AKTUALNO VPRAŠANJE Pomanjkljivosti pri oskrbovanju potrošniških središč s kmetijskimi pridelki so deloma tudi posledica slabe evidence Bad količino proizvodnje in potreb v posameznih okoliših. Zato naj bi se občinski ljudski odbori na predlog konference, ki Ja pred tedni obravnavala probleme bla-Bovnega prometa v okraju Kranj, čimprej lotili tudi sestavljanja bilance proizvodne in potrošnje tega blaga na. svojem Področju. Pri tem naj upoštevajo, v ko- likšnem obsegu lahko krije domači trg potrebe s pridelki z lastnega območja, koliko blaga bo treba kupiti drugod in kolikšne presežke lahko prodajo drugam. Pri tem kaže ugotoviti, kakšne količine pridelkov potrebuje posamezen kraj v posameznih časovnih obdobjih, kakšna naj bo izbira ter tudi to, kakšna je sposobnost obstoječe trgovske mreže v občini, da posreduje pridelke od proizvajalca do kupca. Takšne bilance blagovne proizvodnje in potrošnje bodo občinam omogočile, da se bodo lahko solidnejše lotile tudi izpopolnjevanja trgovskega omrežja na drobno, trgovine pa bodo s pomočjo teh bilanc laže ugotavljale, kdaj, v kakšnih količinah In kakšno blago naj nabavljajo, da bi čimbolj zadovoljile potrošnike. Res solidne bilance blagovne proizvodnje in potrošnje pa seveda ni moč sestaviti kar čez noč, zato naj bi se v občinah tega dela čimprej in sistematično lotili. AKTUALNO VPRAŠANJE ŠTAFETA MLADOSTI 1958 Pozdrav z Gorenjske Kranj, 8. maja Danes je vso Gorenjsko zajelo svečano razpoloženje. Tisoče urnih nog šolarjev, vajencev in drugih mladih članov telesno-vzgojnih društev je ob zastavah in prvem pomladanskem cvetju steklo iz vseh dolin, grap in zgodovinskih krajev NOB in se usi-palo proti glavni dolini Save. Tod je tekla glavna republiška ta begunjske mladine, ki je prispela z grobišča talcev v Dragi. V Kranju pred Sindikalnim domom so pričakali štafeto delavci tovarn, učenci, uslužbenci .. . Tu je prispela tudi štafeta iz Tržiča, Cerkelj, Zirov in Škofje Loke. Govori predstavnika oblasti. JLA in drugih organizacij so bil. kratki, sprejem prisrčen . . . SLABILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO lETO xi., št. 35 — cena DIN 10.— kranj, 9. maja 1953 Z občinske konference SZDL v Kranju Organizacije SZDL na vasi naj bodo organizator napredka mlade ljudi na vasi bolj vkljuceva- jlj^upravne organe — v kranjski občini 5 zadrug brez upravnikov — sindikati imajo važno vlogo tudi pri razvijanju socialističnih odnosov na Vasi — kmetijska posestva in kmetijske zadruge naj bodo vzor gospodarjenja — športnih objektov primanjkuje — za predsednika občinskega odbora szdl kranj je bil ponovno izvoljen mar- tin KOŠm v torek je bila v Kranju občinska konferenca szdl. Po Uvodnem referatu predsednika Občinskega odbora szdl Kranj *°v. Martina Koširja je konferenca nadaljevala delo v treh komisijah, ki so razpravljale o vlogi szdl pri krepitvi soeialisti?-n'h odnosov na vasi, o problem ih* telesno-vzgojnih in športnih organizacij in o politično-organizacijskih problemih szdl. Referat tov. Koširja je med "rUgim analiziral volitve v občinske in okrajni ljudski odbor ter v republiško in zvezno ljud-skupščino. Volitve so^poka-*ale dobro politično razpoloženi6 v občini. Zbori volivcev so bili dokaj živahni. Ljudje niso le izbirali kandidate, temveč so ocenjevali in razpravljali o razvoju gospodarstva, družbenega s'sloma, slabo-lih in napakah o dosedanjem delu ljudskih odborov, ljudske skupščine itd. Za zbore volivcev na vasi je značilno, da so kmetje tokrat mnogo izčrpneje razpravljali o problemih na vasi, pomanjkljivostih pri delu kmetijskih zadrug itd. Kmetje so se sicer slabše odzvali volitvam kot delavci, vendar iše vedno bolje kot kdajkoli prej. Še posebej pa je bila udeležba boljša tam, kjer je vključenih več volivcev v organizacijo SZDL. Tako so te volitve ponovno pokazale, da bo treba vključevanju novih članov v SZDL posvečati več pažnje. Tudi nekateri diskutanti so se v razpravi zavzemali za to, da bi morala organizacija SZDL v bodoče posvečati temu vprašanju več pažnje, predvsem pa še spremljati in skrbeti za vzgojo mladih ljudi. Prav mladi ljudje bodo na" vasi lahko največ storili za izboljšanje go«po-darsko-političnega stanja. Zato jih je treba vključevati tudi v Gorenjska razglednica ^°tos si Bohinj bolj kot druga leta prizadeva, da hi pri' abil čimveč IttriitoV Teden Rdečega križa Tudi letos praznujemo od 4. do 11, maja Teden Rdečega križa. Okrajni odbor Rdečega križa se je z občinskimi odbori in osnovnimi organizacijami tudi letos posebej pripravil na ta teden. Kot ena najvažnejših nalog te humane organizacije je zdravstvena vzgoja in prosvetljenost vseh ljudi in še posebno mladine. V ta namen je tudi vodstvo Rdečega križa v tem tednu usmerilo vso skrb in delo vzgoji mladine in podmladku RK. Po vseh šolah na Gorenjskem je čutiti izredno delavnost podmladkov pri utrjevanju organizacije, vključevanju novega članstva, skoro povsod so pripravili tuđi razna zdravstvena predavanja itd. Prizadevanja je opaziti tudi v občinskih odborih in osnovnih organizacijah RK. Predvsem je I trebi okrepiti organizacije v ne-I katerih oddaljenejših hribovskih krajih, vključiti čimveč novih i članov. Ponekod so dosegli že jf lepa uspehe. Tu bi lahko omc-I nili odbore v kranjski, tržiski. f ioseniški, gorenjevaški, žirovski in nekaterih drugih občinah. I Skrbno se pripravljajo tudi na I Dan krvodajalstva, ki ga bodo S praznovali 4. junija. Prizadevajo I si, da bi pridobili čimveč krvo-I dajalcev in tako pomagali ljudem po bolnišnicah. V letošnjem Tednu Rdečega križa je še posebej čutiti boj proti alkoholizmu. Prizadevajo si, da bi ustanovili čimveč mlečnih restavracij. Vso skrb pa v tem tednu posvečajo tudi zdravstvu in higieni. Ponekod že urejajo kanalizacijo, vodovode in naselja. —an upravne organe kmetijskih zadrug ter v razne druge organe in organizacije. Stanje vodilnega kadra v kmetijskih zadrugah je vse prej kot zadovoljivo. Od 18 kmetijskih zadrug v kranjski občini ima le 13 zadrug upravnike, od vseh delavcev sin uslužbencev jih je le 5 z visoko strokovno izobrazbo. Le malokje je opaziti, da organizacije SZDL na vasi razpravljajo o kmetijski problematiki, da enotno nastopajo proti nepravilnostim pri delu kmetijskih zadrug in da tako podpirajo razvoj socialističnih odnosov na vasi, to je razvoj in krepitev kmetijskih zadrug in socialističnih kmetijskih posestev ter s tem hkrati tudi kooperacije na vasi. To naj bi bile osnovne naloge aktivov SZDL na vasi. Povezovanje individualnih kmetovalcev in kmetijske zadruge pa bo uspelo le tedaj, kadar bosta oba udeleženca spoznala koristi takega sodelovanja. Vendar za sedaj malokje opazimo vsaj pravilno tolmačenje tega dela s strani kmetijskih zadrug, saj je značilno, da so vse kmetijske zadruge, kot je bilo navedeno v poročilu, proti kooperaciji. Vsako tako ravnanje je brez dvoma le odsev miselnosti (Nadaljevanje na 2. str.) Med sprejemom štafete na Vršiču Štafeta mladosti 1958, ki no^ pozdrave mladih, bodočih graditeljev in ustvarjalcev proti Beogradu, da jih izroči svojemu najpriljubljenejšemu voditelju za njegov rojstni dan. Splošni ma-nilestaciji mladine so se priključili delavci iz tovarn, ženey kmetje, ki so na poljih zaustavljali plug in pozdravljali štafete. Jeseniška mladina je že v sredo ob petih popoldne sprejela štafeto od goriške mladine na Vršiču. Preko visokih žametov in plazov se je zatem štafeta prebila do Kranjske gore. Deset minut pred 10. uro, danes dopoldne pa so mladinci iz jeseniške občine sjtekli s .štafeto navzdol ob Savi proti Jesenicam. V dobri uri so mladinci pritekli iz Kranjske gore do Jesenic. Sem je pritekla tudi mladina, ki je prinesla pozdrave iz Radovne. Po kratki svečanosti in pozdravih je glavna štafeta nadaljevala pot proti Radovljici, kjer so bili mladinci že pred eno popoldne. Številnim štafetam se je pridružila še štafeta iz Bohinja in z Bleda ter štafe- i Po polurnem oddihu so mladinci stekli čez savski most proti Medvodam. Delovni Kranj j:', h je navdušeno pozdravljal in izročal svoje pozdrave. 80 mladincev in mladink iz Gumarske in Industrijske šole »•Iskra« je čakalo vzdolž ceste. Vsakih 200 m je štafetna palica šla v roke novim, spočitim tekačem. Ob pol štirih so morali priti v Medvode. Štafeti z Gorenjske so se v Ljubljani priključile še štafete iz Črnomlja, Lendave in Železnih Dveri. OBČINSKI DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN NA ZBORIH VOLIVCEV NA BLEDU V sredo zvečer in v četrtek zvečer so bili po vseh naseljih in vaseh blejske občine zbori volivcev. Na teh zborih so bili občani seznanjeni z občinskim družbenim planom in proračunom, hkrati pa sb izrazili tudi nekatere pripombe. O družbenem planu in proračunu bo na svoji seji v petek, 9. maja, razpravljal in sklepal tudi občinski odbor. -jb MAŠ RAZGOVOR jmmmmmHmmssmm 99Avtobusi so nas prehiteli" Promet je v zadnjem času na Gorenjskem presenetljivo hitro porastel. Nekatere slabe ceste pa so postale resna ovira razvijajočemu se prometu. Na zadnjem občnem zboru Gorenjske turistične podzveze v Kranju je bilo precej kritike na račun slabih cest, saj so dobre ceste eden osnovnih pogojev za razvoj turizma. O tem smo se meniii s šefom Uprave za ceste OLO Kranj Karlom Piskom. »■Naše ceste bi bilo treba modernizirati. Grajene so bile v glavnem za vprežna vozila,« je dejal med drugim tov. Pisk. »Avtobusni promet pa se v zadnjem času tako naglo razvija, da prekaša in prehiteva naše zmožnosti« Res je težko najti na Gorenjskem kraj, ki ne bi imel avtobusne zveze. Toda vozila se na slabih cestah mnogo hitreje kvarijo kot sicer. Zanimal nas je konkretni plan letošnjih investicij za ceste. Zal nam je tov. Pisk lahk^ povedal le za okr. ceste, ker o nekaterih ostalih, ki pa so v zelo slabem stanju, kot na primer o cesti v Poljansko in Selško dolino, cesti Kranj —Sk. Loka itd. odločajo ali republiška ali pa občinska uprava za ceste. »Okrajna uprava za ceste namerava letos prekriti s protipravno prevleko ceste na odseku Visoko—Luže, Trbojc -Prebačevo, Tenetiše-Goriče, Hlebce—Begunje, Podnart— Lipnica, delno Zasip—Bled, Bohinjsko jezero—Stara Fužina in pomagati pri cesti Kranj—Cirčiče. Razen tega so predvidene rekonstrukcije oz. preložitve na cesti pri Goricah, rekonstrukcija občinske ceste Cerklje—Zminec in morda še nekaterih drugih. Na odsekih cest Visoko—Luže, Trboje—Prebačevo, Ko-krica—Preddvor, Tenetiše— Gorice, Zabreznica—Žirovnica, Podnart—Lipnica, Gorju-še—Koprivnik ter delno Sp. Gorje—Mrzli studenec, Bohinjska Bistrica — Rovtarica in Bohinjsko jezero—Stara Fužina pa predvidevajo valjanje cestišč. Letošnji plan predvideva tudi rekonstrukcijo oziroma zgraditev nekaterih mostov, ki spadajo pod okrajno upravo za ceste — most pri Zireh preko Sore, na cesti Trebija—Sovodenj v Hobovšah, na cesti Kranj— Besnica na Njivici, preko Save v Podnartu, rekonstrukcija mostu v Preddvoru, preko Lipnice ter dva na cesti Krnica—Zg. Radovna in v Gorjah pri Fortuni. Za toliko imamo letos možnosti, zato bo moralo nekaj cest, ki prav tako terjajo nujne obnove, kot. n. pr. Pod-vin—Žirovnica, Kokrica—Bela—Preddvor, Kranj—Golnik itd. še počakati.« »Kakšen je letošnji proračun za okrajne ceste?« »V primeri z lanskim je sicer za 42 milijonov večji, vendar je denarja še vedno premalo. Letos je še posebej težko, ker je bila letošnja zima za ceste huda kot že dolgo ne.« »Kažejo morda podietja, ki imajo stalne avtobusne proge, zanimanje, da bi pomagala, da bi bile ceste čimprej urejene. Saj bi bik) tako marsikaj tudi njihovim vozilom prizanešeno?« »Preteklo zimo smo s:-cer poprosili podjetja, če bi nam pomagala, ker nismo bih kos hudi zimi, vendar se je odzvala le tovarna »Plamen« in nam pomagala pri pr - vozu peska.-« Lj. lili!« Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki se te dni mudi na Brionih, je v soboto obiskal Rovinj. Velika množica ljudi, ki jih je preseneti obisk, je predsednika Tita navdušeno pozdravila. Na Union Squaru v San Franciscu se je v soboto zbralo več sto demonstrankov, ki so protestirali proti nadaljnjim jedrskim poizkusom. Z zborovanja so poslali predsedniku Eisenhowru brzojavko, v kateri terjajo, naj ZDA nemudoma opustijo poskusne eksplozije atomskih bomb. V grški četrti Famaguste na Cipra je neki neznanec ubil dva britanska vojaka. To je prvi atentat na britanske vojake, odkar je 28. aprila potekel ultimat organizacije EOKA, ki je v njem zahtevala, naj Britanci nehajo nečloveško ravnati s ciprskimi jetniki v zaporih in koncentracijskih taboriščih na otoku. Novi stalni predstavnik Jugoslavije pri Organizaciji združenih narodov Dobrivoje Vidič je v ponedeljek odpotoval v New York. S potniško ladjo »Jugoslavija« je v ponedeljek odpotoval iz reške luke v Port Said prvi del četrte izmene jugoslovanskega odreda v sestavi varnostnih sil OZN, ki bo razporejen na demarkacijski črti med Egiptom in Izraelom. V Bukarešto je prispela v ponedeljek delegacija Glavne direkcije Jugoslovanskih železnic, ki bo imela z romunskimi predstavniki razgovore o ureditvi obmejnega železniškega prometa med Romunijo in Jugoslavijo. Kakor poroča AFP, je predsednik francoske Tepubli-ke Coty v ponedeljek ponovno zahteval od Plevena, naj skuša sestaviti novo francosko vlado. Odred jugoslovanskih vojnih ladij pod poveljstvom kontreadmirala Bogdana Pecotiča bo od 10. do 15. maja letos vrnil obisk črnomorskemu ladjevju. V ponedeljek se je začela stavka šoferjev in sprevodnikov londonskih avtobusov. Stavka je popolna in vsi uslužbenci podpirajo sklep Trade Unionov, naj se nadaljuje, dokler ne bo ugodeno njihovim zahtevam. Ce na razgovorih ne bo dosežen sporazum o zvišanju plač za 450 tisoč železničarjev, je pričakovati, da bodo začeli stavko tudi železničarji. V Djakarti (Sumatra) so v ponedeljek uradno objavili, da so indonezijske čete zasedle Bukitingi, glavno mesto uporniške vlade na zahodni Sumatri. Padec Buki-tingija pomeni po splošnem mnenju tudi konec upora na zahodni Sumatri. Predsednik republike Josip Broz-Tiio je privolil v imenovanje novega japonskega veleposlanika v Beogradu Tošikaza Kaseja. V torek so zaplenili v Alžiru 6 pariških dnevnikov, desničarski »Combat« in »Paris-Presse«, katoliški »La Croix«, Humanite«, »Liberation« in »Monde«, ker so objavili podatke o francoskih vojaških neuspehih v Alžiriji. Dan poprej pa so zaplenili »Pariš Journal« ter dva pariška tednika, ki so objavili enake podatke. Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo sprejel na Brionih delegacijo Združene arabske republike za socialno politiko in javna dela. Delegacija je še istega dne odpotovala proti Ljubljani. Bombni napadi na židovske sinagoge in črnske šole v petih južnih državah ZDA so močno odjeknili v ameriški javnosti. Nacionalna židovska in črnska združenja zahtevajo intervencijo federalne vlade, ki bi storila konec tej nevzdržni situaciji. LJUDJE IN DOGODKI Nesoglasja za zaprtimi vrati Tri dni so zasedali za zaprtimi VTati zunanji ministri 13 dežel — članic Atlantske zveze. V palači danskega parlamenta v Kj6benr havnu so že poprej zagotovili vse varnostne ukrepe, da ne bi kdo od nepoklicanih nastavil radovednih ušes. Toda tudi nepro-dušno zaprta vrata niso mogla zakriti nesoglasij, ki so se tokrat znova pojavila med posameznimi članicami Atlantske zveze. Spor se je zlasti zaostril v trenutku, ko je, kot je neki danski no\rinar duhovito zapisal, »Atlantski pakt enkrat poskusil pokazati kaj hoče in ne samo tistega, kar noče*. Ze med samimi velikimi silami ni enotnosti. ZDA in Ve'ika Britanija se ne strinjata s francosko politiko v Severni Afriki, zlasti v Alžiriji. Nemčija in Anglija še zdaj nista razčistili, kdo bo plačal račune za vzdrževanje britanskih čet na zahodno-nemškem ozemlju. ZDA in Velika Britanija nista enakih misli, kako naj bi prišlo do sestanka na najvišji ravni, niti nista enotnih pogledov na plan Rapacke-ga o neatomskem področju sredi Evrope, kot se ne strinjata glede prekinitve poskusnih nuklearnih eksplozij. Se večja pa so nasprotja med velikimi in majhnimi družabniki v Atlantskem paktu. Majhni že dalj časa niso zadovoljni s politiko močnejših. Razlike so se pokazale že na zadnjem sestanku Sveta Atlantskega pakta v decembru lanskega leta. Tedaj so majhne države nastopile z zahtevo, da je treba najti pot do sporazuma s Sovjetsko zvezo in so izrazile negodovanje zaradi namer ZDA, da jih oboroži z raketnim orožjem. Zdaj pa najuglednejši londonski časnik »TIMES-« zaskrbljeno Ugotavlja, da je nasprotij med članicami Ailantske zveze tokrat še več, kot jih je bilo na decembrskem zasedanju v Parizu. Velike sile so namreč sprejele med tem nekatere sklepe, ki ne gredo v prid zahtevani pomiritvi in popuštanju napetosti v svetu. Tako Zahod ni odgovoril na pozitivni sklen Sovjetske zveze, da enostransko prekine poskusna eskplozije. Nasprotno, Velika Britanija je prav te dni vnovič Glavno besedo nft zasedanju Sveta Atkfntskega pakta v Kjo-benhavnu je tudi tokrat imel ameriški zunanji minister John F. Dulles preskusila nuklearno bombo, ZDA pa se pripravljajo, da v kratkem store isto. Na Zahodu so tudi zavrnili sovjetski predlog, naj bi se pripravljalnih sestankov v Moskvi udeležili veleposlaniki Cehoslovaškc in Poljske. Tako bi se obe strani iz- izdaja časopisno podjetji »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / urbja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva STHVnJCA 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-z-136 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 din, mesečna naročnina 50 din W*čaky*mmj» s L strani) vodstev kmetijskih zadrug. Kmetijska zadruga bi morala biti tista, ki bi posvečala in prevzemala funkcijo organizatorja kmetijske proizvodnje, vendar to, kakor tudi ponekod sodelovanje s kmetijskimi posestvi, predvsem vodstva kmetijskih zadrug zanemarjajo. Socialistična kmetijska posestva so, če tako rečemo, drugi najpomembnejši činitelj, ki morajo pospeševati socializacijo vasi. Kmetijska posestva morajo biti vzor in jasen primer privatnim proizvajalcem, kaj se lahko doseže na večjih površinah, z me- hanizacijo in sodobnim obdelovanjem zemlje. Zato je ureditev socialističnih kmetijskih gospodarstev ter njihova usposobitev za opravljanje obsežnih in ne lahkih nalog, važen ekonom-sko-politični problem. S smotrnim gospodarjenjem bomo dosegli tudi razvoj in napredek v mišljenju prebivalcev vasi. Pri oblikovanju tako močnega političnega aktiva na vasi pa je vloga SZDL izredno pomembna. Še bolj pa moramo pri tem poudariti vlogo sindikatov, ki naj prenašajo napreden vpliv iz tovarn tudi na vas. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na neka- OBRAZI IN POJAVI NETIPIČNA Z60DBA Pravim, da ta zgodba ni tipična, se pravi, da v njej opisani dogodek ni tipičen za nas in naše razmere. Vendar je aktualna — že zaradi tega, ker se je v resnici pripetilo vse, kar sem v njej opisal in ker sem čul še za nekaj podobnih primerov, to pa iz ust ljudi, ki jim verjamem. Pravzaprav gre samo za kratek pogovor, malce vinjen pogovor, kajti vsa druščina je bila malce vinjena, pa sta bila vinjena tudi naš tovariš Jaka in pomožna delavka, s katero se je Jaka pogovarjal. »Pravzaprav ti ne bo slabo pri nas. Si že dala odpoved?« »Sem, seveda, saj že prvega pridem.« »Pa tudi zaradi mame ti bo boljše — zdaj si se samo ob nedeljah vozila domov, a ne?« »Ja, stara je že, pa nikogar od nas otrok ni doma. Prej ni bilo mesta zame pri vas, pa sem morala drugam, zdaj pa — mama bo zelo vesela, pa jaz tudi.« »Pa še fejst ženska si po vrhu. Oh, da bi bilo več takih pri nas! Tako pa, kamor človek pogleda, same stare, pa . . . pa . . .« Jaki je bilo nerodno, da bi rekel še »grde« ali kar je že hotel reči. Tudi njej je bilo nerodno. Vseeno se je nasmehnila — navsezadnje vsaki ženski laskanje dobro de. Jaka je ta njen nasmeh tolmačil po svoje. Pravzaprav je težko reči, kaj si je mislil pri tem, kar je storil, je bilo pa vsem očito: položil ji jo roko preko hrbta in zlezel s prsti pod pazduho, pa še malo naprej. Ona ga je začudeno pogledala, napela hrbet kot da se bo dvignila, pa se premislila in obsedela, samo malo premaknila se je, da je Jakatova roka zdrsnila skozi podpazduho nazaj na njen hrbet. Očitno ji njegova družba ni bila več všeč. Ampak, navsezadnje — on je preddelavec, ona pa . . . včasih je treba tudi malo potrpeti. Jaka je njeno vdanost spet raztolmačil po svoje in primaknil je še drugo roko. »Veš, s tistimi, kar jih ni starih, pa . . . pa . . ., s tistimi se pa kar dobro razumem. Včasih se najde kaka trmasta, domišljava, kot da nisem dovolj dober zanjo, ampak take jaz hitro ukrotim, da si ne boš mislila!« No, zaradi tega se še ni vredno razburjati, si je rekla. Vedela je, da možakar precej pretirava, kajti takih trmastih in »domišljavih« je gotovo precej; Jaka navsezadnje, čeprav si ne kaže brez potrebe nakopati njegove zamere, pa tudi ni »bog i batina«, kot so včasih pravili narednikom. Jaka je spričo njene vdanosti zadovoljno zacmokal in njegove roke so postale še bolj vsiljive. Ona ni več sedela in se vdano smehljala. Vstala je in se presedla, ampak možakar se je spet prislonil k njej. Potem mu je rekla, da bi tudi ona znala biti trmasta, ampak Jaka je sploh ni poslušal, ali pa je — to je bolj verjetno — mislil, da to pač »spada zraven«, kajti vsaka ženska se spočetka malo brani, če zaradi drugega ne, že zaradi lepšega. Potem pa mu je precej glasno in zelo jasno pove-dala, naj jo pusti v miru, ne zaradi tega, ker bi se ji ne zdel »dovolj dober zanjo-, ampak preprosto zato, ker ji ni do teh reči. Morali bi videti našega Jako, kakšen je bil v tem trenutku: Kot da je užaljen ne samo on, ampak da je v nevarnosti čast vesoljnega moškega spola, vštevši tu direktorja, komercialnega direktorja in glavnega računovodjo našega podjetja. Tako je bil užaljen, da je vzel kapo in odšel. Seveda ni odšel domov, ker »njegov čas še ni prišel«, ampak je nadaljeval v bifeju preko ceste. »Kdo bi si mislil, da je tako odločna — ni ji videti,« je rekel eden izmed prisotnih, njej pa je bilo spet nerodno, vendar si ni mogla kaj, da se ne bi spričo te pohvale nasmehnila, malce boječe in sramežljivo nasmehnila. Zgodba ni tipična, tudi ni kdovekako aktualna, to smo že rekli, vendar se mi je zdela vredna, da jo zapišem. P. Struna enačilo, ko bi ju zastopale po tri države. ZDA so med dru?.;ni zavrnile tudi predlog poljskega zunanjega, ministra Rspackcra, ki prepoveduje kopičenje atomskega orožja v Cehoslovaškl, Poljski, Vzhodni Nemčiji. Večina držav Atlantske zveze zlasti zameri Washinglonu, ker je to storil, ne da bi jih poprej povprašal za mnenje, zlasti »pa, ker je to objavil v trenutku, ko se sestajajo zunanji ministri članic Atlantske zveze na skupnem sestanku v Kjiibenhavenu. Znano je namreč, da ne'.-.aterc zahodne dežele, zlasti skandinavske, gledajo z dobrohotnim očesom na predloženi Rapackijev načrt. Seveda je zdaj njihovo pozitivno mnenje brez vrednosti, ker so jih ZDA, s tem da so odklonile poljski predlog, postavile pred izvršeno dejstvo. Tu so tudi se različna mnenja o nadaljnji vlogi samega Atlantskega pakta. Medtem ko bi oče atlantskega deteta — ZDA rade videle, da bi ta še naprej nosil vojaško uniformo, bi ga evropske članice raje oblekle v miroljubnejšo obleko gospodarskega sodelovanja in vzajemne pomoči. Vsi ti znaki pričajo, da tudi za zaprtimi vrati palače danskega parlamenta ni bilo mogoče doseči toliko zaželene soglasnosti. Glavni vzrok za razhajanje stališč pa je trmasto vztrajanje nekaterih vodilnih krogov v največjih zahodnih državah na logi politiki, ki še vedno nosi znamenja hladne vojne, medtem ko večina ostalega sveta vleče na drugo stran, tja koder se svetlika upanje za vzpostavitev miru, za sporazumno reševanje problemov in za iskreno sodelovanje. Martin Tomažič tere najbolj zaostale kraje v občini, ki jim bo treba brez nestrpnosti posvečati še veliko pomoči in pozornosti. V komisiji za telesnovzgojna vprašanja so delegati razpravljali predvsem o politiki tele.'-novzgojnih in športnih organizacij in o načrtih za bodoče delo. Ugotavljali so, da so organizacije SZDL kakor tudi ostale organizacije — sindikati, delavski sveti, uprave podjetij itd. — premalo zanimah za delo in probleme telesnovzgojnih in športnih organizacij. V kranjski občini je 35 športnih organizacij, kjer je vključenih 5790 članov. Najbolj je razvita dejavnost v mestu Kranju, kjer so tri športna društva z 20 ldubi, razen tega pa je še nekaj klubov v okviru podjetij. Eden najbolj perečih problemov teh društev je pomanjkanje igrišč in telovadnic. O tem so razpravljali tudi že na nekaterih zborih volivcev in — ker za sedaj še ni zagotovljenih sredstev za gradnjo športnih objektov, je konferenca sklenila predlagati Občinskemu ljudskemu odboru, da ustanovi poseben sklad za športne namene, ki bi se formiral tako, da bi z določenim odstotkom obdavčili točenje alkoholnih pijač in ta sredstva mi menili za izgradnjo manjših objektov in naprav za telesno vzgojo. Po konferenci se je sestal že novi 43-članski cjdbor na prvo sejo in iz svoje srede ponovno izvolil za predsednika občinskega odbora SZDL Kranj Martina Koširja. Razen tega so na konferenci izvolili tudi delegate za okrajno konferenco SZDL. _ Lj. PREDSEDNIK REPUBLIKE BOTER DESETEMU OTROKU JOŽETA DOLENCA IZ HUDEGA GRABNA PRI tr2icu Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel botrovanje desetemu otroku Jožeta Dolenca iz Hudega grabna pri Tržiču. Otrokovo ime so slovesno vpisali v matično knjigo 7. maja dopoldne v uradu predsednika Občinskega ljudskega odbora Tržič. Visokega botra je pri tej slovesnosti zastopal tovariš Vinko Hafner, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki je staršem čestital k srečnemu dogodku in jim izročil darilo visokega botra. Tov. Jože Dolenc je delavec v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Vseskozi je bil predan n i prodnemu gibanju in je že leta 1943 vstopil v partizane. ŠESTA SEZONSKA GOSPODARSKA RAZSTAVA NA BLEDU Ze od 1953. leta dalje prireja razstavno podjetje Bled-Commerce sezonsko gospodarsko razstavo, tako da je le-ta poslala že tradicionalna prireditev na Bledu v poletnih mesecih. Na letošnji razstavi, ki so jo odprli i. maja, sodeluje s svojimi izdelki 82 podjetij. — Med razstavljalci prevladujejo industrijska in obrtna podjetja. Posebno močno je zastopana tekstilna industrija, dalje lesnoindustrijsko-predelovalna, finomehanična, kemična, elektrotehnična, prehrambena, črna metalurgija itd. Zastopana pa so tudi podjetja obrtne dejavnosti, kakor: klobučarska, čipkarska, tkalska, krznarska, kozmetična itd. Med sodelujočimi podjetji jih je največ iz Slovenije, nato Hrvatske, Bosne, Vojvodine in Makedonije. S pripravami na razstavo so imeli organizatorji letos precej težav. Predvsem so zaradi pomanjkanja prostorov morali zmanjšati število razstavljalcev. — Prejšnja leta je razstavno podjetje Bled-Commerce razen stalnih prostorov v zgornjem delu poslopja Kazine lahko uporabljalo tudi prostor v dvorani Zdraviliškega doma. Tega pa so minulo zimo podrli. Posebnost letošnje razstave je, da je zelo okusno in smotrno urejena in da se odlikuje po kvaliteti in izbiri izdelkov. Po mnenju nekaterih gospodarskikh izvedencev je v tem pogledu, torej po kvaliteti najboljših izdelkov, od vseh dosedanjih razstav najboljša. -jb DESETLETNICA »SUKNA« V ZAPU2AH Kolektiv tovarne »Sukno« v Zapužah je pred kratkim proslavil 10-letnico podjetja. Ob tej priliki so odkrili v podjetju ploščo v spomin na dan, ko je kolektiv prevzel podjetje v upravljanje. Na svečani seji delavskega sveta je bil navzoč celoten kolektiv. Proizvodnja v podjetju je v teh desetih letih stalno naraščala. Medtem ko so v letu 1948 izdelali 52.000 m2 tkanin in 38 ton preje s 35 zaposlenimi ljudmi, so lani pri 153 zaposlenih izdelali že 241.300 m2 tkanin in 150 ton preje. V LESCAH NAMERAVAJO GRADITI SKLADIŠČE Mlinsko podjetje v Lescah namerava graditi skladišče z zmogljivostjo 1600 ton (160 vagonovV Takšno skladišče v Lescah vsekakor potrebujejo, .saj so tu nekakšna »vrata«, skozi' katera se oskrbuje nizen radovljiškega tudi blejsko, bohinjsko ter jeseniško področje. PRED BALETNIM VEČEROM V KRANJU Potem ko je baletna sekcija DPD »Svoboda« Kranj uspešno zaključila vrsto šolskih produkcij, se je odločila za celovečerni javni baletni nastop. Mladi baletniki se bodo predstavili občinstvu v torek, 13. maja ob 20. uri v Prešernovem gledališču. Nastopilo bo 17 članov baletne sekcije in dva gosta-solista ljubljanske opere Jaka Hafner in Vlasto Dedovič, ki delujeta v baletni sekciji kot koreografa. Baletni program bo po izbiru selo pester in kvaliteten. Na sporedu je Valburgina noč iz petega dejanja Gounodove opere Faust, dalje zbirka modernih plesov Havajana, Chopinov Nocturno - Adaggio, Ale-yretto in »Ples opice«, ki ga bo izvajal Jaka Hafner kot gost. Mlajši člani baletne sekcije pa bodo zaplesali na glasbo iz Lehar-Jeve »Lahke konjenice«. Balet Valburgina noč je koreo-grafsko pripravila Silva Japljeva, vse ostale'plese pa sta naštudiralu ko - i »grafa Hafner in Dedovič. s. Vse člane Kluba gospodarstvenikov obveščamo, da se bodo pričenši z 9. majem 1958 predvajali redno vsak petek ob 17. uri popoldne strokovni in poučni filmi v kioskih prostorih Trgovinske zbornice Kranj, Prešernova nI. io/i. I'prava Kluba 14 KRANJ, 9. MAJA 195S GUm Gorenjske 3 PoPaZ preživele prakse Gorenjski sejem v Kranju jšt mL p 1 ^ Cb predlogu delavskega sveta v Bombažni predilnici in letos 90 v °-0 avSusta tkalnici Tržič o odstavitvi direktorja Novo izvoljeni delavski svet v Bombažni predilnici in tkalni-ic v Tržiču je na izredni seji 23. aprila, na predlog tovarniškega komiteja Zveze komunistov,- sklenil predlagati Občinskemu ljudskemu odboru odstavitev direktorja. Ta korak delavskega sveta BPT jo zelo pomemben po tem, ker pomeni zorenje in zmago naprednih teženj v kolektivu nad birokratskimi pojavi. Predlog o odstavitvi direktorja je samo ena Izmed zunanjih, vid- svet tudi imena nekaterih ljudi, jo nalogo. Direktor pa je bil ki direktorju niso bili po volji, drugačnih misli. Zrelo in preu- To njegovo grobo kršenje demokratičnosti je seveda upravičeno spet spravilo pokonci ljudi v kolektivu. Primerov, v katerih so se oglašale direktorjeve preživele metode, je bilo še več, toda šele darno kritiko negativnih pojavov je vzel zgolj kot osebni napad ter že na zboru nastopil dokaj destruktivno. Vso kritiko 'je zlil na organe upravljanja in na politične organizacije, jebi pa si je prilastil glavno zaslugo komite odločil, da predlaga delavskemu svetu nezaupnico direktorju. Delavski svet je ta predlog osvojil na tajnem glasovanju. Rezultat tega glasovanja je jasno potrdil, da je praksa, po kateri se je ravnal direktor, v podjetju poražena. TO BO TURISTIČNO POTROŠNIŠKI SEJEM — INDUSTRIJA P>0 RAZSTAVLJALA LE IZDELKE ZA ŠIROKO POTROŠNJO — VSI RAZSTAVLJENI IZDELKI MORATO BITI NAPRODAJ — VEČ ZABAVNEGA ŽIVLJENJA — NA SEJMU BODO VERJETNO RAZSTAVLJAVCI IZ VSE JUGOSLAVIJE Pismo Izvršnega komiteja CK 23 razvoj podjetja. Z neumest- ZKJ o nalogah Zveze komuni- nim trkanjem na svoja prsa, ko stov v boju proti negativnim po- si Je razvoj podjetja lastil pred- javom v gospodarskem, politie- vsem kot sv°i° zaslugo — če- nem in družbenem življenju je — kot sami pravijo — dalo ko- Drobnarije toda, značilne... V zapisniku o I. seji delavskega sveta v tovarni »Špik«, Kranj, ki je bila 21. aprila v »rdečem kotičku-«, beremo tudi tale odstavek: »-Tov. direktor predlaga delavskemu svetu, da skrbi za čim večji red in disciplino v oddelkih .. . Predvsem pa je skrbeti, da se odstotek odpadkov zmanjša .. .*> Povsem pravilna težnja po večjem redu in disciplini. To ljudje v nekaterih podjetjih neupravičeno izgovarjajo pri obravnavanju tarifne problematike sarno na organe izven podjetja, češ »višji organi tega ne dopuščajo —«. V resnici pa je urejanje norm stvar organov delavskega upravljanja v podjetjih. Ob sedanjih načelih ugotavljanja sredstev za osebne dohodke norme niso več instrument za delitev dohodka med pod- da človeka moli pri tem le jetjem in družbo, temveč me- eno: mar klešče držijo kovača, namesto narobe? Kaj ko bi se predlog glasil raje nekako takole: »Delavski svet naroča direktorju, da skrbi... « Kaj menite ? V zapisniku o 14. seji DS v tovarni »Sava« Kranj pa je zapisano med drugim: >*. .. Ugotovili smo, da znaša v našem podjetju povprečno preseganje norm več kot predvideva nova uredba o delitvi osebnega dohodka..,« Predsednik upravnega odbora pa je v zvezi s tem dejal, da »... preseganje norm nad 126 % ne bodo podpirali niti na okrajnem niti na republiškem odboru . . .« Ni prvič, da se odgovorni rilo za pravilno notranje razdeljevanje teh sredstev po načelu: vsakomur po njegovem delu. Spričo take vloge norm kaže še mnogo bolj skrbno odpravljati vsakršna nesorazmerja med normami za posamezna delovna mesta. Kolektivi se morajo sami odločiti za čim realnejše norme, da bi ustvarili podlago za pravično delitev ustvarjenih sredstev za plače. To vprašanje je seveda sila občutljivo za vzdušje v kolektivih, zato pa ga morajo organi upravljanja v podjetjih obravnavati jasno, odkrito, ob sodelovanju svojih kolektivov. Izgovarjanje na »višje organe« je zato povsem neumestno. nih manifestacij celotnega družbeno političnega dogajanja v kolektivu BPT. Navskrižja med težnjami in nietodami na eni strani ter hotenji političnih organizacij in organov delavskega upravljanja v podjetju so tlela že dolgo. Med njimi je obstajalo nekakšno sodelovanje, vendar °7-račje ni bilo sproščeno. Direktor — sicer dober strokovnjak 7~ je hotel nekatere stvari urejati po svoje, komunisiti pa ni-80 vedno sproti, naglo, zadostno ,n načelno reagirali na posamezne njegove nepravilne poteze, 'narveč so ostajali oportunistič-n° strpni, kajti direktor je kritikom osebno zameril. Ob vsem *°m se je nezdravo vzdušje kar naPrej stopnjevalo. Ko so lani v kolektivu sestavljali tarifni pravilnik, so v ko-jektivu povzročila precej prahu J1} nejevolje nesorazmerja v vi-K'nah zlasti vrhunskih tarifnih Postavk. Politične organizacije, munistom v tovarni takšno moralno oporo, da so odločno napadli birokratizem. Na svojem zboru sredi aprila so komunisti v BPT analizirali predvsem po-» manjkljivosti in napake. Zbor prav je nedvomno res, da je dokaj osebno prispeval k temu napredku, podjetja — je prezrl zaslugo celotnega kolektiva in pomoč skupnosti, ki je dala podjetju na razpolago sredstva za nadaljnjo izgradnjo podjetja. S tem je direktor samo ponovno opozoril na svojo poglavitno napako, ki je že ves čas, odkar je bil v podjetju, kalila življenje kolektiva. Ponovno je dokazal to, da nima posluh?, za družbeno politično dogajanje, za napredne težnje v kolektivu, za konstruktivno sodelovanje z organi delavskega upravljanja in s političnimi organizacijami. Imeti hoče prvo in zadnjo besedo v podjetju. Prav zato pa v sedanjih pogojih, pri družbenopolitični zrelosti kolektiva in organov upravljanja ni mogel več uživati v podjetju ugleda, kakršen pripada direktorjem, ki pravilno, v skladu z današnjimi pogoji, opravljajo svojo odgovorno funkcijo. Dandanašnji direktor mora biti predvsem dober gospodarstvenik, ki pa mora imeti tudi posluh za politična dogajanja vsaj v kolektivu in komuni. Dobro gospodarjenje in ugodne politične razmere v kolektivu predstavljajo v pogojih samoupravljanja nerazdružljivo celoto, ki edina lahko omogoči soliden razvoj podjetja. Direktorju ni treba, da je prvi politični aktivist v podjetju, razumeti, upoštevati in ceniti pa mora napredna, demokratična hotenja kolektiva, organov upravljanja in političnih organizacij, njihove predloge in pobude. Direktor v BPT pa tega ni imel, zato tudi posameznih problemov ni mogel pravilno reševati, marveč je s svojo zastarelo prakso prišel v ostro navskrižje s kolektivom. Tovarniški komite ZK je ugotovil, da direktor ne kaže prave volje za odpravo svojih napak, ki pa so začele čedalje bolj neugodno vplivati na vzdušje v Razprave o reorganizaciji Go- men in lepote alpinizma, prav renjskega sejma v Kranju so tako pa prikazovala tudi ostale zaključene. Plod teh razprav bo športne dejavnosti (plavanje, no-letos Gorenjski sejem v novi gomet, lov, ribolov, avto-moto obliki. Ker je Gorenjska izra- itd.) z grafikoni, maketami, sli-zito turistično področje, bo tudi kami ter hkrati prikazala do-turizem na sejmu glavna dejav- sežene uspehe gorenjskih šport-nost. Zato bodo tudi glavni pro- nikov. Tudi gorenjske narodne stori razstavišča (sejem bo tam noše bodo zasedle tu dokaj vi-kot že vsa prejšnja leta — v den prostor. poslopju Osnovne šole v Kranju, Hkrati pa naj bi v času sej-čakati da 'se* napake šele nako- v istem prostorninskem obsegu) ma sodeloval tudi muzej, kjer pičijo.' Hkrati pa kaže poudariti namenjeni turizmu. Turizem naj naj hi bila razstava umetniških — to je tovarniški komite tudi bi bil prikazan s pokrajinskimi slik z gorenjskimi motivi. Na že povedal —■ da sprememba na slikami, reliefi; na razpolago pa tej razstavi bodo sodelovali do- bodo morali biti tudi prospekti, mači likovni umetniki. Z raz-lepaki, zemljevidi, razglednice stavljenimi fotografijami kakor in podoben propagandni mate- tudi umetniškimi slikami bo tek-rial. Turistična razstava naj bi movanje, kjer bodo odločali o podjetju in k njegovemu nadalj- Pokazala še predvsem neizko- tem, kateri motiv najboljše po-njemu razvoju. ° riščene turistične lepote Gorenj- nazarja Gorenjsko. M. Z. ske. Poudarjala naj bi tudi po- Največja posebnost sejma bo > verjetno v prostoru, ki bo na- menjen tako rekoč pravemu sejmu. V vsem prostoru telo-\7adnice v osnovni šoli bodo namreč obiskovalci sejma lahko kupovah razstavljene izdelke. Razen tega pa bodo stojnice kot prejšnja leta, tudi zunaj. Vsi razstavljavci se bodo morah ravnati po načelu — da morajo biti vsi razstavljeni izdelki naprodaj. Na sejmu bodo sodelovale tu- Ta primer pa je nauk tudi komunistom v podjetju. V prihodnje bo treba zavzemati odločnejša, toda načelna stališča do posameznih pojavov sproti, ne pa direktorskem mestu nikakor ne sme biti kapitulacija pred kakršnokoli demagogijo, marveč prispevek k ozdravitvi razmer \ Jeseničani kritizirajo amovoljno razpolaganje s stanovanji Družina nekega inženirja, ki je zaposlen v Železarni, je doslej stanovala v poslopju Pokojninskega zavoda, v stanovanju, ki meri 105 m2 površine in obsega 3 sobe, kuhinjo in priti-kline. Ta inženir pa ni bil zadovoljen s stanovanjem v x neposredni bližini tovarne, ker je tu velik prah in ropot (ki pa bo enako motil tudi njegovega naslednika). Zato si je pri vodilnem človeku v direkciji Železarne zagotovil obljubo, da bo dobil stanovanje v novem bloku na Plavžu. V direkciji Železarne so se zato odločili, da so v novem bloku na Plavžu naknadno preuredili stanovanje temu inženirju, s tem, da so preuredili še dve garsonjeri, ki spadata zdaj k inženirjevem stanovanju; Plavžu seveda ni zastonj, predvsem pa je s tem izgubljena di ostale panoge kot gostinstvo, možnost, da bi v teh dveh gar- domača obrt, trgovina, obrt, sonjerah dobili streho nad gla- kmetijstvo, uvozna oprema, ne-vo še drugi stanovanja potrebni katere pomembnejše družbene ljudje. Ustreženo je samo želji dejavnosti in tudi industrija, enega človeka, ki je že imel sta- predvsem z izdelki za široko po-novanje, pa je hotel — ne gle- trošnjo. Vsi ti pa bodo morali de na hudo jeseniško stanovanj- zasledovati osnovni namen sej-sko stisko — priti v še boljšega, ma — kaj se lahko nudi za boljši Izgovarjati se v tem primeru turizem na Gorenjskem pa mor-na nekakšne interese tovarne, bi da tudi v ostalih pokrajinah Ju-bilo povsem neutemeljeno. Do- goslavije. volj pove že samo to, da so čla- °brti in domači obrti se tu ni obeh organov, ki nasprotujeta odpirajo še posebne možnosti, takemu sklepu — člani Občm- Na1 naštejemo samo nekaj stva-skega komiteja ZK in stanovanjske komisije ObLO — večinoma iz Železarne, ki bi se prav gotovo prvi zavzeli za interese tovarne, če bi bilo to res potreb to stanovanje obsega 111 m2 po- direkcij i po robu, ker dobro ve-vršine (2-sobno stanovanje plus do, da gre zgolj za protekcijo ri, ki naj jih ne bi manjkalo pri delu, kjer bo razstavljala obrt — kmečke sobe v alpskem stilu, klopi, oprema za hotele, žičnice, izdelovanje sodov, čolnov ti so se'postavili in tako daiJe- Domača obrt naj bi reprezentirala z raznimi spominčici, predstavili naj bi se komunistov je dobro opravil svo- podjetju. Zato se je tovarniški 2 garsonjeri). Tak sklep so v direkciji Železarne sprejeli brez vednosti organov delavskega upravljanja in kljub temu, da sta tako Občinski komite Zveze komunistov kakor tudi stanovanjska uprava pri Občinskem ljudskem odboru temu odločno nasprotovala. Inženir je v sredo že prejel odločbo za stanovanje. Preureditev garsonjer v novem bloku na in samovoljo ter za teptanje vloge družbenih organov. Vsakršna protekcija in samovolja pa je v ostrem nasprotju s pro-letarsko moralo in socialistič- gorjuški piparji, kleklarice, rib-ničani, tkalci preprog itd. Seveda tudi z načelom — da so vsi ti izdelki dosegljivi obiskovalcem. Tako bodo predvidoma nuni odnosi. Zato je ta primer sodelovali letos na Gorenjskem sprožil val upravičene kritike seJmu tudi predstavniki ostalih med prebivalstvom, ki pričaku- krajev države, tisti, ki proizva- je, da bodo ob vsem tem "pove- ^^„^,elke,_fa_ široko potrošnjo dali svojo besedo tudi organi delavskega upravljanja v Zele- "zrnu. zarni. M. Z. in izdelke, ki so namenieni tu- KORAKA VEUA PRVI NASAD BRESKEV NA GORENJSKEM — VELIKO ZANIMANJE KMETOVALCEV V CERKLJAH IN OKOLICI — NA NEKOČ NERODOVITNI ZEMLJI SE OBETA VREDNOST ZA VEČ MILIJONOV DINARJEV PRIDELKA NA HA. KAJ BO POKAZALA JESEN? ti prvi poizkus z breskvami na Gorenjskem. To pa je velikega gospodarskega in tudi turističnega pomena. Na Gorenjskem, kot pravi Pahor, je veliko takih, danes zapuščenih površin, Tudi za industrijska podjetja naj bi veljala taka usmeritev. ___Na Gorenjskem sejmu naj bi sodelovala industrijska podjetja iz vse države, ki proizvajajo za smo vprašali Pahorja in se z široko potrošnjo in turizem, nijm zapletli v razgovor. ostala (n. pr. Železarna, Veriga »Profesor ing. Adamič iz Ljub- itd.) pa naj bi sodelovala s she-ljane me vprašuje z optimiz- matičnimi prikazi sVbje proiz-mom. Na hektar lahko obrodi vodnje. Vendar naj bi bila vsa povprečno 20 do 30 tisoč kg podjetja pripravljena na skle-breskev. Prvo leto pridelek še ni Panje komercialnih pogodb in tolikšen, ker so drevesa še zato ne bi smela biti na sejmu majhna, toda, če računamo, da brez prospektov, velja kg breskev 100 din, gre Pri industriji naj bi sodelovala letni pridelek v milijone.« tudi trgovina. Predvsem bo tre- ►Zakaj ste se odločili prav za ba skrbeti, da pride na sejem ki so prisluhnile mnenjem med ljudmi, so sklicale širši posvet Mitičnega aktiva. Na tem poletu pa je direktor postavil *°t izhodiščno 1očko vprašanje njegovih osebnih prejemkov. Komisij,,, ki naj bi proučila in p>Pravila tarifni pravilnik, pa Je bila na željo direktorja raz-' Puščona. Nekateri ljudje v kolektivu "^'ijo, da direktor tudi vloge in Položaju podjet ja v komuni ni razumel. S svojim ravnanjem je kjer bi lahko uspevale breskve ta hrib?« tudi uvozna oprema za izbolj- Prav za prvomajske praznike se zrahljano in pognojeno, spočito in drugo sadje. »Teren ima ugodno lego, za- sanje storitev in mehanizacijo v je Rebernica nad vasjo Grad zemljo, on z veliko radoved- _ ^ hmdw e kot varovan Je Pr°ti severu, ima gostinstvu. Treba bo poskrbeti za pri Cerkljah nenadoma odela v nostjo in nestrpnostjo hodi v jrvi razcvet PresKev j , [ pravilno sestavino zemlje in do- hitro in dobro postrežbo. V sa- cvetje. 1200 mladih dreves se njegov nasad. Letos so drevesa kaze' ze ovrgel razne dvome v sti vlage. Najbolj sem se bal mem mestu bo tedaj čimveč tr- je razbohotilo v raznih barvah prvič razcvetela in obetajo prvo uspeh. Okoliški kmetje so vse pomladne pozebe. Ce bi na le- govin poslovalo po non-stop si- in privabilo sprva čebele iz tam- letino breskev. Tridesetletne iz- bolj radovedni za način, kako tošnje cvetje prišla taka slana, stemu. Sploh se bo Kranj v ti kajšnjega čebelnjaka, zatem pa mnoge kmetovalce okoliških vasi, sadjarje in izletnike. Tam, kjer je bilo pred leti neprehod- Verlno postavljal ograj0 med I« J*'* u no in komuno. To je do-j ;,Z;d s tem, da je izposloval ce-°ten občinski stanovanjski ■klad samo za svoje podjetje, ne ^a bi upošteval nekatere druge Probleme v občim, kot na pri-('r potrebo po šolskem prosto-J"u v Krizah. V tem kraju sta-?uJe mnogo delavcev iz Itom-<*/.np predilnice in tkalnice; Jihbvi otroci imajo pouk celo v treh izmenah. . 1*^x1 letošnjimi volitvami v de-''_vskJ sv i je direktor poklical edse sekretarja tovarniškega ,/ ""<<\ja ZK, ker so prišla na kandidatov za novi delavski no robidovje, trnje in grmovje, je danes vabljiv nasad breskev. Priletni Guido Pahor, ki je v svojem rojstnem kraju, Goriški vzljubil sad j ere jo, se skozi dolga teta življenja v Cerkljah ni mogel sprijazniti z mnenjem, da In > ne rata« breskev ali drugo sadje. Začel jc preizkušati posamezne sorte breskev ob zidovih. Potem se je odločil po starem načelu: »Korajža velja!« Kmeta, lastnika nerodovitnega pobočja Rebernica je zaprosil za najem te zemlje. Čudil se je ta in čudila se je vsa okolica, ko je uporni Pahor začel tam kopati trnje in kamenje in urejevati nasad za breskve. Kljub temu, da niso verjeli njegovemu uspehu z breskvami, so mu iz sočutja ali iz sodelovanja pri smelem poskusu vendar poma- kušnje in petletno delo na tem gali. Dali so mu gnoj, pomagali nasadu se bliža vrhuncu 1— pri prevozih itd. uspehu ali porazu. To bo seve- Polna tri lota. odkar je Pa- da jeseni, ko bodo breskve do-hor zasadil breskvine koščice v zorele. Njegov nasad pa je khra- kot je bila lani maja, bi uniči- stih dneh preoblekel v sejem- la letino. Toda do zdaj kaže vse sko obleko. K temu bodo pripo- dobro.« mogla tudi razna kulturna in -Kakšne izkušnje že imate v športna društva, ki bodo v ti- tem?« - stih dneh poskrbela za čim pe- »Leta in leta sem gojil po- strejše kulturno, zabavno in samezne sorte na vrtovih po športno življenje. Cerkljah in okolici. Ugotovil Na sejmu bo predvidoma so- sem, da uspeva. Preizkusil sem delovalo tudi kmetijstvo, ki naj mnogo sort. Tudi sedaj imam.v bi pokazalo svoje sposobnosti, nasadu 12 sort breskev, ki so nuditi potrošnikom svežo zelenjavo in sadje, predvsem pa naj bi se predstavilo s pridelki, ki. so značilni za Gorenjsko. Uprava sejma je do sedaj povabila k sodelovanju okoli tisoč podjetij iz vse države, predvsem že prestale preizkušnjo. Največ pa upam na »moretini I«. Ta zelo lepo raste, cveti in ima sočne plodove. Preden sem se odločil za to veliko delo, sem si ogledal podobne nasade tudi v Meranu in drugih krajih doline take, ki proizvajajo ' za široko Adiže in drugod. Videl sem, da potrošnjo in turizem. Razen te- goje breskve še v višjih in mr- ga pa tudi gostince, obrtnike in zlejših krajih kot tu. Upam, da drobne obrtnike, turistična pod- bodo tc breskve zelo okusne z jetja, kulturna in športna dru- bogato aromo.« , štva in nekatere druge. Na sej- Med našim razgovorom se je mu bo kot vsa prejšnja leta tu- okoli Pahorja ponovno zbralo di tekmovanje. Glavni kriterij več kmetovalcev in sadjarjev, pri ocejevanju bo — uporabnost, Vprašanj kar ni hotelo zmanj- praktičnost in cenenost izdelkov, horju, trije kmetje pa so se že kati, zato smo se na hitro po- V času sejma bo poskrbljeno odločili, da začno v istem hribu slovili in mu zaželeli obilo uspe- tudi za avtobusne zveze z osta- urejevati podobne nasade. ha ter obljubili ponovni obisk v limi, najbolj znanimi kraji Go- »Kakšni so vaši upi za uspeh?« jeseni — na poizkušnjo. K. M. renjske. Lj. Za opraševanje breskev sem začel gojiti tudi čebele,« jc povedal tov. Pahor bi čimprej sledili pionirju Pa- ZDRAVNIŠKA DE2URENA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. *1AL( OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: preklic 20 dinarjev, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Našla sem moško uro z verižico na Jesenicah. Lastnik jo dobi pri Nežki Trobec, Krivcev log 13, Jesenice. 783 Prodam električni motor, mizarsko mitalno mizo, stavbno glavo za poravljalni stroj. Naslov v ogl. oddelku. 784 Prodam štedilnik (lovi). - Naslov v oglasnem oddelku. 789 Prodam mlade pse ovčjake. Plev-nik Štefka, Podljubelj 15, Tržič. 790 Prodam 500 kv. metrov zemljišča ob Golniški cesti. Naslov v oglasnem oddelku. 791 Prodam vseljivo hišo z vrtom, primerno za obrt ali tudi dosmrtno stanovanje starejšima zakoncema. — Erce, Trboje 2, pošta Smlednik. 792 Planinsko društvo Križe išče oskrbnika za kočo na Kriški gori v času letne sezone, in to od 15. maja do 15. sept .9158. —■ Plača provizijska. Vse informacije se dobe pri planinskem društvu v Križah. TISKANINA, tovarna tiskanega blaga v Kranju sprejme UPRAVNIKA za Počitniški dom podjetja v Poreču (Istra) in to za sezono od maja do septembra 1958. — Potrebna Je primerna strokovna izobrazba in praksa za vodenje administracije in za posle nabave. — V poštev pridejo tudi upokojenci. Plača po tarifnem pravilniku oziroma sporazumu. Interesenti na) se zglase takoj osebno na upravi podjetja. Prodam zazidljivo zemljišče z malim gozdičkom, okoli 3000 kv. metrov, z napeljano vodo in lastno potjo do reke Kokre v Gorenjah pri Kranju. Poizve se pri Sajovic, Kranj, Jenkova 7. 782 Motor 125 ccm — Vaterland — generalno popravljen, prodam za 45.000 din. Polica 4, Naklo. 785 Malo rabljen posnemalnik in stroj za predelavo masla ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. 786 Šivalni stroj »Singer« ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. 787 Prodam rabljen vzidljiv štedilnik, desni, z bakrenim kotličkom in 400 kom. opeke in voz, nosilnosti 400 kg. Informacije v župnišču Koroška Bela. 788 Prodam klavir. Cena 15.000 din. — Naslov v ogl. oddelku. 793 Prodam žensko kolo »Robot-šport«, Gorenja Sava 98. 794 Prodam motorno kolo, 250 ccm, znamke »Puch«, brezhiben, 1 leto garancije. — Naslov v oglasnem oddelku. 795 Prodam malo rabljeno kuhinjsko pohištvo po ugodni ceni. — Naslov v upravi lista. 796 Sobo in kuhinjo s pritiklinami v Skofji Loki zamenjam za enako v Kranju. — Naslov v oglasnem oddelku. 797 Nudim hrano in stanovanje dekletu, ki bi pomagala na mali kmetiji. — Huje 1, Kranj. 798 Iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju ali okolici. Dam nagrado. — Naslov v upravi lista pod »takoj«. 799 Slovenski fant, star 23 let, želi spoznati slovensko dekle od starosti 18 do 23 let. Zaželena slika 2 življenjepisom na ime Kosmač Oto, Oberhausen Šterkrade Kleekamp 27/1, W. Deutschland. 800 » Avtoservis«, Jesenice, zaposli takoj šoferja B kategorije, samostojnega mehanika in visokokvali-ficiranega avtomehanika - mojstra. 801 Podpisana Inglič Mici, delavka iz Škofje Loke, Sp. trg 5, obžalujem in preklicujem, kar sem neresničnega in žaljivega govorila o Gaber Julki, delavki iz Virmaš 44 in izjavljam, da so bile vse govorice izmišljene in brez vsake podlage. Obenem se ji zahvaljujem, da ni vztrajala pri svoji tožbi. — Inglič Mici, Sp. trg 5, Škofja Loka. 802 Prodam motor NSU, 200 ccm, dobro ohranjen, motorno žago (cir-kularka), kompletno, z motorjem »Škoda« 7.5 KS in parcelo 1000 kv. metrov z malo hišico, takoj vseljivo. Poizve se vsak dan Labore št. 23. 775 Prodaja osnovnih sredstev. — Obrtno podjetje Soboplesk, Kranj, bo prodalo v ponedeljek, 12. maja, ob 10. uri na javni dražbi 4 rabljene pisalne mize in 4 stole. — Prednost do nakupa imajo gospodarske organizacije. Ogled in prodaja na Titovem trgu št. 21. 803 Sprejmemo vodovodnega instalaterja. Smole j Alojzij, Kleparstvo vodovodne inštalacije, Kranj. 804 Prodam deske 1 in četrt kub. metra 85 X25 mm in 1 in pol kub. metra 50 X 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 805 Delavko srednjih let, ki bi pomagala v gospodinjstvu v prostih urah, sprejmem. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 806 Moškega, event. upokojenca, ki bi pomagal na vrtu, sprejmem. — Prešernov hram, Kranj, Titov trg št. 13. 807 RAZPIS za tečaj politične šole pri CK ZKS od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959 Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. junija 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS. šola ima tudi svoj internat ;a slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega območja. »TRANSTURIST« SKOPJA LOKA uvaja s takojšnjo veljavnostjo nove avtobusne proge po naslednjih voznih redih: BLED—RADOVLJICA—BEGUNJE—DRAGA km NP So So NP — 7.30 — BLED — 17.54 4 7.46 16.25 Lesce-kol. 17.44 17.44 6 7.50 16.29 Radovljica 17.40 17.40 11 8.00 16.39 Begunje 17.30 17.30 14 8.10 — DRAGA — 17.20 LEGENDA: So NP — avtobus vozi ob sobotah — avtobus vozi ob nedeljah in praznikih KROPA—PODNART—KRANJ km Po Sr Pe Po Sr Pe — 7.15 15.15 KROPA 12.05 19.05 7 7.28 15.28 Podnart 11.52 18.52 19 7.48 15.48 KRANJ 11.30 18.30 LEGENDA: Po — avtobus vozi ob ponedeljkih Sr Pe — avtobus vozi ob sredah in petkih PODNART—KROPA—KAMNA GORICA—BEGUNJE—JESENICE km NP NP — 10.30 PODNART 17.00 7 10.46 Kropa 16.46 10 10.52 Kanina gorica 16.38 18 11.15 Radovljica 16.15 20 11.18 Lesce 16.12 24 11.26 Begunje 16.04 41 12.00 JESENICE - Bolnica 15.30 OBVESTILO Obveščamo, da ordinira dr. BE-2EK Jože, zdravnik Zdravstvenega doma Kranj od 5. maja 1953 dalje za zavarovance in njihove svojce v svoji zgradbi na Koroški cesti št. 31 vsak dan, razen nedelje, od 10. do 13. ure. Zavarovanci, ki so se zdravili v splošni ambulanti III., katero je vodil dr. Bežek Jože, naj ne hodijo v Zdravstveni dom, Poljska pot 8, ampak naj nadaljujejo zdravljenje v ambulantnih prostorih na Koroški cesti 31. Zdravstveni dom, Kranj ZAHVALA Podpisani se najtopleje zahvaljujem Drž. zavarovalnemu zavodu, sindikatu BPT, dr. Robiču in šoferjem v BPT Tržič, ki so pripomogli, da sem vsled nezgode pri delu dobil izplačano zavarovalnino. Janez Smole}, Pot na Zali rovt, Tržič ZAHVALA Zdravstvenemu osebju v Porodnišnici na Laborah se iskreno zahvaljujem za izkazano skrb v času mojega zdravljenja. Se posebno se zahvaljujem dr. Veter Igorju in dr. Rainer Srećku za njuno človekoljubnost. Prepričana sem, da vse pacientke, katere odhajajo, ohranijo lep in prijeten vtis, saj vladata v bolnici poleg požrtvovalnosti zdravnikov in ostalega osebja tudi velik red in čistoča. O. VencelJ PODJETJA, USTANOVE, POTROŠNIKI! Trgovska podjetja za promet s kurivom priporočajo, da nabavite potrebne količine premoga — lignita za zimo že v času spomladanskih in poletnih mesecev. Z odlašanjem nakupa se vam bo lahko zgodilo, da je jesenskem in zimskem času vaših potreb ne bo mogoče zadovoljiti, ker podjetja nimajo prostorov za vskladiščenje večjih količin premoga, tedaj pa bodo dobave rudnikov zmanjšane zaradi hitrega porasta potrošnje. Razen tega so predvidene od meseca avgusta naprej zimske cene za premog — lignit, ki bodo večje od letnih cen. Trgovinska zbornica okraja Kranj Letni kino »PARTIZAN-«: 10. in 11. maja ob 20. uri premiera jugoslovanskega filma »Krvava strajca«. NAKLO: 10. maja ob 20. uri in 11. maja ob 16. in 19. uri ameriški barvni film »Mož iz Kolorada-«. »KRVAVC«, Cerklje: 10. maja ob 20. uri in 11. maja ob 19. uri mehiški film »Trije pustovlovci-«. »SORA«, Škofja Loka: 9. do 11. maja francoski barvni film »Rdeče in črno« I. del. RADOVLJICA« 9. in 10. maja ob 20. uri in 11. maja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »Komanči«. BLED: 10. maja ob 18. in 20.30 uri ameriški film »Ko pride zima«. 11. in .12. maja ameriški barvni film »Mož iz KolGrada«. Predstave v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 uri ter ob 10. uri matineja, ob delavnikih pa ob 18. in 20.30 uri. LJUBNO: 10. in 11. maja mehiški film »Umiram srečna«. — Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. »RADIO«, Jesenice: 10. do 13. maja češki barvni film »Nekoč je živel kralj«. »PLAVŽ«, Jesenice: 10. do 13. maja jugoslovanski film »Laž-njivi cesar«. ŽIROVNICA: 10. in 11. maja italijanski film »Slepo dekle iz Sorenta«. DOVJE-MOJSTRANA: 10. in 11. maja ameriški barvni film »Edina želja«. »STORZlC«, Kranj: 8., 9. in 10. maja ob 18., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film s stereofonskim zvokom »Reka smrti«. 11. maja ob 10. uri jugoslovanski film »Krvava strajca«, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film s stereofonskim zvokom »Reka smrti«. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. »SVOBODA«, Stražišče: 10. maja zaprto, 11. maja ob 16. in 19. uri jugoslovanski film »Hanka«. TRIGLAV«, Primskovo: 10. maja ob 20. uri in 11. maja ob 17. in 19. uri premiera ameriškega filma »Propadli angel«. Starši, vzgojitelji, dijaki! CP GORENJSKI TISK BO V ŠOLSKEM LETU 1958/59 SPREJELO V UK 2 VAJENCA V STAVNICI 2 VAJENCA V STROJNICI in 1 VAJENCA V KLIŠARNI - FOTOGRAFIJI KER BO VPISOVANJE UČENCEV V GRAFIČNO ŠOLO V LJUBLJANI OD 22. do 31. MAJA 1958, OPOZARJAMO VSE, KI SE ZANIMAJO ZA UK V TEJ STROKI, DA SE NAJPOZNEJE DO 20. MAJA ZGLASIJO V UPRAVI PODJETJA — TAJNIŠTVO. CP GORENJSKI TISK KRANJ SPREJMEMO : — šefa in referenta za reklamo Pogoji: srednješolska izobrazba, praksa, interes, živahnost duha, znanje risanja, možnost strokovnega izpopolnjevanja; — referenta (inštruktorja) za izobrazbo Pogoji: dovršena fakulteta ali višja pedagoška šola, interes za industrijsko pedagogiko, smisel za organizacijo, možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja; — stenodaktilografa — veščega hitrega slepega tipkanja, stenografije ter znanje slovenščine. Plača po dogovoru. — Ponudbe poslati na r.pravo podjetja Industrija obutve »PLANIKA«, Kranj. KMETIJSKA ZADRUGA 2ABNICA razpisuje za 15. maj f950 s pričetkom ob 9. url JAVNO LICITACIJO naslednjih kmetijskih strojev: 1 kom. mlatilnica »Lani« — dolžina bobna 1,70 m, 0 0,35 m; 1 kom. mlatilnica — nemška, velika D. R. P. — D. R. G. M., dolžina bobna 1,70 m, 0 0,73 m; 1 kom. čistilec za žito — ročni; 1 kom. škropilnica — motorna, češke izdelave; 1 kom. travniška brana; 3 kom. sodi leseni po okoli 600 litrov. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor. Avtobus vozi ob nedeljah in praznikih Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki okraja Kranj razpisuje natečaj za sprejem v službo večje število ustnihencer za podružnice v Kranju, Skofji Loki, Radovljici, Tržiču, Bledu in na Jesenicah. Pogoj za sprejem je dovršena Ekonomska srednja šola ali dovršenih osem razredov gimnazije. Plača po Uredbi z odgovarjajočo položajno plačo. Nastcp službe po dogovoru. Prošnje z navedbo šolske in strokovne Izobrazbe ter dosedanje zaposlitve dostaviti na naslov: Komunalna banka okraja Kranj — Kranj. KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 9. maja ob 16. in 20. uri Man-ners: »Peg srček moj« — vesela igra v treh dejanjih — Gostuje PD »Poštar« iz Ljubljane. Nedelja, 11. maja ob is. uri: »BALETNI PLESI« - gostuje DPD Svoboda iz Stražišča. — Izven in za podeželje. V KRANJU V ponedeljek so bile na kranjskem živilskem trgu naslednje cene: fižol 50 do 70, ajdova moka 70 do 75, koruzni zdrob in koruza 40, ješprenj 60 do 70, kaša 80, krma za kakoši 40, oves 30 do 35, proso 35, čebulček 250 do 300, šalotka 40 do 50, orehi 90 in suhe hruške 100 dinarjev liter; korenček 50, navadno korenje 15 do 20, krompir 10 do 15, pesa 30 do 40, redkev 20, čebula 50 do 70, kislo zelje 35 din kilogram; česen 5 do 8 din kom., por 3 do 8din kom., kolerabe 10 do 30 din kom., petersilj 10 din šopek, špinača in semenski grah 20 din merica, solata berivka 25, radić 25 do 30, regrat 20 do 25, paprika 15 din merica, surovo maslo 480 do 500, sir skuta 90 do 100 dinarjev kg, m leko 30, smetana 250 din liter, jajca 14 do 15 din kom., kokoši 420 do 450 din kom., zajci 500 din kom. NESREČE BREZ ZAVOR IN IZPITA OB 30-LETNICI STRELSKE DRUŽINE V TRBOJAH V nedeljo, 11. maja, bo Strelska družina »Jenko Vinko« Trboje slavila 30-letnico svojega obstoja. — 30-letnico ali ustanovitev prve Slovenske strelske družine na Gorenjskem so praznovali v septembru 1956. leta le v Kranju. To obletnico pa sedaj v teh dneh pra-znju tudi SD Trboje. V maju 1928 so se namreč zbrali v Trbojah naj-zvestejši ljubitelji strelstva in ustanovili drugo SD na Gorenjskem. Sprva je šlo bolj težko, izkušnje pa so dobivali le iz kranjske strelske družine, ki se je tudi sama s težavo uveljavljala. Znano je, da se je takratna buržoazna vlada na vse mogoče načine upirala ustanovitvi strelskih družin, ker se je bala, da ne bi prišlo orožje v roke naprednega revolucionarnega človeka. Tu je tudi vzrok, da so bile SD po ustanovitvi već let brez vsakega orožja. — Kljub vsem oviram, pa so tudi v Trbojah dobili stare vojaške puške. Zgradili so strelišče ob Savi in dokaj marljivo vadili. Večkrat so nastopili tudi na tekmovanjih. V letu 1936 je bila v Trbojah velika strelska prireditev s tekmovanjem in zabavo. Udeležilo se jo je večje število domačinov in okoličanov. Kot podeželska SD je že pred voj-n odosegala zelo lepe uspehe. Vanjo so bili vključeni številni fantje in možje Trboj in okolice. Tr-bojski strelci pa so se dobro izkazali tudi med vojno, saj so številni člani njihove SD sodelovali v NOV ali drugače pomagali NOP, trije najzaslužnejši pa so tudi padli kot borci ozir. aktivisti NOV. Med njimi je bil kot aktivist zahrbtno umorjen tudi prvi predsednik družine Vinko Jenko. Družina je tudi po vojni dokaj delavna, zlasti v zadnjih letih. V tem času dograjujejo primitivno strelišče v soteski Save pod Trbo-jami, ki bo do proslave dograjeno. Ob tej pomembni obletnici pa bo v nedeljo popoldan družina razvila tudi družinski prapor, ki mu bo kumoval predsednik Občinskega ljudsk ega odbora Kranj, tov. Franc Puhar. Poleg razvitja prapora, bodo v Trbojah tudi ves dan prireditve. Zbrali se bodo številni strelci Trboj in sosednih družin, popoldan pa bo strelski sprevod na prireditveni prostor. -an TVD PARTIZAN DUPLJE MARLJIVO DELA Pred dnevi je organiziralo TVD Partizan Duplje meddru-štveni namiznoteniški turnir za prehodni pokal sindikalne podružnice tovarne čevljev Alka v Dupljah. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip. Prehodni pokal je osvojila ekipa TVD Partizan Duplje, ki je zasedla prvo mesto pred TVD Partizan Križe in Triglavom. Poleg omenjenega tekmovanj« bo društvo organiziralo še razne prireditve v počastitev Dneva mladosti. Brez dvoma bo telovadna akademija, ki bo 18. maj«i pokazala vse uspehe, ki jih dosega to društvo z redno teden- sko telovadbo. Za Dan mladosti Na cesti iz Sp. Gorij proti Me- pa pripravljajo skupen izlet v* žaklji je v sredo popoldan vozil Železnike, kjer se bodo pomerili V. B. s traktorjem naloženo prikolico. Dasi je bila prikolica težka z natovorjenim gramozom, je šlo vse lepo, dokler ni privozil navzdol. Tam pa je težina prikolice vse bolj potiskala in rinila vozilo v vse večjo brzino. Voznik si je zaman skušal pomagati z zavorami. Pri taki brzini je zavo/il v desno stran ceste, kjer se je preobrnila prikolica s traktorjem vred. Na srečo se vozniku, ki je bil tudi brez izpita za traktorje, ni nič zgodilo, le na vozilu je ugotovljena večja škoda. K. M. SREČA V NESTRECI Malo pred nočjo, v ponedeljek, 5. maja, se je v Britofu pri Pre-dosljah dogodila dokaj nenavadna nesreča. Na mostu preko Kokre so se igrali otroci. Spenjali so se tudi po varnostnem zidu, nekateri, da bi se pokazali drznojši, so pa celo ezli na zid in tako tekali preko nosta. Tem je hotela slediti tudi letna Zdenka J akta in hotela pre-deti po zidu preko mosta. V sre-lni mosta se je prestrašila. Izgu-e ravnotežje in padla 13 m .o v Kokro. Nesrečo je slu-opazil sosed Anton Mogra-'ohitel je v dolino Kokre in ročih valov potegnil na pol irvetno Zdenko, ki jo je v tem fcfAtJ tta času odneslo Bt kakih 00 ■Mtfr v dalje. Na pomoč je priskoči t di bližnji sosed Vinko Pod-j«t. I la kraj nesreče jc kmalu pri-!■ • t '. di zdiavmk. Deklici jo nudil pr*. pomr-.", ];'■ p\ je r.a srcčo'd.i- 8 tamkajšnjim TVD Partizanom v nogometu, namiznem tenisu in streljanju. G. J. POMLADANSKI KROS Preteklo nodeljo jo TVD »Partizan« Križe z uspehom izvedlo pomladan. kros, ki se ga je udeležilo 88 tekmovalcev. Tolikšn* udeležba kaže, da je v Križah zanimanje za šport z dneva v dan večje. ^ Člani 2000m: Peter Bukovn£j| mladinci 1500 m: Marjan RukoV-nik; mlajši mladinci 1500 m: že Zupan; starejši pionirji M1'' metrov: Vinko Ježe; mlajši P'0' nirji 400 m: Jože Ješe; mladin''" 1000 m: Nada Sitar; pionirke metrov: Majda Sitar. \c0 b.i« čejru Srk ht dl i bila le lažje telesne poškodbe. K" sem jo te dni obiskal, je že spe* tekala po dvorišču. Pokazala JCl kako je padla v vodo in sramcZ' Ijivo obljubila, da se ne bo nik°'1 več igrala na tako nevarnem kra" ju. -an V izogtb govoricam, da je W Kuralt Rudolf, nočni čuvaj Pri gradbenem potl|etju »Pro|eM* noči od 27. na 28. aprila 1950 WF TNZ Kranj sporoča, da gre v ^ primeru za nezgodo s smrtnim W doni.' KRANJ, 9. MAJA 1958 Glas G&renjmte 5 Po daljšem premoru - r zopet gorenjski likovni delavci Za prvomajski praznik so odprli v kranjskem Mestnem mu-Z9Ju razstavo Kluba likovnih delavcev Gorenjske, ki je zdru- dobitvi pijanskih prividov (»Ilustracija«) in po svoje tudi v registraciji pompozne italijanske procesije (»Motiv iz Italije«). 2«a pravzaprav le štiri vidnejše Preostali dve deli (»Žene iz Pri umetnike: Meli to Vovkovo zrena«, »Cefalu na Siciliji«) pa Ive Šubic: Zimska krajina (olje) so močno priročna za upodabljanje kmečkih, podeželskih motivov (»Doma«, »Beračica«, »Krava«). Odlično delce njegove smeri je »Zimska krajina«, medtem ko »Dekle« ne more skriti hote-nega ali nehotenega — to pač ni važno — sorodstva z Italijanom Modiglianijem. Šubičev opus zaključuje barvna grafika »Partizani«, ki vsekakor ni brez kvalitet, čeprav učinkuje malce plakatersko. Lesorezi Milana Baliste, tretjega vidnejšega razstavljavca, se gibljejo v krogu lirično - erotičnih razpoloženj, ki nas navdajajo z neko nedoločeno trpkostjo, likovno pa so zanje značilni močni kontrasti med belim in črnim ter nevsiljivo deformirani, oziroma predelani obrisi stvarne predmetnosti. Izrazit primer za vse naštete posebnosti Batistove umetnosti je »Humoreska«, ki bi lahko nosila tudi manj poetični naslov, recimo »Družina na ulici« ali kaj podobnega. Od ostalih štirih grafik je v tej stvaritvi motivno najbližja »Med hišami«, pri čemer bi opozoril na okoliščino, da se Bati sta že dalj časa precej ponavlja in da ne najde poti iz določenih tematskih in formalističnih šablon. To mnenje potrjujeta nadalje »Kompozicija 1« in »Kompozicija II«, »Bikobor-ba« pa nas spravlja v zadrego, ker ni dinamična, temveč statična, kot da bi hotela ponazoriti nekakšno negibno utrujenost. Akvarelist Ljubo Ravnikar razstavlja tokrat le dve dognani krajini (»Bohinjsko jezero« v megli), ki sta si tako zelo slični, da bi bilo verjetno bolje, če bi namesto ene od njiju pokazal raje kaj drugega. Končno zaslužijo omembo scenografska prizadevanja Saše Kumpa, o katerih pa likovni kritik brez sodelovanja gledališkega strokovnjaka ne more izreči merodajns sodbe. S čisto slikarskega odnosno grafičnega stališča sta vse pozornosti vredna oba globoko občutena ženska obraza scenskega diapozitiva. štefan eržen ra jo tu in tam stekla malce površinsko, vendar ne slabo. in ji vcepila vero vase in v življenje. Človek naj bi spoštoval etične in moralne norme. Dramo je zrežiral Laci Cipoj. Prvi vtis, ki ga je naprav:'la uprizoritev na gledalce: drama je bila poverjena režiserju, ki je znal s pravim občutkom prisluhniti vodilni misli in izluščiti iz drame jedro. Dialoge in monologe je glasovno pravilno nian-siral, situacije in premiki so bili psihološko utemeljeni, vendar v nekaterih prizorih preveč trza-joči, eruptivni in privzdignjeni v teatraliko. Če pa upoštevamo, da je imel režiser na odru tudi igralce, ki so to pot prvič stopili na odrske deske, tedaj je doseženi uspeh dvakrat večji. Kaj več režiser ni mogel storiti. In igra? Morilca je oblikoval Herman Breznik. V vsej igralski garnituri velja nedvomno za najboljšega igralca z veliko igralsko rutino. V subtilnih legah in glasovnih izbruhih je dosegel impresivne glasovne učinke, vendar pa ga je poantirani tekst kdaj pa kdaj zanašal v patos. V prizorih pred sodiščem in v ječi je zapadel v hlipanje, ki je obarvalo lik s pretirano solzavostjo in neboglenostjo. Bil bi prepričljivejši, če bi osebno tragiko morilca potenciral z večjo mero otopelosti. Sicer so pa ti spodrsljaji malenkostni v primerjavi z ostalimi pozitivnimi stranmi njegove igre. — Pocestnica Ančke Felknerjeve je bila topla, v kretnjah in premikih naravna in v govoru razumljiva. — Gospoda je igral Janko Po-geljšek. V govoru in gestikulaciji je bil sicer malo tog, kar pa ni preveč motilo. — V vlogi učitelja je nastopil Jože Valant. Kljub temu, da ni vseskozi obdržal barve glasu, je bil prepričljiv. — Morilčevo mater jc posredovala Zdenka Gržinčič. Odlično masko je glasovno in z zunanjo igro lepo dopolnjevala. — V ostalih vlogah so bolj ali manj uspešno nastopali Zorica Weis kot gospodinja, Aleksander Pirš kot Gostač, dalje učenca Magda Usenik in Hilda Stropnik, predsednik sodišča Karlo Thur, zagovornik Janko Zoreč, medtem ko so v vlogah prisednika, državnega pravdnika, ključarja in kaznilniškega kurata nastopili Peter Hafner, Peter Pečevnik, Miro Pinterič in Franjo Liha-vec. Namen te ocene ni v iskanju spodrsljajev; če pa so bili. tedaj je temu kriva predvsem mladost igralcev, ki so morali zaigrati starejše ljudi in pa nezadostne odrske izkušnje. Vsekakor pa je igra kot celota presesrla pričakovanja gledališkega občinstva, ki je poplačalo mlade igralce za njihov trud s spontanimi aplavzi. s. s. Giae Gorenjske KRANJ, 9. MAJA 1958 POMIVANJE BO ŠLO HITREJE OD ROK... umkd&uske MOD Za tople pomladne in poletne dneve je zelo primeren komplet obleke in jopice. Modela na sliki imata visoke izreze, ki jih priporoča letošnja moda Živahne barve, v katere se odeva priroda, so značilne za letošnjo pomladansko modo. Izbira blaga je v naših trgovinah dovolj pestra, tako da si vsaka izmed vas lahko omisli vzorec, ki se bo najbolje podal njeni zunanjosti. Posebno priljubljene so to pomlad pepita, črtaste, kariraste, kockaste in pikčaste tkanine. Za tiste, ki so se naveličale enobarvnih oblek, bo ta modna sprememba še posebno prijetna. Novi vzorci pa niso primerni le za obleke, ampak tudi za plašče in kostime. Učinkujejo zelo mladostno, zlasti še, če so plašči oziroma jopice podložene z belim ali kakim drugim svetlim blagom. Moda priporoča letošnjo pomlad tudi obleko in plašč oziroma podlogo plašča iz enakega blaga. • Veliki, modni ustvarjalci, ki so še lani zagovarjali vrečaste obleke, priporočajo za pomlad in poletje novo linijo trapeca. Pas je poudarjen, krila so krajša in poljubno široka. Vratni izrezi pri oblekah so nekoliko pomaknjeni navzgor. Novost pri kostumih so resice, ki poživljajo žepe in robove rahlo oprijete jopice. Posebnost letošnje mode je tudi ta, da priporoča oblačila v vseh odtenkih ene barve, pa tudi drzne nevsakdanje barvne kombinacije, ki jih omogočajo različni materiali. Sinja, mornarska modra, rumena, zelena, bledo rožnata in apnenčasto bela so najpogostejše barve. Priljubljeni so tudi črno-beli popita in kockasti vzorci. Obleke iz tweclda so še vedno v modi, kar boste zaradi njihove praktičnosti gotovo pozdravile. Če hočete biti moderne, ni nujno, da kupite novo obleko. Kostim bo kakor nov, če mu skrajšate jopico, obleka pa, ako od-režete krilo in morda tudi životec in ovratnik nekoliko prilagodite novim oblikam. Pri teh spremembah pa seveda nikar ne pretiravajte, zlasti še, če nimate brezhib- ne postave. Preden primete v roke škarje, kritično presodite svojo zunanjost. Če same nimate dovolj čuta za pravilno izbiro, se posvetujte s prijateljico ali šiviljo. Zelo kratka krila, široke črte in veliki kockasti vzorci na primer niso primerni za majhne in okrogle postave, močne in nevsakdanje barve pa ne za vsako starost. Torbice imajo letos obliko pravokotni-kov, njihovi ročaji pa so močni, široki. Čevlji so lahko enako obarvani kot obleka, rokavice in torbica pa v drugi niansi iste barve ali tudi v nasprotni barvi. Vsi ti modni detajli so običajno svetlejši od plašča, kostima oziroma obleke. Ze med pripravljanjem kosila ali kakega drugega obroka moramo misliti, da bo treba vso rabljeno posodo pomiti. Zato varčujmo z njo. Nemastno posodo po-mijemo kar pod pipo, jo osušimo in spravimo. Sklede od testa splaknemo, dokler so ostanki še mehki, da pozneje nimamo preveč dela. Vsak prosti trenutek med kuhanjem izkoristimo za to, da pomijemo umazano posodo. Če kuhamo na električnem kuhalniku in nimamo prostora, da bi pogrele vodo, si pomagamo tako, da položimo na vrh posode/ v kateri kuhamo, posodo z vodo, ki se bo nad vrelo vsebino spodnjega lonca segrela. Tako bomo imele na razpolago tudi toplo vodo za zalivanje. Posode, v kateri se je prižgala jed, ne čistimo s silo, temveč jo odmočimo z vodo. Umazano posodo že med kuhanjem razporedimo tako, da zložimo posebej porcelanasto posodo, posebej lonce, kozarce in leseno robo. Pri pomivanju moramo imeti na razpolago dovolj tople vode. Mastno posodo izplaknemo v majhni količini vroče vode in jo šele potem zložimo v drugi posodi. Da bo mastna posoda lepše pomita, dodajmo vodi nekoliko pralnega praška ali sode. Soda pa ni primerna za pomivanje barvastega porcelana in stekla. . Najprej pomijemo najmanj umazano in finejšo posodo (tanke skodelice za čaj, skledice za .kompot itd.) in šele nato ostalo, bolj umazano posodo. Črno, sajasto posodo zbrišemo najprej s časopisnira papirjem in jo šele nato pomijemo. Če le' moremo, kuhajmo na zaprtem štedilniku, ker plamen kvari posodo. Pomito posodo zložimo na odcejalno mrežo ali pa v p°" sebno skledo. Pri tem moramo paziti, da težja posoda, ki jo zlagamo na vrh, ne poškoduje lažje. Emajlirano posodo sušimo poveznjeno na toplem, vendar ne prevročem štedilniku. Brisače oziroma kuhinjske krpe, ki j'b uporabljamo za pomivanje posode, morajo biti vedno čiste in napravljene iz blaga, ki dobro vpija vlago in ne pušča nitk-Po vsaki uporabi jih osušimo. Pomito posodo pospravimo takoj. Da gre delo hitreje od rok, zložimo manjšo posodo na pladenj in jo tako odncsemo-v omaro oziroma predale. Po vsakem pomivanju zbrišemo oziroma pomijemo tudi vse delovne ploskve-Za to uporabljamo čiste krpe. Nazadnje vse krpe za pomivanje dobro namilimo i* izperemo v topli vodi. Krpe nato posušimo. Ko končamo s pomivanjem, moram*' očistiti tudi vodovodno školjko. V zabojčku (ev. od marmelade ali podobnega) bi morala imeti vsaka gospodinja nekaj orodja, ki ji omogoča mala popravila. Vsebina zabojčka: 1. metrsko merilo (leseno, zložljivo); 2. kladivo; 3. ščipalne klešče; 4. izvijači (2 do 3 velikosti, ali pa ba-kelitno držalo z raznimi vložki); 5. sveder; 6. pile; 7. žaga; 8. pleskarska lopatica; 9. škarje in vitrih; 10. oljna mazalica (oljnica); 11. škatla z oddelki za razne vrste žeb-Ijev in vijakov; 12. varovalke; 13. nekaj žice, vrvice, steklen papir; 14. 15. sveča in vžigalice; stare zobne ščetke in krpe. Če kaj popravljamo, se običajno k^ hinjska miza spremeni v pravcato delav- @netf£ pozioi stiineoanje Obleke z robčki so letos zelo v modi. Za-ienjajo se po vsej dolžini in se prilegajo zlasti polnejšim postavam V vsakem stanovanju si želimo imeti nekaj cvetja in zelenja, da nam poživi dom in nas poveže z naravo. Ni pa seveda dovolj, če naberemo šop cvetja v naravi in ga brez pomisleka postavimo v kakršnikoli vazi na mizo. Drobno cvetje s kratkimi peclji spada v nizke posodice. Najbolj primerne za to so sklede z dvojnim dnom, kamor lahko potaknemo peclje cvetic v primernih medsebojnih razdaljah, tako da pride vsak I posamezen cvet popolnoma do izraza. V moderno opremljenih stanovanjih, «■ R jer so stene enobarvne, cvetje še posebno lepo učinkuje in včasih je dovolj že samo preprosta vejica, da nam pričara prijetnejše okolje. Najprimernejši čas za trganje cvetja je rano jutro, ko je na rastlini še rosa, ali pa pozno zvečer. Natrganoga ali kuplje- in si Lahek pomladanski kostim iz karirastega blaga. Jopica je kratka in rahlo oprijeta ... če imate v svojem gospodinjstvu vedno pri roki naslednje malenkosti: 1. razne šivalne potrebščine, svilo v različnih barvah, sukanec, šivanke vseh velikosti in dobro nabrušene škarje; 2. sredstva za čiščenje madežev; 3. milo za pranje, ki mora biti vedno suho; 4. milo za umivanje in britje, tubo zobne kreme ter razne drobnarije za osebno nego; 5. jajca, peteršilj, sol, limono, kis, kavo, sladkor in podobno; 6. električne žarnice in sveče za primere, ko zmanjka električnega toka; 7. razna čistila za čevlje, tla, pohištvo in jedilni pribor; 8. poštne znamke, dopisnice in pisma; 9. domačo lokamo z jodovo tinkturo, toplomerom, s praški proti glavobolu, odvajali, obvezami, obliži in drugimi zdravili, za katere že iz izkušnje veste, da jih v družini pogosteje uporabljate; 10. nekaj orodja, n. primer kladivo, klešče, žeblje, sveder itd. nega cvetja ne denemo takoj v vaze. Potopimo ga do cvetov v vedro vode, kjer ga pustimo nekaj ur, da osveži. Peclje režemo poševno, da rastlina laže vsrkava vodo. Pri cvetju z olesenelim stebelcem (vrtnice, hortenzije, krizanteme) potol-čemo konec stebelca s kladivom, da ga razceframo. Tako vsrka rastlina več vode in se v vazi lepše drži. Stanovanje lepo poživijo okrasne sobne rastline, med katerimi je mnogo skromnih, ki ne zahtevajo mnogo sonca in svetlobe. V senčnih sobah dobro uspeva aspidistra z lepimi zelenimi listi, temno-zelena in pisanobela tradeskancija ter zelena lilija. i i i i i i i i i i i i i 11 i i i i > i ■ t i i i i >t 1111 imm PRANJE Z BENCINOM V drogeriji kupimo bencin za pranje. Za dvodelno volneno obleko ga porabimo približno liter (stane okoli 135 din). Bencin vlijemo v čisto, omajbrano pos"odo, namočimo vanj obleko in jo hitro zmen-camo ali bolje stiskamo, posebno bolj umazana mesta. Nato iztisnemo tekočino po dolžini obleke (ožemanjo škodi), obleko posušimo zunaj na obešalniku. Onečišćeni bencin pustimo nekaj minut, da se umazanija usede na dno, nato ga prelijemo v pripravljeno steklenico. Ta ostanek porabimo za čiščenje parketa. Svilene tkanine rabijo še manj bencina, postopek pa je enak. Svilena oblačila so suha v nekaj minutah. Bodimo pa previdni. Pe-rimo in sušimo zaradi varnosti na prostem! V vsako gospodinjstvo spada še: špirit, bencin, petrolej, salmijak, strojno olje, mavec, lepila (dekstrin, guminol, mizarski klej), lepilo za porcelan, kreda itd. Vse te predmete je treba hraniti v redu. Vse orodje mora biti na stalnem mestu. Po uporabi vedno očiščeno in postavljeno v predalček v zabojčku. Steklenice morajo biti dobro zaprte in opremljene z vidno etiketo. Mavec in barve hranimo v steklenih kozarcih s patentnim privijačem. Bencin, petrolej in špirit pa hranimo po možnosti v pločevinasti embalaži. Vse ^tvari, posebno pa strupene in vnetljive, spravimo takof da ne morejo otroci do njih. nico. Ploščo zavarujemo tako, da P°l°7 žimo čeznjo lesonit ali pa vsaj debelejs'-karton. OLJA IN GOREČE MASTI NE GASIM«? Z VODO Olja ali masti, ki sta se polila po štedilniku in od vročine vnela, ne gasimo z vodo, ker bi maščoba, ki je lažja od vode-priplavala na vrh in gorela naprej. Ogenj hitro posipljemo s pepelom, ki ga im-nno vedno pri roki. Prav nam pride tudi P0' krovka, s katero pokrijemo ogenj. Če na' stane večji ogenj, ga lahko zadušimo * krpami. RECEPTI JEDILNIK JETRA V OMAKI ^ KRUHOVI CMOKI POROVA SOLATA Jetra v omaki: 50 dkg jeter, 1 dkg moke, 5 dkg masti, 1 čebula, sol, pope1"' 1 žlica smetane. Jetra nekaj časa namakamo v mleku, da se zmehčajo. Nato jih zrežemo n* kocke in potresemo z moko. V masti na hitro prepražimo sesekljano čebulo, nat(7 pa še jetra, jih zalijemo z vročo vodo, osolimo in popopramo. Ko voda zavr«' dodamo smetano in takoj serviramo. Kruhovi cmoki: 8 žemelj, 5 dkg masti, čebula, pičlo pol litra mleka, 2 jajc1' sol, 5 dkg moke; zelen peteršilj, slan krop. Na kocke zrezane žemlje toliko prepražimo s sesekljano čebulo, da hrustoj0' Nato jih polijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali obe jajci, in pustimo, ('a se napoje, nakar jih osolimo, potresemo z moko in s sesekljanim zelenim pet«1"' šiljem. Vse dobro premešamo, oblikujemo z mokro roko cmoke in jih kuham*7 10 minut v vreli slani vodi. Porova solata: por očistimo in skuhamo v vreli sladki vodi. Ko je kuhan, ga zrežemo na poljubne koščke in zabelimo z oljem, kisom in potresemo s popro01' Popra ne dodamo, če bodo solato jedli otroci. VEČERJA: SPINAČNA JUHA Z OVSENIMI KOSMIČI Spinačna juha z ovsenimi kosmiči: 3 dkg maščobe, 8 dkg ovsenih kosmičcv' zelenjavna juha, 25 dkg špinače, 2 žlici smetane, sol, zelen peteršilj. V maščobi malo opražimo ovsene kosmiče, jih zalijemo z zelenjavno juh"' osolimo in skuhamo. Nato dodamo surovo sesekljano špinačo, prevremo in začinim" s sesekljanim zelenim peteršiljera in s smetano. Za krajše večerne urice :;;,.:::r«;^:::; —- ■......- majhnem stanovanju je včasih težko namestiti novo posteljo. Sliki prikazujeta praktičen zložljiv divan, ki ga čei dan uporabljamo kot naslonjač S teh ligur sestavite kvadrat. Iz petih figur zložite križ, ki bo imel bimetrično obliko. Ta Križ presecite tako, da boste « L govih delov lahko sestavili pravok«' ^ katerega daljla stran bo dvakrat vC od krajše. C:D KRANJ, 9. MAJA 1953 Gtas Ob obletnici zavzetja zloglasnih zaporov SPOMINSKA SLOVESNOST V BEGUNJAH /V Begunjah je bila v nedeljo pomembna proslava ob 13-letni-ci osvoboditve zapornikov iz zloglasnih nacističnih zaporov. Domačini praznujejo ta pomembni dogodek že nekaj let v okviru krajevnega praznika, še posebno Pa so ga počastili letos, ko so razvili prapor krajevne organizacije Zveze borcev. Ze vse dopoldne so prihajali ljudje iz raznih krajev Slovenije v Begunje in Drago. Obiskovali so grobišče padlih talcev v Dragi in na vrtu nekdanje kaznilnice, ogledali pa so si tudi bunkerje in celice, v katerih so gestapovci najbolj mučili naše rodoljube. Mnogi, ki so bili ta dan v Begunjah, so z grenkim občutkom obujali spomine na tiste dni, ki so jih Preživljali v zaporih. Pojasnjevali in razkazovali so svojcem, kje in kako so trpeli. Dopoldne je prišlo v Begunje tudi 92 gorenjskih tabornikov, ki so odšli pred "dnevi iz Zirov, Škofje Loke, Kranja, Radovljica in Jesenic po kurirskih poteh Kokrškega odreda, ki je pred 13 leti osvobodil Begunje. Taborniki so položili vence ob spomenik v "Dragi in na vrtu kaznilnice, ki so jih spotoma spletli iz gorskega zelenja. O dogodkih Pred 13 loti in osvoboditvi okoli 880 ljudi, ki so bih rešeni gotove smrti, je tabornikom govoril nekdanji komandant Prešernove brigada Stane Prezelj. Popoldne pa je bila slovesnost na- vrtu begunjske graščine, ki se je je udeležilo več sto ljudi in predstavnikov množičnih organizacij z 12 prapori. Sodelovala je tudi tržiška godba na pihala. Krajevna organizacija Zveze borcev je ob tej priliki razvila prapor, ki sta mu kumovala tetka — Kati Senk, znana aktivistka iz Begunj, ki je pred 13 leti posredovala razgovore med partizani in okupatorsko Postojanko za predajo, ter Franc Mežek - Štefan, prav tako znan aktivist. Na slavnosti je govbril Prvoborce in učitelj iz Beguni Anton Potočnik in opisal razpoloženje ljudi, predvsem pa zapornikov ob osvoboditvi. Pozdravil je tudi številne goste in člane štaba Kokrškega odreda, "ki so se udeležili nedeljskega slavja v Begunjah. Zastopniki jfcnožičnih organizacij pa so položili na grobišči padbh talcev vence, —ik •rc Nič še ni bilo slišati, da bi kakšno podjetje za vzdrževanje Prog kjer koli montiralo »instinktivne« zapornice; take pač, ( ki bi ob prihodu vlaka same zaprlo cestni prehod preko pro-9e. Ce bi se to kdaj zgodilo, tedaj naj s tega mesta .velja Prošnja, da bi prvi tak eksem-Plar postavili na cestnem prehodu pod železniško postajo v Mojstrani, kjer je vlak že nič-kolikokrat srečno zvozil skozi °dprte zapornice. — Voznik A- P. pa se je imel 26. aprila samo prisotnosti duha svojega sivca zahvaliti, da je ni bolj skupil. Naš dolinski brzec, katerega naglica potnike že tako •n tako spravlja ob pamet, je nenadoma prhnil izza brega na Prehod, kamor je v prijetnem dRot*. Včasih pa tudi tisto ne drži: »Dobra Hkapljica — vse dobro!« Doživel -sem nekaj, kar mi je dalo misliti. Iz tega bom tudi skušal izluščiti dobrohoten nasvet, ki bi ga kazalo upoštevati prav .sedaj, ko smo nekako na začetku turistične sezo- ne. Kozarec, iz katerega naj bi pil vino, ni bil pomit. Po rdečih sledovih na robu sem posnel, da so se pred menoj kozarca dotikale našminkane ustnice. Pa tudi sledovi prstov so bili dobro vidni. Če so mi hoteli s tistim rdečilorn na kozarcu storiti uslugo (indirektni poljub!) se zelo motijo. Bolj pri srcu so mi direktni poljubi, ker tako vsaj vem koga po-ljubujem. Kar pa zadeva vodo za pomivanje kozarcev, menim, da jo imajo na pretek; najvažnejše pa je to, da turisti z ne-pomitimi kozarci ne bodo posebno zadovoljni! A Čisto zaupno vam povem (tega vam ni treba obešati na veliki zvon!), da je Osnovna šola na Bohinjski Beli v ilegali. Morda boste ob tem nejeverno zmajevali z glavami. Pa bo le držalo! Šolsko poslopje ■ploh nima napisne table, ki bi govorila, čemu služi tista stavba. Vas pozdravlja Vaš BODIČAR da so. Na enem izmed sestankov lani je osnovna organizacija zahtevala, da prejšnji direktor odide iz podjetja in se zaposli drugje. V tem so videli rešitev iz sedanjih razmer v kolektivu. Toda njihov predlog ni našel razumevanja. Zato se niso več s tem ukvarjali. — Prepustili so stvari času. Zagovorniki zgolj strokovnosti in ekonomskih računic so se še naprej vrteli okrog bivšega direktorja, zagovorniki delavskega upravljanja pa so pristaši novega direktorja. Tako se v podjetju nadaljuje tiha, toda sila nevarna in" škodljiva razdvojenost, ki je prišla večkrat do izraza, najprepričljivejše pa se je pokazala pri letošnjih volitvah v delavski svet. V interesu skupnosti, predvsem pa prizadetega kolektiva je, da napredne sile v podjetju čimprej odstranijo sedanjo neenotnost, kajti to je prvi pogoj za nadaljnji soliden razvoj podjetja. K. M. Pomembno delo ambulante jeseniške železarne Obratna ambulanta Železarne Jesenice, ki jo vodi dr. Milan Čeh, je zadnje čase svoje dejavnost izredno razširila in dosegla tako v kurativnem kot preventivnem pogledu velike uspehe. V minulem letu je zabeležila 33.739 ordinacij, ali povprečno na enega člana delovnega kolektiva 5 ordinacij. Sorazmerno je število obolenj delavcev, ki stanujejo izven Jesenic, dosti večje proti številu delavcev, ki stanujejo na Jesenicah. Temu vzrok so v glavnem dolge hoje v mrazu, snegu in dežju na železniško postajo. Obratna ambulanta je zabeležila v minulem letu 1710 obratnih nezgod. Umrlo je 19 moških in 2 ženski, od teh dva zaradi obratne smrtne nezgode. Zelo veliko (2403) članov kolektiva je bolovalo za azijsko gripo, ki je razsajala na Jesenicah od 2. oktobra do 3. novembra lanskega leta. V laboratoriju obratne ambulante je bilo izvršeno v minulem* letu 20.816 hematoloških, 22.336 biokemičnih in 6108 bakterioloških, kar je skupaj 49.230 preiskav. — Rentgenskih pregledov pa je lani zabeležila obratna ambulanta jeseniške železarne 4422. z letošnjim letom je bil v ambulanti novo ustanovljen antirevmatičen oddelek, ki ga vodi dr. Mirko Višnar. Navedene številke le delno prikazujejo ogromno delo jesenišjce obratne ambulante in ima za velike uspehe ambulante največje zasluge upravnik dr. Milan Čeh. Da bi bila na Jesenicah preventiva še uspešnejša, je po mnenju dr. Čeha nujna rešitev jeseniškega stanovanjskega vprašanja, vprašanja kopališča, centralne pralnice in šivalnice, sodobne tržnice, mlekarn, klavnice in mesarskih podjetij, kakor tudi celotne trgovine z živili. Prvenstveno pa bi bilo na Jesenicah rešiti vprašanje prašne nadloge, ki kvarno vpliva na ljudi in vegetacijo. Malomarnost ali kaj? Razrito in razdejano znamenje na koncu Trboj ob cesti Trboje —Smlednik prazaprav že ne zasluži več svojega imena, ampak je samo še razvalina. Znamenje je bilo svoj čas Zgrajeno iz verskih nagibov, seveda pa je zob časa opravil svoje, nekoliko pa so najbrž pripomogli še paglavci. Streha j;: popolnoma razkrita, krog in krog pa leži razmetani opeka. Znamenje j 3 pravzaprav samo še v sramoto vašcanom. alt bolje rečeno, prizadetim ljudem, ki ne poskrbijo, da se to razdejanje podere do konca in pospravi. V prvi vrsti pa je odgovoren prizadeti lastnik, čigar last je znamenje. Če se sam kljub opozorilom javnosti ne. bo zganil. Imajo vso pravico vaščani, da ta k^.men spotike pospravijo na njegove stroške. -jb Šolarji varčujejo Na vseh dvanajstih šolah v Poljanski in Selški dolini jc škofjeloška hranilnica uvedla hranilno službo. V dobrih sedmih mesecih so tam izdali otrokom že 1285 hranilnih knjižic. Trdijo, da je že redek šolarček v teh dveh dolinah, ki bi danes ne imel svojih prihrankov za knjige, zvezke, za barvice ali igračke. Mnogi pa imajo prihranjen denar za izlet ob koncu šolskega leta, za taborenje in drugo. Hranilne vloge rastejo iz meseca v mesec. Nekateri šolarji imajo na svojih knjižicah žc tisočake. Skupno so ime!i že aprila 800.000 dinarjev prihrankov, kar pomeni povprečno 623 dinarjev na posameznika. Odkod jim denar? Zbirali so železo, krpe in drugo. Sedaj bodo nabirali zdravilna zelišča in gozdne sadeže, da bodo pred koncem šolskega leta imeli še več prihrankov. Včasih tudi zaprosijo doma za pecivo, slaščico, potem pa se sladkarijam odrečejo in dinarčke spuste v predalčke skupnih hranilnikov v svojih razredih. Zato danes ne gledajo v dobrine le v sladoledu in slaščicah, marveč prištevajo denar k skupni vsoti za večje potrebe. Smisel varčevanja, pravilnega gospodarjenja se utrjuje. Seveda se hranilna služba v celoti še znatno hitreje razvija kot na šolah. — Škofjeloška zadružna hranilnica je imela še lani v januarju le 1660 vlagalcev s skupnimi vloženimi prihranki 28,518.000 dinarjev. V dobrem letu, do aprila letos pa se jo število vlagalcev povečalo na 4436. Le-ti so hranilnici zaupali kar 76 milijonov 683.000 dinarjev svojih prihrankov, oziroma 48 milijonov več kot pred dobrim letom. K. M. V Tržiču bodo začeli graditi kopališče Kljub težavam z načrti v Tržiču predvidevajo, da bodo letos vendarle začeli graditi kopališče. Idejni načrt za bazen je končan. Zagotovljenih oziroma že naloženih je okrog 18 milijonov dinarjev, pripravljenih pa je že tudi 13 ton železa. Predvidoma čez mesec dni bodo razpisali dela. Kopališče bodo gradili po etapah. Letos naj bi zabetonirali bazen, drugo leto postavili kabine, tretje leto pa bi kopališče dokončno uredili. 30 let PD v Gorjoh pri Bledu Letos bo minilo 30 let, odkar so v Gorjah ustanovili planinsko društvo. Ta jubilej bodo planinci v Gorjah in okolici slovesno proslavili. Planinsko društvo v Gorjah ^.pada med delovna tovrstna dru-' štva na Gorenjskem. Število njegovega članstva je naraslo letos na 500, med njimi 200 mladih planincev. Društvo irna na skrbi dve planinski postojanki, namreč »Planiko« pod Triglavom in »Tržaško kočo« na Doliču, razen tega pa delujeta pod njegovim okriljem tudi planinski družini, na Boh. Beli in na Blejski Dobravi. V mmulem letu in delno že letos je društvo priredilo več predavanj, od katerih so bila zlasti zanimiva predavanja prof. Kambiča iz Ljubljane o lepotah Slovenije, zlasti še Gorenjske ter o slapovih Niagare in o lepotah ameriških kanjonov. Predavanja so ponazarjali barvni diapozitivi, ki jih je pisatelj sam posnel na svojih obiskih tistih krajev. Na Eoh. Beli je prof. Kambič predaval o »Pomladi pod Triglavom« s predvajanjem krasnih diapozitivov. J. B. »ZGODOVINSKA PRIVLAČNOST« Stavba na koleh, ki jo vidite na sliki, ni bivališče nekdanjih prednikov na ljubljanskem barju, marveč slaščičarna v stro- gem turističnem kraju — na centru Bohinjske Bistrice. Seveda v dobi mostiščarjev ni bilo toliko krp, papirja, škatel in drugih smeti. Upati je, da bo pred začetkom turistične sezone ta »zgodovinska privlačnost« dobila sodobnejši izgled. KAKŠNO ZNAMENJE JE TO? Tale električni dror bi resda lahko stal kjerkoli. Stoji pa vrh mojsiranške globeli, ki v strmem naklonu zavije z državne ces'e pravokotno v Hojstrftno. Kaj naj si človek ob taki sliki rnissi, rec ni jasno: ali naj bo to dokaz, da je na tem mestu luč potrebna, ali pa naj bi se številni tujci ob tej skrušeni podobi prepričali o pomanjkanju žarnic v naši deželi. CESTA, KI KMALU NE BO VEČ UPORABNA! Občinska cesta, ki vodi iz fodnarta do Za?oš, je na daljšem odsekti v zda siabem stanju. To se vidi posebna takrat) ko je siabo vreme. Cesta je vsa pchia jam, v deževju zalitih z vodo, saj že ni bila posuta z gramozom več kot 19 iet. Vnšeani se upravičeno spra-Sujemo, ali bi se ta problem Bte dal kako rešiti. PRVOMAJSKEMU TURIZMU Hotel »Erika« v Kranjski gori je začel sezono s prvim majem. Gostov pa je bilo bore malo. Kako naj bi bilo tudi drugače! Cena ?.a prenočišče v sobi s 4 posteljami ni bila nič manj kot 470 dinarjev. Za ta denar pa niso nudili gostu drugega, kot mrzlo vodo v mrzli sobi. Tople vode ni bilo in soba kljub hladnim nočem ni bila zakurjena. In krona vsega: ob pol sedmih zjutraj je moral človek, če Je hotel priti iz hotela, zlesti skozi okno, ker ni bilo niti portirja niti koga drugega, ki bi mu odprl vezna vrata. Potem pa naj se človek še čudi, zakaj ni gostov v naša turistična središča! ABC COOtIVJSBiL Nekaj zanimivosti iz živalskega sveta ČAROVNIJE OB ABSOLUTNI NlCU »Cesarski pingvin« — oče deli zvesto vse dolžnosti s svojo »cesarsko« pingvinko, pravzaprav je pa še na slabšem. Ko znese samica jajce, se kmalu poslovi in gre »na lepše«, resnično v letovišče ter prepusti vso bri- Zanimivosti NOVE ATOMSKE PODMORNICE Američani gradijo tri nove podmornice na atomski pogon, ki so jih imenovali »Skate«, »Triton« in »Skipjack«. Njih deplasman je menda 2180 ton, podvodna hitrost pa 25 vozlov na uro. ŠVEDSKE ATOMSKE LADJE Švedi pripravljajo troje načrtov za ladje na jedrski pogon. Med drugim nameravajo zgraditi 45-tonsko cisterno, katere reaktor bo tehtal hkrati z zaščitnim oklepom okoli 1200 ton. Gradbeni stroški bodo znašali 600 milij. dolarjev. DOBRO OBVEŠČENI VOLIVCI Dva meseca po volitvah je volilna komisija v severni Carolini v ZDA ugotovila, da je državni tajnik, republikanec, ki je kandidiral na teh volitvah, dobil 383 tisoč glasov od milijona od-, danih glasov. Vse bi bilo v redu, če ta kandidat ne bi umrl' 19 tednov pred volitvami. ZDRAVA LOGIKA Predsednik občine v ameriškem mestu Detroit je nasprotoval predlogu, da bi bili bari odprti do četrte ure zjutraj. Svoje nasprotovanje je takole utemeljil: »Vsak resen pijanec bi se moral napiti vsaj do druge ure zjutraj.« TRENUTEK ISKRENOSTI "*t-!etni Jack Gasdorf iz ameriškega mesta Mihvaukee se je znašel pred sodiščem pod obtožbo, da je v enem mestu imel ženo in z njo troje otrok, v drugem pa ljubico z dvema otrokoma. Obtoženec je takole pojasnil svojo krivdo: »Jaz sem po poklicu lažnjivec« Takoj zatem je pristavil, da se ne boji zapora, ker je »prav goreče želel, da bi se ostrigel na balin». CENEN FILM Skupni stroški garderobe za film Adam in Eva, ki so ga filmali v Mehiki in v katerem igra glavno vlogo Christiane Martel, miss Francije in vsega sveta za leto 1953, so znašali komaj 2,63 dolarjev. Toliko je namreč stala edina obleka v tem filmu, figov list. go za nadaljnjo usodo naraščaja papa-nu. Ta vzame jajce na nogi, da ne leži na ledenih tleh ter ga vali na ta način 70 dni. Kako se medtem žival hrani in ali sploh kaj užije, doslej pravzaprav niso niti še ugotovili, le toliko je znano, da požrtvovalni oče v tej dobi silno shujša. Sele zadnje dneve pred izvalitvijo se vrnejo samice, lepo mastne in okrogle, saj so se ta čas pridno zalagale — seveda ne brez razloga, kajti zdaj pride vrsta nanje. Ko se mladič izvali, prevzamejo vso skrb zanj samice. Opazovali so, da krmijo mladiča z napol prebavljeno hrano, ki so jo uživale v »letovišču« in to toliko časa, da si mladič more sam iskati hrano, kar pa ne traja posebno dolgo, saj že ostra narava zahteva hitrega razvoja. Medtem pa si je seveda očka spet opomogel od hude »otročje postelje«. Očka morskega konjička vzame izležena jajčeca k sebi, spravi jih v kožni žep na trebuhu, kjer jih celo hrani s svojim krvotokom. Tam leže 40—50 dni, nakar jih odpusti kot že plavajoče »morske žrebičke«. Samec Belostome (vodne stenice) si nalepi neizvaljene mladičke na hrbet in ne more toliko časa leteti, dokler se mladiči ne izvale in ga ne zapuste. Leteti ne more, ker se mu mladiči lepijo na krila. Najslabše pa se prav gotovo godi neke vrste ribam, pri katerih vzame samec ikre v gobec in jih nosi s seboj dokler se ne izvale ribice. Seveda ves ta čas ne užije nobene hrane. Helium, ta najbolj indiferentni element narave, ki se nikakor noče vezati z nobenim drugim elementom v kemično spojino, je phn brez barve in brez duha. Ni gorljiv in ne eksplodira, zato so ga uporabljali za polnjenje zrakoplovov. Ta njegova kemična indi-ferentnost je dolgo časa delala učenjakom preglavice, vendar niso odnehali. Ker mu z razgrevanjem niso mogli blizu, so se vprašali končno, kaj bi se zgodilo z njim, če bi ga ohlajali. In res, prišli so do čudovitih odkritij, toda šele po dolgotrajnih, trdovratnih bojih. Odporna snov se je dolgo časa upirala ohlajevanju. Nikakor je niso mogli toliko ohladiti, da bi postala tekoča. Končno pa se je leta 1908 profesorju Karrimerlingu Onnesu na univerzi v Leidenu le posrečilo iztisniti iz komplicirane ohlajevalne mešanice nekaj kapljic tekočega helija. Za ta uspeh se je trudil pol življenja. Dandanes pa je otekočenje helija tako enostavno kot tvorba umetnega ledu, skoraj nič teže. Stroj, s katerim to dosežejo, je prav tolikšen kot navaden kuhinjski hladilnik in se imenuje Heliumkriyostat. Iznašel ga je ameriški znanstvenik. Osem litrov tekočega helija na uro moremo pridobiti z njim in sicer na ta način, da stroj najprej phn silno stisne, nato pa pri popustitvi odvede sproščeno energijo. Tekoči helij je brezbarvna tekočina, iz katere se rahlo kadi kot iz vroče vode, z njim so dosegli tako nizke tem- NENAVADNA STATISTIKA SVET V KATEREM ŽIVIMO Ena četrtina na- Še vedno obstoja Letno je 32.500 Okoli 6 milijonov šega planeta je trg s sužnji. Cena človeških žrtev za- je slepih ljudi, prekrita s travo. enega človeka je radi zemeljskih po- okoli 200 dolarjev, tresov. Med vsemi šesta- Vsako leto je na- Na našem plane- Ljudje govore ok. vinami, ki tvorijo ša zemeljska obla tu živi okoli 20.000 500 različnih jezi- Zemljo, je največ n lm manjša. vrst rib. kov. vode — 70%. perature kot sicer z nobeno drugo snovjo do —280 stopinj Celzija, torej še nekaj stopinj niže kot je absolutna točka mraza, ki vlada v našem vesolju (—273). V bližini tekočega helija postane vsaka snov krhka kot steklo. Celo vodik se spremeni v majhne ledene kocke. Največje čarovnije pa »uganja« tekoči helij sam. Zdi se, da so vsi naravni zakoni postavljeni na glavo. Ce n. pr. ohlajamo 1 liter tekočega helija še naprej, začne tekočina kar naenkrat spreminjati lastnosti, ki se sicer podrejajo naravnim zakonom. Ta tekočina prodira na primer skozi odprtine, ki so premajhne za vsako drugo tekočino. Če jo vlijemo v odprto posodo, ki plava sama v tekočem heliju zato, da ostane njena vsebina dovolj hladna, vidimo, da začne tako nizko ohlajeni helij luzli vsem naravnim zakonom navkljub po steni posode navzgor, preleze rob in spolzi po zunanji strani navzdol. Zakaj to, si doslej ni znal nihče razložiti. Helij v tem čudovitem stanju označuje kot »superte-koč«, torej po naše »nadtekoč«. Zelo ohlajeni helij je tako brezbarven, da ga komaj opaziš; vidimo ga šele, ko se toliko »ogreje«, da se začne iz njega kaditi, seveda je tudi v tem primeru temperatura še vedno —260° C. Pri večini poskusov uporabljamo brezzračne steklene posode, da laže opazujemo potek dogajanj. Tam pa, kjer potrebujemo zelo nizke temperature, namestimo tekoči helij v posrebrene steklene posode in skozi razpoke posrebritve opazujemo. Najvažnejši poskusi se vrte okrog toplotnih pojavov. Kot je znano, nastaja toplota zaradi gibanja molekul, ki hite vsaksebi s pomočjo energije, na-hajojoče se v njih. Topel plin bi mogli primerjati s trgom, na katerem se množica razburjenih ljudi preriva sem-intja in vsakdo od njih hoče v svojo smer. Ko se duhovi nekoliko pomirijo, postaja tudi, gibanje bolj umirjeno in če si zamislimo, da je ta množica ljudi, recimo, vojska in naenkrat od nekod zazveni rezko povelje vrnimo«, za stanejo vsi gibi. Tako je stanje v trdih kovinah, kjer je vsaka molekula »trdo pribita« na svoje mesto. Kot nam je znano, pada brzina gibanja molekul z znižanjem toplote. Po tej teoriji bi morah vsi metali z ohlajevanjem postajati vedno trši in krhkejši. Toda, glej spet čudo. Ce s pomočjo tekočega helija ohlajujemo nekatere kovine na zelo nizke temperature, se navzamejo nenadoma nenavadnih lastnosti, posebno kovine cin, cinek, svinec. Košček mehke žice za lotanje, o kateri bi pač nihče ne mogel trditi, da je prožna, nastane s takim ohlajevanjem tako prožen kot pero pri uri. Električni upor je — namesto da bi počasi izgineval — z ohlajevanjem nenadoma izginil popolnoma. To presenetljivo lastnost kovin imenujemo »uporovodljivost«. Ako na pr. pošiljamo po cinkovem ali svinčenem obroču električni tok in nato nenadoma prekinemo zvezo z izvorom elsktrične energije, kroži električni tok v obroču še vedno naprej kot da se ni nič zgodilo. Te dokaj važne lastnosti doslej praktično še niso izrabili, vendar ne bo dolgo trajalo, ko bo dobila tudi praktično svoj pomen, posebno še, ker so ravno na podlagi raziskovanj s pomočjo tekočega helija našli, da se ta lastnost pri nekaterih kovinah pojavlja tudi pri »višjih« temperaturah (->višji« pomeni tu seveda temperaturo globoko pod ničlo). V poslednjem času poskušajo najti zlitine kovin, ki bi to lastnost imele tudi pri normalni temperaturi in če se to posreči, utegne priti že samo na podlagi tega do velikih prekucij v elektrotehniki. Predvsem bi se utegnila okoristiti s temi odkritji elektronika. V radio-, radarski in televizijski tehniki, pa še pri neštetih merilnih aparatih in takih za krmarjenje, v industriji pa tudi pri obrambi domovine, se šibki impulzi energije milijonkrat povečujejo, da postanejo uporabni. Toda takoimenovano »šumenje« dosledno postavlja temu ojačevanju mejo, to »šumenje« pa nastaja zaradi dviganja temperature, torej — zaradi gibanja molekul, in nastaja prav v najvažnejših in odločilnih trenutkih. To gibanje molekul zabriše jasnost in čistost televizijske slike, ustvarja na radarskem zaslonu pege in v vehki meri vpliva na natančnost in točnost merilnih aparatov ter avtomatično vodenih raketnih orožij. Iz laboratorijev je dospelo že nešteto globokoumnih zasnutkov v prakso in se z njimi danes tako okoriščamo, da premnogih niti pogrešiti ne bi mogli več, saj je od njih odvisna naša civilizacija in kultura. Prav tako bi se prej ali slej utegnilo zgoditi s poskusi s tekočim helijem, ko bodo učenjaki spet iztrgali prirodi nove skrivnosti. !IHII>l!ltimiMIMI4lll!illlll;llll