralna razorožitev, ki je predpogoj za velike naloge Društva narodov. Cehoslovaška se je nahajala ch koncu vojne v težkem položaiu. Kljub temu se je tej. prek in prek demokratično organizirani deželi posrečilo, da se je lotila velikih socijalnih re form: izvedbe osemurnega delavnika, starostnega in invalidnega zavarovanja itd. Ravno Cehoslovaška more biti tipičen primer za eno najbistvenejših načel moderne socijalne politike. Zakon o osemur-nem dnevniku in boj proti brezposelnosti se morata internacijonalizirati, ako< naj ne pride doseženi napredek v zastoj, ali celo nazaduje. Nadalje je riaglašal dr. Beneš, da je na programu konference poleg končnega glasovanja o dogovorih, ki 90 se pretresali že v prejšnjem letu, nov velik problem: odškodnina za nezgode na delu. To pot se bo prvikrat razpravljalo o tem prevažnem problemu. Idealni cilj vsake moderne družbe je, da se dogradi socijalno življenje na podlagi podpore vsem tistim, ki ne posedujejo nobenih drugih sredstev, da bi m niinistrsRe$fl sveta Zakon o odpustitvi državnih nameščencev RIM. 22. Danes ob 10. uri se je sestal ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussoiinija; navročni so bili vsi ministri razen naučnega in ministra za javna dela. Na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet odobril zakonski načrt glede odpustitve funkcijonarjev, uradnikov in agentov iz državne islužbe. Nadalje je ministrski svet odobril zakonski načrt glede ureditve generalnega štaba vojne mornarice. Oba zakonska načrta prideta pred zbornico prihodnji teden. Sporazum msd Italijo fn Jugoslavijo dosežen T MILAN, 22. Poluradni «Popolo d'Italia» poroča iz Rima: Sporazum glede vseh vprašanj, ki so bila stavljena na dnevni red italijansko-jugoslovenske konference v Fi-renzah, je bil v glavnem dosežen. Dobra volja, ki se je kazala na -obeh straneh tudi z ozirom na skupne politične naloge, je pri novih pogajanjih premagala zadnje ovire. mogli v slučajih nezgode vzdržati svoj ob-; Sedaj gre za to, da se sestavi definitivno stauek. Tozadevna bremena pa morejo po-J besedilo konvencij, kakih 40 po številu, samezne dežele nositi le tedaj, če se te Vsaka izmed teh konvencij sestoji iz več obveze v izdatni meri mednarodno spopol- členov, tako da bo treba sestaviti več sto nijo. Nato je dr. Beneš opozarjal na členov. Konferenca bo delo, ki je sedaj strašile socijalne vojne posledice, razde- L~1: — javo tržišč, obubožanje in zadolžitev dežel, še bolj tehničnega značaja, pridno nadaljevala. krize valut, nemožnost mednarodnega iz-j Dosežen sporazum se tiče ureditve ita- _ . '______i _ I_ lr „ t ^nrln Jism nCAmff {/»mil ! 1" 1 't ' ' 1______l.!L !_A_-----— l—l menjavanja in, kot posledico vsemu temu,1 lijanskih in jugoslovenskih interesov z ofei- i ------:.. 1,™,^!««»! rom na aneksijo Reke, izvedbo prejšnjih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, kar se tiče dalmatinske cone. Med najvažnejša vprašanja spadajo* ureditev dolgov in kreditov, nastalih med in pred sporazumom v Rimu, dalje izvedba predvojnih pogodb, dobava vode, električnega toka in vzdrževanja Rečine, uporaba splošno krizo produkcije in brezposelnosti, te strahote strahot delavskega razreda. Kljub temu je dr. Beneš izrazil svoje optimistične uverjenje glede možnosti za rešitev težkih problemov. Ne le, da se nadeja, marveč je gotov, da bo to delo precej napredovalo ter da bo delovanje 7. delovne konference pomenilo nov napredek za pomirjenje, utrditev m obnovo povoj- j ^paliSča' ^ bolnišnice na Reki ter ar nega sveta. Izvajanja dra. Benesa so bila j nadal^c ukrepi za izvedbo rimskega pozdravljena z burnim odobravanjem. J sporazuma sporazum o državljanstvu, iz-Ves svet. ki čuti socualno m ki hrepeni va-anje čj/ g rimskega sporazuma, občinsko1 pt 'moženje, javni dolg, obnovitev mosta čez Rečino:; bolniški stroški, pokoj - po velikopoteznih reformah, ki naj dove-dejo do socijalnega miru, mora le želeti, da prihodnja dejstva opravičijo Bćnešev: nine soci^\no zavarovanje, premoženja optimizem, da se uresničijo njegove nade, j ^^^ conc razlastitve v Dalmaciji, od-izhajajoče iz pravega socijalnega čustv o-, vcin^{ v Zadru ofbmejni promet ter na-vanja. Razveseljivo je tudi, da se je poka-: stavjjarlje delavcev. zalo na konferenci popolno soglasje z - dr om Benešem. Le en incident je kalil; «Giustizia» in «A van ti! v zaplenjena f° - Ki°^rcnca n?čc — kaW..v MILAN, 22. Prefekt je zaplenil današnji letih 1923.. in 1924 - pos Unca Rossomja, §tevilki U^QV < ' , vojski STOCKHOLM, 22. Listi objavljajo infor-macffo, da je nemška komunistična stranka sklenila po nalogu tretje internacijonale! predložili kralju demisijo Belgijca vlada demlsijonlrala vsled nezaupnice posl. zbornice BRUSELJ, 22. Zbornica je z 98 glasovi proti 73 odobrila resolucijo, s katero se izreka vladi Van de Kivereja nezaupnica. Listi dostavljajo, da so vsled tega ministri DNEVNE VESTI Deseta obletnica vstopa Italije o vojno Dne 24. maja 1915. je vstopila Italija v sve- svojem jedru je ostal — s trdno vero v boljše dni. Ko ga niso viharji dolge prošlosti zlomili in mu ubili moralno zdravje, je upravičena vera, da preživi in prebije tudi neugodnosti . . * . , j ■ .- . , . in nasprotstva sedanjih časov. Vera, da srečno ovno vo/no. Jutri bo tore, deseta obletnica prebije tudl scdan;o težko preizkušnjo. tega znamenitega dogodka. Vstopda je v vojno , Italijani morejo opravič^ao sUv|H svoj z londonsko pogodbo v žepu .i Jt je zagoto- v9to v svetovno VOjIM). Ta proslava more vila vso Istro, Goriško, del Kranjske m Dal-, b:ti ^ , in sijajna macije. Dan štiriindvajsetega ma,a ,e tore, ^ 1 §a in še sijaine^a pa bo mogla biti dan, ko je bila spočeta nova doba v življenju Slovanov v Jul. Krajini. Ob tej priliki opisuje ^Istarska Riječ« v ve- — da zaključimo z besedo istrskega glasila — tedaj, ko se bo moglo reči, da Italija ne slavi dne 24. maja samo zmago svojega orožja, likih potezah zgodovino istrskih Slovencev in marveč tu<£ kajenje že davno pokopane — oropala prebivalstvo, sta bila odkrita od i Hrvatov od tistega časa, ko so obljudili Istro pravic^!! nekega vojaškega oddelka v okolici Dolna- j— pred kakimi štirinajstimi stoletji — pa do T , banije. Med njima in vojaštvom se je vnel! današnjega dne: kako so se jim v različnih ° ne bo samo delegata italijanskih fašistovskih sindikatov. priznati kot zastopnika italijanskega delavstva, ker mu oporekajo mandat štiri italijanske organizacije, ćeš da fašistotvske i korporacije niso čisto delavske ter so v S tem je bil «Avanti!» 71-tič zaplenjen. Zavezniška solidarnost pred neznanim vojakom boj, v katerem sta bila oba ubita. Josifov je izvršil veliko število zločinov in ropov v pokrajinah Kortenec in Ibtman, koder se je že več časa klatil. Še tretji bandit — Glatov — je bil vCeraj ustreljen blizu Plov-diva, dva njegova tovariša sta bila pa ujeta. _ FrancosKo-špansKl razgovori za skupno akcijo proti Abd-el-Krimu PARIZ, 22. Sen. MaJvyf ki se že par dni mudi v Madridu, fii hotel tamkajšnjemu dopisniku «Journala» podati nobene izjave o svrhi »svojega potovanja v špansko prestolnico. Danes bo Malvy imel razgovor s kraljem Alfonsom, nakar se bo še nocoj odpeljal v Pariz. Isti dopisnik «Joumala» hoče vedeti, da se je med Španijo in Francijo dosegel v glavnih točkah sporazum za skupno postopanje obeh vaiak proti Rifancem. Odloči- KoIIKo dolguje Evropo Ameriki ? Ameriški finančni minister Mellon je štiriindvajseti dan maja dobah menjali gospodarji. V tem času sta jim marveč bo skupen praznik — vsega apostola Ciril in Metod dala krščansko vero ciovecanstva! in slovansko pismo, ki sta ga sama ustvarila. To ,e bilo prilično pred enajstimi stoletji. Pred tisoč leti je prvi hrvatski kralj zbral pod svojim žezlom vse hrvatske dežele in tudi „ . -r velik del Istre. S smrtjo poslednjega hrvat- P.redlozii kongresu Zedinjenih oržav poro-skega kralja Petra Svačića — leta 1202 — je I o stanju dolgov evropskih držav na-hrvatsko kraljestvo propadlo in hrvatske de- i pram Ameriki. Z ozirom na alarm, ki so žele so prišle pod razne tuje gospodarje. V ga vzbudile vesti o ameriški noti in o ka-istem času so prišli na istrska tla Benečani. ! terem smo poročali v včerajšnji številki, ?°/efl5it^vno.za^dl1 kvarnerske otoke in bodo podatki, ki jih navaja ameriški fi- del Istre od rlomina do samega Trsta, a v no- r.o„A„: -i- ~ »• ^^ r d . naneni mimster, gotovo zanimali nase čii- tranjosti mesteca Lab:n, Buzet in Motovun z rr , ' P . . . . okolico, je prišel naš narod v Istri pod dva 1 ^atelle- tvo torel te svote, ki -so za vso gospodarja: enemu delu so zapovedovali t,vr°I>0 Prava gospodarska mora. (V svote Nemci, drugemu pa Benečani. To se je zgodilo so tudi obresti do 1. januarja 1925). pred kakimi 500—600 leti. Tako je bil naš | Francija 4.137,224.354 narod v Istri razcepljen: en del naših ljudi je moral služiti Dunaju, drugi Veneciji- En: so se morali pokoriti enim, drugi drugim zakonom. Strašni so bili tisti časi, vendar je naš narod prestal tudi to in hujše — in ostal je živ. njih organizaciji delavci in gospodarji i T T.URItS.. ^ P?11®?. * ie peljala skozi g ^ tvorijo predmet M«!vvjevih raz- V led tegga so Sli Ro s™, in n,%ov?Teh-' I rS l tSii SOVv fo. definitivno. _1__ Potem pa je prišel dan 24. maja 1915, ali, _ NapoTcd dohodkoT za odmero dopolnU-tocnejie rečeno: 4. novembra 1918. Istra fe acga daykaj GIavno davćnQ ravnatel-^0 zopet zamenjala svoje gospodarje. Rimu javlja: Da su { napovedovanje do- . V,ldlte' Č* Jrtl vellko koi? povrne hodkov za odmero dopoIniIn^a davka ]na in časov V teku časov se narod dvigajo m hodke, je bilo odre;eno, da bodo d„ 31. maja zopet padajo. Tako se je godilo tudi z nami • . - - .. - - " v prošlosti. Tudi mi smo se 1 rf vsi davčni uradi P« ŽIavnih mestih pokrajin in , -----^ --------------------------,----f-------------------- . .. . . .. f polagoma dvigali drugih večjih sredlš|ih odprti obćinstvu 'vsak Sera. je prejel z ladje <-Farm» brezžično ne zdi operacija artilerije proti Ajdirju pri-' n Padah/ dvlgah- P?.teum Pf f.°,Pet PJdahn? dan — vštevši praznike — neprenehoma od brzojavko, da je Amundsen zapustil Kings-1 merna radi velikega števila španskih ujet-! ^r^no^ fAVn, 8 ^V^^ d°v8" u !bay v smeri proti severnemu tečaju. mkov ki se nahajajo v trdniavt in ki slu- tepen, zapostavljen — ni dolgo videl — more "T V, nedeljo, 24. t. m. ob 16. uri, Meteorologi na ladji «Farm» so napove- i žijo Abd-el-Kmmu kot nekak obrambni sc reči — niti enega lepega dneva. ! kahnar,skl š,?,li roditeljski se eventualno zapusti delovno konferenco. Nadležniki, ki bi radi denarja RIM. 22. Tiskovni urad fašistovske stanke sporoča: V zadnjem času hodijo ekrog osebe, ki trdijo, da so pooblaščene sen in Ellsw^rth odločila, da odpotujeta v četrtek. Kljub temu pa sta naročila vodi- zid. Zanimivo Je, da prihajajo v nasprotju s temi vestmi poročila iz Tangerja, ki pravijo, da misli Španska na sklenitev miru z Abd-el-Krknom. Kar se tiče položaja v francoski coni, se zatrjuje, da so bile prve postojanke v Ko se je v minulem stoletju razvnel v vsej sta^k. Ker je sestanek velikega pomena in Evropi plamen narodnega navdušenja, je naš Sf Podavalo o vzgoji otrok, se priporoča istrski človek ječal v tmini in nevednosti. Janšem posebno pa materam, da se ga go- Misiilo se je, da je propadel za vedno! V u e eze _ resnici pa ni umrl — samo spal je. Iz njegovih P*311"19*" Ćori bo na binkoštni pon- vrst je vstal velik človek: Dobrila, ki ga je del\ek nov romarsk: shod. Na predvečer go- telju tiskovnega urada Rammu, naj vesti 4ufcr*ene toč£e Marša! L>'an" - ------tey je radi tega odredit novo policijsko akcijo po visef coni. Rifanski ujetniki pripovedujejo, da je cilj Abd-el-Krimovih stremljenj Fez: s to ne sporoči dalje, dokler ne bodo letala odletela. V torek je ladja «Hobby», ki nosi letala, __1 » 1__1 - . zganil in zdramil. Kmalu nato je nastopil drugi v,or', večernice, potem spovedovanje. Na dan pokrajini Gebel lannat zopet obkoljene IsKtran D nko V5teziĆ! ki je v dunajskem par- »hoda bo dvojna božja služba. Prijatelji višav od Knancev, to P^^o Ij^te^ napade na lamentu cesarskim ministrom v lice zaklicaT: 'n častilci Marijini ste vabljeni na to novo da so v Istri Hrvatje in da ti Hivatje zahte- božjo pot, k: je sedaj za stalno pridcljena novi va o svoje pravice. Deset let potem je vstal državi. Župni urad v Studenem, 18. maja zopet neki Istran, ki je v istrskem deželnem 1925- — Janež, župnik, zboru prvikrat izpregovoril v našem jeziku in t" ,f da" .de!le. don"f ,(Zenp^! treba le godnega viemena. ^ ™en. ler .^J v '•""coski prestiž. " prispevke za ta ust. rn v četrtek (>b f7_ uri sta se Amundsen in' ^ammivo da *?. K»anci razširili med Ellsvvorth « 5 piloti dvignila ter o. k* bo kmalu organizirala ob Renu napad na Francijo, tem «se bahajo, da uživajo podporo pri fa šistovski stranki in ministrskem predsed- niku. Odveč je izjava, da je omenjeni list, ki je še e naznanjen, popolnoma tuj toliko ministrskemu predsedniku, kolikor faši-stovski stranki. V No vari stavka 18C0 delavcev NOV ARA, 22. Med la >iWi tovarne Car-tiera ita liana di Serravalle in zastopniki delavstva je prišlo do spora iadi plač Dela vstvo je predložilo ultimatum, v katerem je zagrozilo, da nastopi s stavko, ako se ne dovoli zvišanje plač. Ker je ultimatom že pretekel, ne da bi delavstvo pre-je!o zadovoljiv odgovor, so delavci, po številu 1S00, stopili v stavko. De Pinftdo t Siamu PUKET (Siam), 22. Poveljnik De Pinedo je prispel semkaj iz Mergutja (Birmanija), kjer se je bil moral delj časa ustaviti radi slabega premena. ^ Angleški lordi proti ženskam LONDON, 22. Visoka zbornica je z 80 glasovi proti 78 zavrnila zakonski načrt, po Katerem bi žene lordov postale članice _ ____ ^ visoke zbornice in imele na njenih glaso- i jankami močna ojaučenja. Z gube sovražnika vanjih tudi glasovalno pravico. Vlada ni| v zadnjih dneh so znatne. Pleme Gureras zavzela v tem oziru nobenega stališča. j je imelo 170 mrtvih In težko ranjenih in od tedaj zahteva naš narod neprestano svojo pravico, da se more povsod posluževati svojega materinega jezika. Tedaj je pr.šlo leto 1907, ko je naš narod z do tedaj necloživljenim Iz urada Pol dr. „Edinost" v Trstu M. B. in Fr. Č, — Ponikve: V informacijo upokojencem, ki čakajo na svoje pokojninske knjižice, smo v cEdinosti» od ki bo dal Rifancem priliko za osvoboditev Maroka. Ujetniki pripovedujejo tudi, da je Abd-el-Krim iz jeze radi poraza na gori Bi bane dal ustreliti več načelnikov plemen, ker so zbežaK pred Francozi, več drugih je dal zapioli, nekoliko njih pa obgJavHi, ker so hoteli ubežati k sovražniku. ČASA BLAMCA, 22. Uradno poročilo pravi: Potrjuje se, da so Rifancl koncentrirali na zapadu pred francoskimi posto- plebiscitom — na državnozborskih volitvaji — H pokazal vsefnu svetu, da v Istri živita Hrvat 21. t. m. javili v notici, koliko knjižic je in Slovenec v ogromni večini. Sedaj smo zopet v padanju, ali do dna ne pridemo, ker čas nima dna. čas gradi in podira, paf — zopet gradi! Tako bo tudi z nami, ako bomo pametni. Zgodovina našega narodav Istri je žalostna. V vsej dolg: dobi štirinajstih stoletij skoro da nagrmadenh samo na zakladni delegaciji v Trstu, a ker radi raznih registracij mora vsaka skozi nebroj uradov, je logično, da je pot precej zamudna. Naj Vam zadostuje uverjenje, da Vam je pokojnina priznana. . „.i—»iu^t!, ^vtv «« *»ka nadaljnja intervencija je nemogoča, ne beleži svitlih strani, razen v dobi, ko sta trebalo prehoditi vse urade, skozi mu slovanska apostola donesla krščansko 1 katere gre akt zato, da bi se izsledila vero in slovansko prosveto, in pa v tistem j VaSa knjižica. srečnem času ki mu je v nepozabnem biskupu M. P. — Zaferežec. V dosego skrajšanja sobnega vojaškega službovanja Vašega sina je potrebno, da nam prinesete notornostni akt, v katerem 90 potrjene okolnosti, kakor nam jih razlagate v Vašem pismu, nato družinsko pcAo ter potrdilo županstva, da sin ni posečal predvojaškega tečaja radi prevelike oddaljenosti (minimum 5 km), ter vzgojitelja, narodnega voditelja — «očeta» v lepšem in najrazsežnejšem pomenu te besede. Zgodovina našega naroda je zgodovina trpljenja .in zapostavljanja. Vendar je tudi nadooudna. Vera naša temelji v zgodovinskem dejstvu, da se^ je naš narod ohranifpreko vseh viharjev nemilih časov. Ne Ie živ, ampak tudi zdrav v a •EDINOST* končno kolkovan papir dveh lir. Zglasite se osebno radi potrebnih podatkov. _ Tajništvo. Dr uit veno vesti t — D. k. N. Tommaaso - Trst. Danes ob J8.30 sestanek s predavanjem. — Odbor. — Varijel rtni večer pri St. Jakoba, V ne- jJelfc), 24. t. in. ob 19. priredi mladina M.d.p. -[Trst svoj varijetetai večer. Spored bo kaj bogat in zanimiv. Razni igralci Mxi.p. nastopijo v raznih resnih in šaljivih prizorih. Na vrsti je petje, glasba, srečolov, šaljiva pošla in pa j *ječa» za vse one, ki jdh bo «oblasU dvorane , Stavila pod riljuč. Seveda bodo lahko proti ' mali odškodnin: prišli zopet na plan. — Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah in bo tekom celega večera sviral mandolinistični odsek M.d.p. - Trst. Obeta se nam torej par veselih uric in le želeti bi bilo, da pride občinstvo že z dobro voljo do smeha, zabave in uživanja na varijetetni večer. V Trstu, dne 23. maja 1925 — Lahkoatletični dan na igrišču S. d. Adria, Organizirane po vedno agilnem društvu j «Adria» se bodo vršile v nedeljo popoldne na • igrišču «Adrije» raznovrstne lahkoatletične i tekme. Tako tek na 100, 400 in 1000 m, skok v daljino in višino ter društvena štafeta. Po- i sebno pozornost bo vzbujala gotovo stafetna tekma, pri kateri bodo tekmovale skupine ; najboljših dirkačev posameznih društev. Ker | nudijo prireditve na igrišču ■ Adrije» vedno . več užitka, pričakujemo s strani naših sport- i nikov, da v čim večjem številu posetijo tudi i to našo prireditev, ki je obenem prva te vrste in pri kateri sodelujejo sAoro vsa naša športna društva. _ — Na igrišču «Vala» se vršita jutri dve tekmi, in sicer igra II. četa e okoli 20. j apriLa na nepojasnjen način zmanjkalo iz hangarja št. 18 v stari prosti luki 18 vreč kave j v vrednosti kakih 20.000 lir. Spedicijska fir- j ma Ventura <5t Haeckel, ki je bila lastnica i ukradenega blaga, je tako! prijavila tatvino ! pristojnim oblastvom. Kljub natančni preis- j kavi se varnostnim organom ni posrečilo do- j gnati, kako in kam je izginila ukradena kava. ; Domnevalo se je, da so zlikovci odprli ! skladišče s ponarejenim kliuči, naložili blago ' na voz ter ga s pomočjo ponarejenih listin, 1 pričujočih, da je bila kava razcarinjena. pre- ! peljali iz proste luke po navadni poti. Toda pozneje se ie dognalo, da blago ni moglo biti izvoženo iz proste luke na ta način, ker ta izvoz ni bil razviden iz carinskih dokumentov j finančne oblasti; bilo je tudi izključeno, da bi tako velika količina kave mogla uiti nad- ; zorstvu finančne straže. Kako je pa potem ; blago prišlo iz proste luke? To vprašanje je varnostnim organom dolgo belilo glave. Naposled so se spomnili na podzemske kanale; to je bila edina pot, po kateri je ukradeno bLago moglo neopaženo iz proste luke. Sklep je bil popolnoma logičen, ioda treba je bilo najprej ugotoviti, katerega kanala so se posluževali tatovi in tihotapci; kje je bil tapi vhod v kanal in kie ie bil izhod Težko bi bila policija rešila to uganko, da ji ni priskočilo na pomoč golo naključje. Nekega dne je namreč vzbudilo pozornost policistov nwo skladišče kuriva v uL Tor S. Piero, ki je bilo vedno zaprlo. Radovednost jih je gnala, da so hoteli zvedeti, čemu pravzaprav služi skladišče in zakaj ie vedno zaprto. Ker r.i bilo mogoče izsledit, lastnika Galliana Peressan. : ki je do pred kratkim stanoval v ulici Donato Bramante št. 6, so policisti končno udrli v skladišče. Bilo je popolnoma prazno; namesto kuriva so policisti našli tu pa tam raztresena po tleh zrna kave. Ogledali so si natančnejše prostor in naposled odkrili v tleh približno kvadratni meter široko odprtino, ki je peljala skozi tesen rov do kanala roianskega potoka Montorsin. ki se izliva v morie v prosti luki. Policistom .e bilo na mah jasno, pri čem da so; po tleh raztresena kava je ja?no pričala, čemu je služil podzemski rov. Naslednjega dne se je pri raziskovanju kanala poto'ka Montorsina odkrilo drug podzemski rov. ki je vodil naravnost v neko skladišče v ul Regina Elena št. 17, ki ga imata v najemu brala Rudolf in Rok Maricn, slanujoča v Vesti z Cioriškega — Komen. Bratska društva, ki se niso še prijavila za blagohotno sodelovanje na tukajšnji prireditvi, so napro-šena, da nam čim prej sporočijo nastop in pevsko točko. Prosi se naj/iasneje do nedeljo, 24. t. m. — Ajdovščina. Preteklo nedeljo, 17. t. m., je bilo v našem trgu zelo živahno. Obiskala nas je namreč vrla mladina M.d.p. - Opčine, ka.era se je srečala v prijateljski nogometni tekmi z ajdovsko-vipavsko četo «Burja». O natančnem poteku tekme same bo morda poročal kak športnik, katerih je bilo precej navzočnih tudi iz Trsta in Gorice. Omenili bi le, da je izpadla z 2 : 1 v prid < Burji*. Imeli smo pa vendar vsi navzočni vtis, da je bila igra mrtva, posebno v drugem polčasu, vsled česar je pri občinstvu, katerega je bilo gotovo do 600. očividno padalo zanimanje. Pred tekmo se je vršila na istem igrišču hazenašia trenažna vaja med opensko družino in na novo ustanovljeno družino domačega kluba «Skaš». Brez dvoma so naše nove igralke mnogo pridobile od openskih sicer mladih, a izvežbanih tovarišic. 2al, da se je morala vaja vršiti radi pevskega koncerta že pred nogometno tekmo, namesto, kakor jie bilo .prvotno določeno, šele po njej, vsled česar večji del občinstva ni imel prilike se seznaniti tudi s tem novim in lepim ženskim sportom. Oni, kateri so prisostvovali vaji hazenašic, so se gotovo uverili, kako prepotrebno in koristno bi bilo za našo žensko mladino, da bi si s tem lepim, zanimivim, zdravim in nedolžnim sportom v prostih urah na svežem zraku krepila duh in telo. Če je namreč kje to potrebno, je gotovo pri nas, kjer naša dekleta preždijo večji del dneva in tudi noči v zatuhlih delavnicah kot šivilje, v predilnici kot delavke, po trgovinah itd. Navzočni so se gotovo prepričali, kako smešni so oni, ki branijo mladini, posebno žensLd, gojenje telovadbe in sporta iz samih pretiranih predsodkov. Ne bi smeli pozabiti, da je mladini v dobi telesnega razvoja prirojena težnja po večjem gibanju, a obenein tudi neobhodno potrebna. In ker navadno nima druge prilike zadostiti tej težnji, jo najde navadno v _plesu, ki sam na sebi sicer ni tako škodljiv in nevaren, ako se goji pravilno, na pravem mestu in o pravem času. V mislih nam jc pa ono brezumno javno plesarjenje po naših vaseh, ki je vse prej kot koristno m lepo. Vsled tega po našem mnenju, ni boljšega protisredstva temu zlu ikot je ravno telovadba in sport za mladino obojega spola. To smo hoteli omeniti le mimogrede. — Po končani nogometni tekmi, pri kateri nas je zabavala tudi godba iz Lokavca, se je cela množica podala ob sviranu veselih koračnic skozi trg. En del občinstva se je nato udelež i pevskega koncerta, ki ga je priredil pevski odsek Z.p.d. Ajdovščina-Šturije in ki je izpadel prav po-volino. — Zvečer so se sestali člani ^Skasa* in < Burje* z dragimi gosti v gostilni Jeras, kjer so v medsebojni zabavi naglo potekle odmerjene urice, nakar so se morali Openci posloviti z obojestransko željo po skorai^n'eim svidenju. — Ves dan je potekel tako v prijetni zabavi v popolnem miru in redu. ker pri nas sploh ne more biti drugače, le nekaterim se zdi, da jim je nekako prirojeno, da ne morejo živeti brez incidentov po geslu sv. Matija: če ga ni, pa ga nar'd'i. Človek ima vtis, kakor da bi dotičniki re mogli trpeti da b5 se naše ljudstvo včasih t.udi smelo nekoliko pošteno pozabavat in poveseliti. — V soboto, 23. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 24 ob 4. uri popoldne priredi za odrasle in otroke veselico z obilnim in izbranim sporedom ter vabi mlade in stare, velike in male na obilno udeležbo — Šolsko mladina. Ker je čisti dohodek namenjen v nakup učil To in ono Hotel |e biti kakor _ Pred pariško jetnišnico se je pripeljal eleganten gospod v avtomobilu, ves zakopan v kovčegih. Izatopivfri iz vozila, se je predstavil ravnatelju ietnilnice kot Maxime Yoel in dodal, da je bil radi ponarejanja listin in poneverbe denarja obsojen na dve leti ječe, katero kazen pravkar nastopa. Na ravnateljevo pre-prijazno vprašanje, čemu toliko kovčegov, je izjavil Yoel, da so v kovčegih posteljno perilo, obleke, toaletni predmeti, mala knjižnica, ker je čul, da takih stvari ni v ječi. Celo oljnate slike in uro je bil skril med prej naštete predmete. Ravnatelj je obžaloval, da ne dopušča hišni red takih udobnosti, odvzel mu vse to in ga vtaknil v celico brez vsakega okraska. Svetoval mu je pa, naj naslovi na senat — za sestavo bo imel menda dovolj časa — prošnjo, v kateri naj prosi, da se kazni do 15 let lahko odsede doma v privatnem stanovanju. — Ženska iznajdljivost. Na Angleškem naraščajo od leta do leta iznajdbe, ki so jih napravile ženske. Od 300 žensk, ki so prijavile svoje iznajdbe patentnemu uradu, iz leta 1922 ie poskočilo število lansko leto na 493. Iznajdbe se omejujejo v prvi vrsti na aparate ,ki služijo zato, da se delo v kuhinaji in sploh v gospodinjstvu skrajša in prihrani. Toda ženska /e že začela zapuščati Štiri kuhinjske stene in se uveljavlja tudi v drugih strokah. Znani so Avrton-ventilatorji, ki se uporabljajo po vsem Angleškem v rudokopih in predorih. Iznašla ga je pred kratkem umrla gospa Avrton. Zanimiva je avtomatična ura, ki Izpušča 'kokoši ob določeni uri iz kurnika. — Zastrupljenje z bacili. Policija v Ghicago je te dni aretirala na zahtevo oblasti gospo Julijo Shepherd. Njen mož Viljem, odvetnik tn kemik ,je bil aretiran že pred dvema mesecema. osumljen, da je usmrtil svojega posinov-ljenca Viljema Nelsona Mac Clintocka, znanega pod imenom milijonar-sirota 9 tem, da mu mu je dal piti z vodo legarjeve bacile. Preiskava, ki se je takoj po smrti uvedla, ni dognala, ničesar, mislili so vsi, da je pač umrl na le-gariu. Tako sta oba podedovala po umrlem posinovljencu ogromno premoženje. A zaročenka umrlega ni morovala. Zasledovala ]e | dalje in posrečilo se jI je izslediti vodjo velikega zdravniškega zavoda, ki je izpovedal, da je dal za drag denar Shepherdu legarjeve bacile. Sedaj se vrši preiskava, nista li oba Shepherd zastrupila tudi staršev svojega po-sinovljenca. OPOZORILO. V torek, 26. t.'m., ob 10, se bosta pri sodniji v Tržiču prodajali na javni dražbi nepremičnini vi. št. 229 (s hišama pol. št. 99 in 100) kat. obč. Nabrežina, cenjena L 78.935.33, in vi. št. 75 (senožet „Pejca") kat. obč. Sempolaj, cenjena L 224 50. Najmanj« ponudek znaša L 39.843.66, oziroma L 149.65. (409) TržaJka posojilnica in hranilnica. stroji za šivanje Jn vezenje, origin., nemški. ZALOGA: (3I8 F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878.1. Trst, Via Genova 19 MmMttlmmmiM.i. g Zlato, srebro, krone, 1 1 platin, zobovje 56 % s? kupuje f?> i Zlatarna ALBERT POOH* d" Trst, Via Ha zini 46 rP #i»fi?tfF[Pif iiif i*n*f¥!iiff ea Pravimo Vam samo to: Predno kupite ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso Garibaldi 35 (Podružnica Via Scalinaftz 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatni!, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) Roberto de Rota avtorizirani specijalist za kurja očesa sprejema od 10 do 13 303 in od 16 do 18 v nedeljah in praznikih od 10 do 13 v Via S. NicoS6 št. 13, 11. n. Poročne sobe iz bukovega lesa z zrcali v okviru jeseno-vega, bukovega in topolovega lesa, popolna L 2.400-—. (352) Sobe za eno osebo, tudi posamezni kosi Vse izdelano iz suh-ga lesa z jamstvom. Tovarna pohištva „Garanzi-i" S. A. Trst, Via Paliadio 5 (vogal Via Rossett. jg'1 • ■■', mil lil 11* —T Blff r gsassggSt--JMWBBBBfcgB|. oglejte si iuMo Izbero pri H. STE!Ni Vta Genpc 15 in 17 Vic Gerpa 15 In 17 HaroCaite in širit® „EDINOST" iorvna porodila. DEVIZE Amsterdam od do 995.— Bel- £*ja od 12 V do iai.5«; Pariz 128.53 do 127.— ondon od 12;?.— do 120.80 ; New York od 24.65 do 24.75; Španija od 3*5.— do 360.— ; Švica od 476. -- do 47«.— ; Atene od 42 — do 45.— ; Berlin od 585. do 590.— ; BukareSfc od 11.50 do 12.— : Praga od 73.20 do 73.70 : Ogrska od O.U342 do 0.0347 ; Dunaj od «.0944 do 0.0350; Zagreb od 4«..'.1*0 do 43 40. VALUTA; Avstrijske kroae od 0.0342 do 0.034S dinarji od 4i\— do 40.30 ; dolarji od 24.55 do 24.65; novci po 30 frankov od »4.50 do »ti.50 funt šter-linpod 120. - do 120.2«. Henečijske obveznice 77.75. Zahtevajte pralno milo r Prihranek in največja izdatnost KfiU OGLASI Od pondeljka dalje izredne predstave filma z rusko dramo po ^avntm romanu Neprekosljiva interpretacija Emila Jannings - Bernarda Goezke - Ane RaSph 12.GCG L se išče na prvo vknjižbo hiše. Naslov pri upravnišivu. 667 .■ariuf ii TRGOVINA jestvin, zelenjave in sadja se preda radi bolezni. Via S. Ermacora 12, Rojan Skerbec. 668 j HISisO, pridno, sprejme tako; majhna družina ! v via Timeus 14, IV, vrata 17. 669 ! HLAPCA . veščega vinogradnega in vrtnarskega dela, sprejme takoj. Drag. Starec, Barkovlje - Viale Regina Elena 151. 666 GOSTILNA «Aile tre pere», via Udine št. 37. Točijo se prvovrstna vipavska in istrska vina. Priporoča se vsem prijateljem in znancem lastnik Anton Sila. 656 se proda na zelo ugodnem kraju v LjUBLJANI (SHS) z vso zalogo radi selitve. Potrebni kapital ca. Din. 300.000.—. Letna najemnina 2 lokalov Din. 15.000. Ponudbe pod „Manufaktura" na upravo lista. IZDELOV&L^v■■•A DEŽNIH PLAŠČEM Kfi^VALNICA Trst - Corso Vittorio Emanuele li! 3S Dežni plašči se popravljajo, čistijo, barvajo itd. Tovrstne ofeSake in koiuhovine so čistijo in barvajo. Navadno blago S3 impregnira,