Štev. 26. Poštnina v gotovčini plačana. Cene edne številke dinar. 24. junija 1928. Leto XV. Oglase sprejema samo tiskarna In uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena Oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Jako skrbijo za nas. Eden gospod od Veleposestva v Beltincih so hodili po naši vesnicaj i prigovarjali gospodom županom, naj podpišejo edno prošnjo na agrarno direkcijo, v šteroj se prosi, naj se dopüsti našim agrarnim interesentom, da smejo plačati arendo za grofovsko zemlo. — Ka pa, či za več let pride vküper plačilo, pa je naši siromaki ne zmorejo? — so pravili omenjeni gospod . . . Ka so dosegnoli s svojim prigovarjanjom ka ne, za to se ne brigamo dosta, mislimo pa, da se med našimi gospodi župani ne najde niti eden takši, šteri bi v imeni svoje vesi proso naj se nam dovoli plačati te, da je to ne potrebno. Da bi samo tista plačila zmogli, štera moramo rešiti ! Gospodi od Veleposestva pa vljüdno damo na znanje, naj se nikaj ne bojijo za toga volo, kak rešijo arendo naši agrarni interesenti, ar so tej arendo že vložili v agrarni zadrugi in tam tej penezi ne da se ne zgibijo, nego ešče intereše nosijo. Dodamo ešče samo to, da plačamo, ali samo te, gda bo to zakon želo, ne pa uradnikom Veleposestva! Vse je mogoče? To bi najmre lejko pitali od gospodov, šteri majo kaj opraviti s kontrolov naši šum. Kre Ledave, poleg Nedeliške meje so že pred tremi leti posekali log, ali na novo se je do zdaj ne nasadilo nikaj. Tam, gde je prle lepa šuma rasla, zdaj, — kak je to negda sveta — Bog Adami naznano, — zemlja samo trnje in šče- talje rodi, na mestoma pa nikelko trave za veleposestniško čredo. Kelko lepi Prošenj so že vložili Nedeliščani, da bi tüdi oni dobili falaček pašnika tam, gde se zdaj veleposestniški jünci pasejo, ali zobston jé vse. Uradno se pravi, da se prošnja nemro rešiti, ar ja ta zemla za šumo, ne pa za pašo, v istini pa je ta šuma takša šuma, na šteri se že tretje leto gospodski biki i teoci pasejo. Nedeliščani zagvišno ne bi meli nikaj proti tomi, če bi se te prostor, kak to zakon veli, znova nasado, ali to ji po pravici peče, če vsaki den morejo gledati, da se pred nosom, naše oblasti krši zakon i se podperajo lüdje, proti šterim se je v interesi države i siromaškoga naroda skleno agrarni zakon! Sraka s pavovim petjem. Pripovest pravi, da si je sraka ednok nakradnola pavovo perje i si znateknola v svoje, da bi lepše izgledala. Ravnotak so napravili nedavno naši dični demokratje. Ta stranka je najmre prišla v jako neprijetno zadrgo. V Belgradi je nihče več nešče poglednoti. S svojim nepoštenim delom so prišli vsem prek grla. Med narodom pa nemajo tüdi nikše zaslombe, k Vekšemi se jih ešče drži kakši posili gospod, ki zavolo svoje gizde nešče tam biti, kde je naš priprosti a pošteni polodelavec. Da bi se konči nikelko rešili s toga težkoga položaja, so v novejšem časi začeli velko kotešeranje med lüdstvom. Pri tom se poslüžüjejo vsej, tüdi nepošteni, sredstev. Tak so napravili nedavno v Vučoj gomili. Tam je eden vekši log grofa Szaparija, šteroga bi radi küpili siromacje z Vuče gomile. V začetki letošnjega leta pa je te log natihoma küpo brat upraviteo grofoskoga Veleposestva v Soboti, g. Jelovšeka, ki je hodo po našem Goričkom kortešerat za radikalno stranko. Oblüblao je našimi siromaškim Goričancom pri kortešaciji nebesa na zemli šlo pa sé je samo za to, da se prikopa do politične valanosti, da bi potom ležej s posredüvanjem svoje stranke küpüvao loge i je krčo. Te gospod je že lansko leto küpilo 100 plügov loga v Szaparijovoj gošči poleg Tešanovec, či ravno bi svoj betyar butor lehko vse na hrbti odneso, kda je prišeo k nam. Njegov brat šteroga dela v Celji so nam dobro znana, je samo finta. Po začasni zakonski določbaj se smejo odavati samo menši logovje na Veleposestvaj. Pravico-küpiti majo najprle Siromaški Agrarni interesenti z okoliški občin, potom premočnejši vertovje z istih občin nato občina v svojé občinske namene, zadruge i drüge dobre naprave in nazadnje, kda že odtej nieden nešče küpiti, sme küpiti posamičen bogat Človik, a mora biti polodelavec. G. poslanec Jerič, poznajoč zakon i znajoč da bi siromaški agrarni interesenti radi küpili te šume, so itaki delali proti toj odaji. Medtem so se pri njij zglasili tüdi zastopniki občine Vuča gomila. Trbelo je hitro delati, ar je bila nevarnost, da se ta pogodba proti zakoni potrdi, kak je to šlo dozdáj pri odavanji šum v Slovenskoj krajini. Poslanec Jerič so itaki za občino napisali vse, ka je bilo potrebno, dali občinskomi zastopstvi, da je podpisalo i odposlalo na pristojne urade. Poleg toga so g. poslanec pismeno intervenirali. Njihova intervencija se glasi: AGRARNI DIREKCIJI v Ljubljani. Občina Vuča gomila (srez M. Sobota) mi je poslala vlogo, v kateri me prosi, naj na merodajnih mestih posredujem, da se pogodba, s katero je nek Jelovšek, brat upravitelja Veleposestva grofa Szapary od istega Veleposestva kupil večji kompleks (396 oralov) šume, ki se nahaja v okolišu Vuče gomile, ne potrdi in se tako revežem imenovane občine, ki ponujajo še več za gozd ko g. Jelovšek, omogoči priti do prepotrebni gozdov in kuriva. Občina sama bo tudi Zaprosila, da pogodbe ne potrdite. Prosim v imenu revežev te občine, da ugodite njhovi prošnji. Gornji, hriboviti del Prekmurja je namreč zelo gosto naseljen in vsled velikih komplekssov veleposestniških gozdov jako reven. Dokaz tega je dejstvo, da gre vsako leto iz teh krajev do 12 tisoč ljudi na sezonsko delo v Slavonijo, Baranjo, Vojvodino in druge kraje. Prosim nadalje, blagovoli imeti zadevo v évidenci in podrejene organe na to opozoriti, da se ne bi pogodba kje neopaženo zmuznila skoz urad. V slučaju, da bi se uradno podpiralo to špekulacijo, bom podvzel primerne korake tukaj pri ministrstvu in tudi v Narodni skupščini. Blagovolite i tokrat sprejeti izraze mojega globokéga spoštovanja. Belgrad, dne 8. febr. 1928. IVAN JERIČ l. r. S približno istov vsebinov sta šle pismeni intervenciji na Okrožni agrarni urad v Maribor i na agrarno ministrstvo v Belgrad. Od agrarne direkcije je prišeo odgovor, šteroga v celoti ne bomo objavlali, nego samo nešterne odlomke: „ . . zadevo ne smatramo niti za diskutabel, ker bi bilo hüdodelstvo napram ubogemu Ijudstvu, ako bi se kaj takega dovolilo. Sedaj, ko ste me opozorili, ni več nevarnosti, da bi se stvar „zmuznila“ ker sem dal nalog, da se mora ta spis, čim bo prišel od mariborskega urada, meni osebno predložiti, nakar Vas bom nemudoma obvestil.“ V Ljubljani,, dne 12. II. 1928. GUSTAV GOLIA agrarni direktor. Od okrožnoga agrarnoga urada pa je prišeo i na občino i g. poslanci Jeriči sledeči dopis: Štev. 936/28. Maribor, dne 9. marca 1928. Občinski urad, Vučja gomila. Tuk. urad je prejel od naslova dve poročili, v katerih se omenja, da je veleposestvo Szapary iz Murske Sobote, oziroma neka ban ka prodala gozdne komplekse v Vučji gomili nekemu Josipu Jelovšek. Obvešča se naslov, da tuk. urad ni do današnjega dne sprejel nikakih tozadevnih kupnih pogodb in tudi ne prošnje, da bi se takšna kupna pogodba potrdila. V slučaju da takšna prošnja pride, se cela stvar dostavi višjim inštancam z Vašimi vlogami vred v kompetentno rešitev. O tem obvestilo g. narodnemu poslancu Ivan Jeriču z ozirom na njegovo vlogo z dne 3. U, 1928. Šef urada: Inšpektor GREGUROVIČ l. r. Poleg toga so g. Poslanec Jerič ešče opomenoli zastopnika grofa Szaparija g. Valyija, da Vučegumilančarje Ščejo več dati za šumo kak g. Jelovšek i bi oni kvár napravili grofi, či bi podpisali to falejšo pogodbo. To so dejstva štera kažejo, da so g. Jerič napravili vse, da občuvajo Šumo Vučegumilančarom ne samo za zdaj, nego tüdi za bodoče. Dobro to znajo demokratje, ar je eden njihove sorte lüdi poslanca na nedostojen na- čin, javno na cesti zato napadno, zakoj so proti, da bi Jelovšek küpo šumo. Znajo to dobro tüdi Vučegumilančarje. Njihov župan je g. poslanci poslao sledečo zahvalno pismo: Velecenjeni gospod IVAN JERIČ nar. poslanec v Belgradi. Na Vašem cenj. dopisu z dne 27. jan. 1928. vam najprvič najtopjeje zahvalim vu imeni vsej občanov in vam tudi poročam, da še gotovo nikdar ni takše pismo došlo v našo občino, da bi je s takov polno ljubeznostjov sprijali kakor sedaj to. Nadalje vam poročam, da smo naredili novo „Izjavo“ za vas, katero vam sedaj priloženo Pošiljamo, in tudi prosim g. nar, poslanca vu imeni vsej občanov, Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list I Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30 D., či se čela naročnina, naprej plači do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačao za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništví v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. da bodite kre nas, podpirajte naše revne občane na tem polju, naj dobijo v svojo last to Šumo, ker je to res jako potrebno našoj občini. Druge občine so že skoron vse dobile agr. zemljo, samo glih naša še sploh nič, sedaj pa kedaj jeste prilika, bi si pa drugi obrnoli na svoj hasek! In da naš narod hoče plačati, kakor je razvidno po zadosta dobroj ceni. Prosim g. nar. poslanca naj nam pomagajo po mogočnosti, in se bodo sigurno odprle oči našega ljudstva za prihodnje . . . na koj bom tudi jaz gledal v polni moči in celo glasno kričao ljudstvi: Predramite se iz sna temne noči! Što je kre nas kre tistoga smo mi! V Vučji gomili, dne 1.febr. 1928. HORVATH ŠTEFAN l. r. župan. Iz tej pisem je razvidno, da so včinoli g. poslanec Jerič vse, da rešijo šume našemi lüdstvi i da so tüdi dosegnoli, ka po Zdajšnji zakonaj poslanec v takšoj zadevi zmore dosegnoti. Da bi šumo lastnik musaj morao odati k tomi ga nemre nihče prisiliti, nego to da nesmi nihče drügi küpiti kak samo tisti šterim po zakoni ide, to so pa poslanec dosegnoli. Zakaj pa so ne oni šli v Vučo gomilo kortešerat? Zato ne, ar prvoj vrsti iščejo pravice lüstva i ar majo dosta dela i ne vtegnejo. Zdaj pa čtite i poslüšajte, ka so k tomi napravili demokratje: Štiri mesece po tistom, kda je bilo že vse napravleno, so zbobnali v svet, da bodo meli spravišče v Vučoj gomili kama naj pridejo vsi, ki bi radi meli, šume. Pozvali so celo Moravčare, Ivančare i z drügi dnešnji vesnic. Bilo je tam guča od logov od toga, da našiva poslanca nikaj ne delata i tak dale. Le kda so Ivančarje ugovarjali, so začeli gospodje, demokratje malo pomenje. Pitamo samo, ka so demokratje napravili za naše siromake? Pogodbo so sklenoli, kda je bio njihov voditeo Žerjav minister za šume, z zagrebečkimi trgovci, za miljon dinarov, da bodo smeli tej po miloj voli sekati naše loge. Bratili so z dr. Nemethijom, šteri je šteo miljone zaslüžili pri agrarnoj reformi na račun naši siromakov. I g. Koder, šteromi se je v Vučoj gomili samo cedio od dela za narod, je pošitao našim agrarnim interesentom pisma z lastnim podpisom, kde je nje silo, da morajo küpiti zemlo, 4 bi se njim tak zgodilo kak vnogim drügim ki so svoje peneze notri vdarili i plačüvali drage intereše, poleg toga pa ešče, arendo pa porcijo kak drügi. Dokaz neizmerno, nesramnosti je, či ešče takši lüdje majo obraz stopiti pred narod s pitanjom agrarne reforme. Čüli smo tüdi praviti, da so Vučegumilančarje prej vörvali, ka so njim demokratje prazni otrobov navezala Či je to istina, potom je za Vučegomilančare pravična samo dvoja sodba: najmre, ali so kak nespamenti i s svojimi glavami ne mislijo, nego vse verjejo ka s čim je demokratje farbajo: ali pa nevejo niti telko poštenja, da bi to držali, ka pred nekaj meseci obečajo tistomi, ki njim je dobro včino i preprečo da že zdaj Jelovšeki ne sekajo tisti šum. 2, NOVINE 24. junija 1928. NEDELA. (Po risalaj štrta.) V tisti časaj, gda so vnožine obsipale Jezuša, da bi poslüšale reč božo, je on stao poleg Genezeret jezera. I vido je dve ladji stoječivi kre ribnjeka ribiči so pa izstopiti i prali mreže. Stopo je v ladjo, štera je bila Simonova i ga je proso naj jo odrine malo od kraja. I sedeči včio je vnožino iz ladje. Gda je pa henjao gučati, pravo je Simoni: »Pelaj na globočino i prestrite mreže vaše za lovlenje.« I Simon je odgovoro i pravo: „Vučenik! Vso noč smo delali i nika ne vlovili; nego na reč tvojo razprestrem mrežo.“ I gda so to včinoli, zajali so vnožino rib, mreža müva se je pa trgala. I skimali so tovarišom, šteri so bili v drügoj ladji, naj njim pridejo pomagat. I prišli i napunili obe ladji, tak da sta se malo ne pogražati. Gda pa je Šimon Peter to vido, spadno je k Jezuši na kolena govoreči: »Gospodne odidi od mene ar sam grešen človeki« Groza je obišla njega i vse šteri so bili ž njim nad vnožinov rib štero so vlovili. Ravnotak Jakoba i Janoša, sina Zebedejova, šteriva sta bila Simonova tovariša. I Jezuš je pravo Simoni: „Ne boj se; od zdaj naprej boš lovio lüdi.« I potegnoli so ladji k kraji, ostavili vse i Šli za njim. Navuk: Dober Bog ne vaga naši del po tom kelko smo napravili, nego po dühi s šterim opravlamo delo. Murska Sobota. — Higijenska razstava se jako lepo razvija. Preminočo nedelo je bila slovesna Otvoritev, štere se je udeležila velka vnožina šolske dece i tüdi drügoga občinstva z godbov. V obhodi so deca nosila pomembne napise od treznosti i zdravstva. Na gimnazijskom dvorišči je bilo slavnostno zborovanje, gde je zastopnik drüštva za gojitev treznosti v Soboti povdaro posebno potrebo po zdravstvenom domi. Po večeraj se vršijo predavanja v Dittrichovoj dvorani ali v gimnaziji o zdravji, kak smo to že v zadnjo! številki v sporedi objavili. Lüdstvo z zanimanjom hodi gledat to razstavo posebno ešče šolska deca štera prihajajo iz vsej krajov pod vodstvom svoji gospodov i gospodični vučitelov i vučitelic. Na razstavi se Odavlejo tüdi vse vrste brezalkoholni pijač. Ludem toplo priporočamo, da si ja vsi ogledajo to razstavo, šteri morejo tüdi, naj hodijo k predavanjom. — Razstava risb i ročni del naši gimnazijski dijakov i dijakinj se odpre v nedelo 24. toga meseca ob 9. vöri predpoldnevom.. Što se zanima za razvoj i napredek sobočke gimnazije, nesme zamüditi te prilike. Razstava ostane odpreta do 28. junija, vstop je vsakšemi dovoljen brezplačno. — Čebelarsko drüštvo se je ustanovilo v Soboti v nedelo 10 ju- Vidov den. Pri nas svetimo god svétoga Vida 15. junija. Po pravoslavnom kalendari pa, šteroga se držijo ešče naši Srbi, obslüžavlejo te den kak tüdi vse drüge dneve celoga leta, 13 dni sledi. Uradno majo že vsešerom v Srbiji naš kalendar nego cerkveni svetki se vršijo ešče po starom kalendari. Tak obslüžavlejo oni svetek Novoga leta, Božič, Vüzém i tak naprej vsigdar dva tjedna po našem katoličanskom svetki. Pripravla se pa tüdi pravoslavna cerkev, da spremeni svoj kalendar i bomo tak v kratkom časi meli oboji ednaki kalendar i svetki naši kak pravoslavni spadnejo na isti den. Zakoj volo je znamenito Vidovo ? Vsi znamo, da je kmečkemi lüdstvi nikak ne povoli, či držáva ravno v takšem časi, gda je na poláj nájveč dela, postavi celi küp svoji svetkov. To pa zato ar tüdi na državni svetek nesmijo lüdjé nikšega dela opravlati na polaj. Naša država je v tom pogledi ne postavila vnogo svetkov. V glavnom sta pri nas dva državniva svetka i to na Vidovo i 1. decembra, gda držáva sveti den zedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov v ednoj, samostojnoj i od nikoga odvisnoj državi to je v Jugoslaviji. Na Vidov den se pa obhaja v glavnom spomin, na tri ali pa tüdi na štiri znamenita dogodke šteri so v zvezi z zgodovinov naše države. Prvi spomin na takši dogodok je Bitka ná Kosovom poli, Štera se je zvršila na Vidov den 15. junija 1389. po našem kalendari. To je bio nesrečen boj Srbov proti Törkom na šörkom poli sredi jüžne Srbije. Te den so bili Srbi premagani od Törkov i so bili po tom skoro več kak 500 let njüvi robi. Ta bitka je napravila po celom sveti jako globoki vtis, Srbi sami se pa ešče dnesdén spominjajo toga dneva, ar so se v toj bitki silno junaško bili, i čitüdi so bili od vnogo močnejše vojske premagani, so nigdar ne pozabili na svojo slobodo. Tak dugo so ne mirűvali, dukeč so si ne nazaj spravili lastivno slobodne države. Kak se je vršila ta bitka ? Srbski goslari ešče dnesdén v najrazlazličnejši pesmaj opevlejo to bitko i se spominjajo tej stari znameniti časov. Po tistem časi, gda so Törki zavzeli Carigrad, njim je gratala odpreta pot med krščanske narode v Europi kama so hodili ropat. Nego pot je vodila Törke prek po imanji i državi srbskoga lüdstva. To lüdstvo je pa bilo jako žilavo i bojevito i je nikak ne štelo püstiti, da bi Törki pri nji ropali, ali pa hodili prek njüve zemle ropot v drüge države. Pri vsakšoj priliki so se Törkom proti postavili. Zato je skleno törski sultan Murat, da Srbe ednok dobro pobije. Zbrao je strašno velko vojsko i se je napoto proti máloj Srbiji. V Srbiji je vladao v tom časi knez Lazar, šteri je tüdi zbrao okoli sebe vse domače velíkáše i se je s preci velkov vojskov napoto proti sultani Na Kosovom poli sta prišli obe vojski vküp. Včasi v začetki se je pa Skrivoma prikradno v törski tabor srbski junak Miloš Obilič i je sultana do smrti smekno. Včasi po tom djanji je gratala v tőrskom tabori velka zmešnjava, nego sultan je meo seov dva sina i vse velikaša, šteri so včasi ednoga sina zvolili za povelnika i se z vsov silov vrgli na Srbe. Oboji so se bili strašno, kak tigri. Že so Srbi bili na bogšem, gda so samo ednok dobili Törki nove čete na pomoč i so Srbe, šteri so nindri za seov nikše pomoči ne meli večina tom poli premagali. Törkom je prišao v roke tüdi knez; Lazar i drügi srbski velikaši, štere so vse vmorili, poleg mrtvoga sultanovoga tela, vse drüge zgrablence so pa odpelali seov v Malo Azijo. Törki so bili po toj bitki sami tűdi tak zdelani, da so nikam ne vüpali naprej iti nego so se povrnoli nazaj v Malo Azijo. Tak so narodi po Europi mislili cilo, da so bili Törki premagani i se je na priliko na Francuskom ešče vršila v Parizi zahvalna slüžba boža za to, da so Törki ne zmagali krščanske vojske. Nego od zdaj naprej se je začnolo žalostno törsko vladanje i ropanje po vsej krščanski krajinaj tak tüdi po naši slovenski, hrvatski i tüdi vö-' grski krajaj. Srbi so se pa oslobodili od Törkov Ščista komaj leta 1918. pod vladanjom krala Petra. To bojno naši lüdjé ešče dobro pomnijo, gda sa se bili Srbi, Bolgari, črnogorci i Grki proti Törkom i so je potisnoli z Balkanskoga polotoka nazaj v Azijo. Preci slobode so pa vživali Srbi tüdi že prvlé, ar so nikak ne šteli prenašati törskoga gospodska nad seov. nija. Za predsednika je zvoleni g. Eugen Antauer, šolski vodja na Tišini. Gojitev včelarstva nam samo haske nosi, zato ustanovitev takši drüštev kak najbole toplo pozdravlamo. Slovenska Krajina. — Lepa knjiga. Naš domačin gospod kaplan Franc Kolenc je pred kratkim v Maribori izdao jako lepo povest „Pont-des-artska-beračica“ ali „Odpoved nesrečne žene.“ Ar je povest istiniko lepa, je bila na Štajerskom toplo sprejeta i jo lüdstvo rado küpüje. Tem bole toplo jo moramo mi sprejeti, ar jo je izdao naš domači rojak. Košta samo 12 Din. Dobi se v „Prekmurskoj tiskarni“ v M. Soboti, pri g. trgovci Osterci v Beltincaj i pri pisateli samom v Gomilicaj. Küpite jo kem prle, da mogoče ne bi bilo prekesno. — Cankovska fara je prosila od države za brezobrestno posojilo v višini 3 miljone Dinarov, da si konči nikelko opomore po strašnoj nesreči, štera jo je zadela zavolo toče. Dobro bi bilo, da bi držáva tem nesrečnim Občinam tüdi na te način priskočite na pomoč, da bi dala lüdem slüž. Potrebne bi bile ništerne nove Šole, ceste mostovi i tak naprej. Kaj takšega je itak dužnost države, da napravi zdaj pri toj nesreči bi pa meli lüdjé od toga tüdi, jako velko pomoč. — Toča mrtveca odkrila. Nesrečen Ludvik Novak iz Kostanovec šteroga so financari pred dobrim mesecom strelili pa so ga te ne mogli najti, je bio zdaj najdeni, gda je toča silje do gologa pobila. Mi smo proti tomi, da naši lüdje hodilo švercat, ar si s tem samo velke kaštige spravijo, večkrat pa plačajo to svoje delo tüdi z življenjom. Smo pa tüdi proti tomi; da finančni stražniki pri vsakšoj priliki či koga nemrejo zgrabiti, na slepo srečo strelajo. Da ništerni naši širomaški lüdje hodijo švercati je kriva tomi naša državna uprava. Teško se dopove človeki naj ne hodi prek meje küpüvat, či pa vidi, da je tam kakši predmet dvakrat ali petkrat falejši kak pri nas. Živlenje naši lüdi je pa nam . ešče vsigdar drago i je bomo branili. 24. junija 1928. NOVINE 3. — D. Lendava. Vpisovanje v državno meščansko šolo za šolsko leto 1928/29. se vrši dne 29. junija 1928. od 8. do 12. vöre. Šolska oblast je dovolila, da se od dijakov smejo pobirati podpore do 20 Din. za učila in knižnico. Što more, naj prostovolno prispeva, da se zbirka spopuni. — Invalidi, šteri želejo dobiti legitimacijo za polovično vožnjo, naj se zglasijo pri invalidskoj organizaciji V Soboti poleg špitala i to v sredo ali v nedelo predpoldnevom, gda so Uradne vöre te organizacije. — Plemenski konžar.- Oblasti odbor mariborske oblasti je dobo telko prošenj za podelitev plemenski kanžarov po znižanoj ceni, da nikak nede mogao vsem pašnikom spuniti njüve prošnje. Vsakša krajína dobi nikelko tej kanžarov, novi Prošenj pa naj níšče več ne pošle. — V nedelo 24 junija bo ob 11 vöri pred poldnevom bo v Soboti na higijenskoj razstavi predavanjeza naša društva i naše lüdi, po poldnevi bo pa meo po večernici g. dr. Gregorc predavanje o trahomi, potom bo pa ustanovitev drüžtva za narodov zdravje. Zato naj te den kem več lüdi obišče to koristno razstavo v soboč- koj gimnaziji. — 1. julija idemo v Ljubljano na Stadion, gde bo letos največja Orlovska prireditev. Vsakši ma pravico do polovične vožnje. Doma küpi na štaciji ceIo karto, štero da Štemplati, na Stadioni v Ljubljani pa dobi potrdilo, da se je udeležo prireditve i se lehko potom s starov kartov i tistov pravicov kšenki domo pela. Člani i članice Orla pa dobijo na svojo orlovsko izkaznico četrtinsko vožnjo. Vožnja do Ljubljane i nazaj pride od nas blüzi 80 Din Polovična, četrtinska pa samo okoli 40 Din. Naši lüdjé bodo šli z domi v soboto po Petrovom najkesnej s tistov železnicov, štera ide ob dvema po poldnevi iz Sobote, bogše je pa či idejo že zajtra ob 5 vöri iz Soboto. Za prenočišča se pa naj javijo naši ljüdjé v Ljudskom domi pri Slovenskoj Orlovskoj zvezi, gde dobijo vse potrebna navodila. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. Krv v Belgradi. Poslanci Pavle Radič i Gjuro Basariček do smrti streljeni. Štefan Radič, Pernar i Grandja ranjeni. Strelao je na nje Črnogorski poslanec Puniša Račič v nar. skupščini. V sredo, 20. junija je tekla krv našem parlamenti. Dva Radičoviva poslanca sta mrtviva. Basariček je na mesti mrtev vküp spadno, Pavle Radič je pa pol vöre po doblenom streli v špitali mro. Štefan Radič je ranjeni v červo i se ešče nemre znati, či ostane pri živlenji. Strelao je na te poslance Črnogorski poslanec, šteri je po svojem jeziki sam Hrvat i je bio proti zdajšnjoj vladi. Vlado pri tam deli nikša krivda ne zadene ar je to včino eden nepremišleni človek nagle i vroče nature. Vsi ranjeni se opravijo na državne stroške. Familije vmorjeni poslancov bo podoirala držáva. Vlada je izrazila sožalje strankam i familijam nesrečni i naš krao je sam obiskao nesrečne ranjence. Puniša Račiča so žandari že prijali, odpelali v temnico Glavnjačo i pride pred sod. Kak je prišlo do te krvi v našem parlamenti? Što je nikelko pazo kak se razvija politično živlenje, je vido da kaj dobroga nemre priti iz toga. Istino moramo povedati, da sta Pribičevič i Radič sama tirate drüge do toga, ka se je zgodilo. Mi smo proti tomi, da bi što z revolverom iskao pravico i to je obsodila tüdi vláda sama. Nego v parlamenti je vláda že na sveti nikaj pametnoga več ne mogla delati ar so lüdjé kak Pribičevič, Radič i Pucel toga ne püstili. Radič je cilo vsakšemi tak še nedostojno reči v obraz povedao, da je tüdi najbole mérnoga človeka razdrlo. Vse je pa stalno hujskao Pribičevič sam, šteri je iz krvavoga parlamenta zdrav prišao. Do strelanje samoga je Da prišlo tak, da je poslanec Račič predlagao Prejšnji den, naj Radiča preiščejo či je pri zdravoj pameti ali ne. Kakpa, da toga predloga od vročega Črnogorca ne sprijao skupščinski predsednik. Radičevce je pa to vseedno strašno razdražilo. V sredo je meo Račič govor, pri šterom so njemi Radičovi i Pribičevičovi poslanci vnogo zmes kričali dukeč je ne prijao za levorver i petkrat strelo na pet poslancov. Mi odkrito Povemo, da so pri tom deli ne nedužni ne Radičovi i Pribičevičovi poslanci Rašič pa kakpa tüdi ne. Vlada je izdala naredbo, naj bo po vsoj državi red i mer. To je eden spomin na Vidov den, drügi je pa Atentat v Sarajevi leta 1914. tüdi 28. junija. Srbija se je sama oslobodila od divji Törkov i je štela živeti slobodno živlenje nego austrovogrskoj državi je to nikak ne bilo po voli. Moramo po istini povedati, da je austrovogrska država delala staro) Srbiji velko krivico. Tak kak da bi se ta držáva bojala male Srbije, njoj je nikak ne štela püstiti, da bi se malo razširila i bila samostojna držáva. Posebno po tistom, gda sta Austrija i Vogrska zavzelo Bosno i Hercegovino so vsikdar gučali da bi bilo potrebno tüdi Srbijo spraviti pod to oblast. To je kakpa Srbe, šteri so že od nigda šteli meti svojo samostojno državo, strašno čemerijo. Posebno čemerni so bili na Austrijo srbski dijaki i srbska mladina. I zavolo toga se je tüdi zgodilo da je leta 1914 zgübo v Sarajevi živlenje Austrijski Prestolonaslednik Ferdinand, Šteri je bio v istini pri tom deli ščista nedužen. Istina je, da je bio srbski dijak tisti, štèri je strelo Ferdinanda, stina je pa tüdi, da je Srbija pri tom deli nikaj ne bila kriva. Krivi so bili tisti, šteri so delali poleg srbski mej velke vojaške vaje, samo zato naj bí Srbijo razdražili i so poslali Ferdinanda v Sarajevo samo zato naj bi se njemi kaj zgodilo, da bi tak lehko te proti Srbiji z bojnov nastopili. To se jako lepo vidi tüdi s toga. da so meli austrijci okoli Sarajeva velke vnožine soldačijo, za obrambo Ferdinandi so pa določili samo par vojakov. Tüdi to je eden Važen špomin na Vidov den s Šterim so bili posejani prvi začetki velke bojne i po toj bojni je zrasla velka i močna Jugoslavija. Mir i ustava naše države. Vidov den je tüdi spomin, gda je naš parlament sprijeo leta 1921. prvo ustao za celo našo novo državo. Naša stranka je v tistom časi glasovala proti toj ustavi, ar ta ustava ne prizna različni krajin po narodnosti. To je centralistična ustava nego itak so to prvi zakoni v našoj državi kakše mora meti vsakša držáva či ščejo meti doma red i mér. Vidi se pa, da so že tüdi tisti pripravleni, da se spremeni ustava, šteri so prvle najbole kričali proti nam i delali za to ustavo. V KANADO z Med 20. junijom i 5. augustom za polske delavce, slüžkinje, drüžine polodelcov. Samo 4 dni na odpretom morji. Najhitrejša i najbogša zveza prek Hamburga, Antverpena, Cherbourga z glasoviti parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsakšo nedelo. Informacije glede vozni cen, vizuma, prtlage, predpisov zavolo vseljavanja v Kanado i v Zdrüžene države davle CANADIAN PACIFIC zastopstvo za SLOVENIJO JOSIP ZIDAR (IX) Ljubljana WILS0N0VA (Dunajska) cesta 31. Politične beležke. Jaj, jaj ! V demokratskoj Domovini eden nikši naš domačin strašno toži, da se je zdaj že svet ščista naopak obrno kak mamo v vladi tüdi mi ednoga svojega ministra. Posebno velke krivice se prej godijo zdaj pri nas tistim, šteri so prišli z drügi krajov k nam. Najbogša demokratska inteligenca se prej šče zdaj trumoma odseliti od nas. I to bo za nas grozovito Škoda. Tak zdihavle te naš demokratski domačin milo v dugom praznota članki. Mi pa pravimo: Joj, da bi se to bar zgodilo ! Da bi vsi tisti odišli od nas, šteri so z nami ne zadovolni. Ešče bole pa, da bi vsi tisti odišli, s šterimi smo mi ne zadovolni. Joj, kak bi pa ešče to lepo bilo! Vsem demokratom rožice potrosimo na pot samo idejo naj od nas, pa škodo naj nam povrnejo, štero so nam napravili. Zahvala. Za iskrena sočutja ob smrti svoje predrage žene MARIJE ZELKO se najtoplejše zahvalüjem vsem znancom, šteri so nam pomagali pri njenom dugom betegi, kak tüdi vsem, šteri so jo obiskali pri mrtvečkom odri i jo v tak lepom redi sprevodili k Večnomi počitki. Vsem moja prisrčna Zahvala. Črensovci, 10. VI. 1928. IVAN KRAMAR i ostala deca. Dober kovač šteri ma tüdi izpit za dvorbo parni kotlov dobi dobro slüžbo. Plača bo po dogovori. Zglasiti se je pri Upravi Veleposestva D. Lendava 150 močni delavcov i edna küharca dobijo dober slüž. Zglasiti se je v posredovalnici dela v M. Soboti, poleg špitala. K odaji 14 plügov zemle jako rodovitne i to njive travniki, gošče i lepi sadovnjak. Posestvo leži na lepom, prijaznom kraji na Murskom poli. Več se Zvedi pri ŠKERGET ANDREJI KRIŽEVCI pri LJUTOMERU. Poslanska pošta Več prehodov za dvolastnike kre madžarske meje. Pri nas je se te dneve müdila vküpna naša i madžarske obmejna komisija, šteroj je zavüpano, da vredi i določi, kde bodo smeli hoditi tisti, ki majo na oba kraja meje svoje imanje, kde tisti, ki majo kakše gospodarske opravke v bližini prek meje i na zadnje prehode, kde do smeli prestopi mejo tüdi drügi, nego to samo s potnimi listi, ne pa z obmejnimi ali dvovlastniška svedočanstvi. Vreditev tej zadev je bila že krvavo potrebna. Neizmerno je bilo naopačno posebno za tiste, ki majo na oba kraja imanje. Morali so dostakrat cele vüre duge vanjke delati, či so šteli priti na svoje pole, štero je bilo par minut daleč, samo ka na ovkraj meje. Našiva gg. poslanca, k šterima je dozdaj prišlo dosta pritožb od prebivalcov kre meje med našov i madžarskov državov, sta te prilike ne zamüdila i sta posredüvala, da so žele lüdstva poslühnjene. Prehodov bo dosta več kak je dozdáj bilo. Važna izjava ministra za prosveto. Po finančnem zakoni za tekoče leto, mora minister za prosveto ešče pred koncom šolskoga leta doprinesti naredbo, kde odredi, štere gimnazije ostanejo osemrazredne i štere se morajo znižati na štirirazredne. Ar ta odredba naskori zagledno beli den, sta našiva gg. poslanca hodila k ministri prosvete i ga prosila naj naša gimnazija ostane popuna. G. minister je bio tak lübeznivi i je dao -izjavo: „Ja ču se lično zalagati za vašo gimnaziju, da če ostati potpuna.“ Po našem se to pravi: Jaz se bom osebno zastavlao za Vašo gimnazijo, da ostane popuna. 4. NOVINE 24. junija 1928. Podpora za Zidanje i prizidavanje šol. V letošnji potrošaj je za podporo na zidanje novih šol i prizidavenje bilo v začetki določeno samo za Bosno i Srbijo. Tam najmre ešče jako malo šol majo. Poslancom Jugoslovanskoga kluba se je posrečilo, da se bo ta šuma delila za Zidanje šol po celoj državi. Iz te šume pride na Slovenijo 200 jezero Din. Našiva poslanca sta se pobrigala, da od te šume priličen deo pride v Slovensko krajino. Okrožno sodišče v Murskoj Soboti — okrajno sodišče pri Gradi. Med drügimi točkami programa naše Ljudske stranke je tüdi to, delati vsikdar na to, da kak največ penez pride v naš kraj i kak najmenje odide inan. Poleg toga pa tüdi to, da se morajo različni uradi razdeliti tak, da mi dobimo telko uradov kelko nam ide s pogledom na broj našega prebivalstva nasproti broji tam prek. Tevi dve točki sta bile iznagib, da sta našiva poslanca včinola vse, da novo okrožno sodišče, ki bode nastavleno v Sloveniji, pride v Soboto. Te dneve je bila narodnoj skupščini predložena osnova zakona, šteri določile, da se mera v Sloveniji nastaviti peto okrožno sodišče sedežom v M. Soboti. Isti zakonski predlog določbe, da se za gornje kraje zdajšnjega sobočkoga okraja nastavi novo sodišče prí Gradi. Či demokratje i radičovci ne bi s svojimi nespametnimi nujnimi predlogi zadržavati delo v narodnoj skupščini, bi že poslanci vladine strank te predlog sprijali i bi se naskori obiskane dugoletne žele naše Sobote i cele krajine. Mi Znamo, da eden gospod demokrat jako brše proti sodišči pri Gradi. Znamo pa tüdi zakaj. Boji se najmre, da bo morao te iti k Gradi i tam nihati v Soboti lepo hišico, štero si je že Spravo iz trüdov našega lüdstva i tam nihati tüdi lepi zaslüž. Delo je bilo žmetno. Kda sta prišla poslanca dol, te je bio v osnovi zakona Ormož, kak Sedež okr. sodišča. Trbelo je teda lüdi pripraviti ešče celo na ovkraj Müre, da so se izjavili za Soboto, z drüge strani pa merodajne kroge osvedočiti, da je Sobota dosta bole primerna za Sedež okrožnoga sodišča i da že pravičnost zahteva, da majo na Kranjskom dve okr. sodišči i dve na Štajerskom, edno pa moramo dobiti mi v Slovensko krajino. S tem de položeni pogoj, da se Sobota ešče boje razvije i stopi v krog vekši varašov v Sloveniji. Tisti demokrat v Soboti pa naj ne misli, da pri Gradi ne vejo, ka za nje pomeni sodišče. Sodišče njim nemre kikaj vzeti, pač pa de preci več penez šlo k Gradi. Za gornji deo Goričkoga de to velkoga pomena tüdi zato, ar do meli bliže sodišče i s tem menje stroškov. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovaška krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., lito 300—340 Din.,, oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku konca 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10-12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 150 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 10 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 200 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Zdravo lice se lehko očuva do késne starosti či se za to brigamo prle kak začne lice venoti. Mladostno svežost moramo varvati dokeč je ne minola. Rabite za gojitev svojega tela, svojega lica, svoji rok i vlas. I. Fellerovo pravo Kaukasko pomado za čuvanje lica i kože, ona gladi grbe i brazgotine dela kožo gibko i nežno odstrani pojave staranja dela mladost i zdravje. Iznenadi Vas, s kakšov hitrostjov minejo sunčne pege, spokana koža, rdeči nos, piščajci, masni mozolčki i vsefelé falinge kože. II. Fellerova močna pomada za rast vlasi, štera brani izpadanje vlasi prerane pišlivosti, odstrani lüske mehča trde vlase i je dela bujne, gibke i pomaga rasti. Za probo 2 lončiča edne, ali po eden lončič od vsake EIsa-pomade s pakivanjom i poštov 38 dinarov. III. Elsa žájfe zdravja i lepote, štero so ne samo z dišavami napunjene žájfe, nego majo v sebi vrastvo, štero dobro dela, ide v Vašo kožo i jo vzdržavle zdravo, lepo, mlado, Vašo zvünešnjost pa mladostno svežo. Fellerove prave žájfe zdravja i lepote so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA-žumanjcasta žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drüge žájfe. Za probo 5 falatov ELSA-žajfe 52 din. i to s pakivanjom i poštov. V Vašem haski je, da pošlete peneze naprej zato, ka či naročite po povzetji, pride nikelko drakse. Naročite pri naslovi: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. HALLO! GVÜŠNO! Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmance, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. Odam stesan rušt 20 m. dugi i 6 met. Šürki, 14 okovani brven po 5 m. duge i 3 cote debele. Cena se zvedi pri MARIJI HAIS, Mala Nedelja. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Vsa popravila pri vüraj zgotovi dobro i fal z garanci-jov V A C L A V PLAČ E K v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Kmečko posestvo obstoječe iz 28 plügov i to njiv, travnikov, sadonosnika, goric i gošče, stanovanjska i gospodarska poslopja novo zidana i s ciglom pokrita vse fal k odaji zavolo drüžinski razmer. Pozvedi se pri ANTON ŠUTJA, KAPELA, p. RADENCI. Naznanje se da, da je na prodaj v jako dobrem mestu v Štrigovskoj fari ena dobra in lepa hiša z celim gospodarskim poslopjem. K hiši spada okrog 20 oralov dobre oratje zemle, travniki, šume z stoječimi drevesi, velik sadovnjak i velik prostor za sajenje goric, vse to je v enem falati skupaj. Prodajajo se tudi isto tam konji, krave, svinje, plügi, brana, kola i vse gospodarska orodja. Proda se skupaj ali tudi posebej, kupci se lahko zglasijo za podrobnejše podatke vsaki dan prí ALBERT KODBA gostilničarju ŠTRIGOVA Medjimurje. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni Vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvíišnom mesti svoje peneze naložene. Otvoritev brivskega in česalnega salona za dame in gospode. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam da sem otvoril na Lendavski cesti — v hiši g. Čeha poleg pošte, kjer se je nahajala popreje carinarnica najmodernejši z vsemi higijenskimi pripravami opremljeni BRIVSKI in ČESALNI SALON za DAME in GOSPODE združen z trgovino z higijenskimi in toaletnimi predmeti. Cenjenim obiskovalcem jamčim osebno za tečno, solidno, ter strogo Strokovno postrcžbo. M. Sobota, dne 13. junija 1928. Z odličnim spoštovanjem: Josip Király brivski in česalni salon za dame in gospode Murska Sobota Lendavska c. (v Čehovi hiši.)