Poštnina plačana v gotovini LetO LVI. V Uubliani. V Sredo, dne 11. ]anuar]a 1928.	St. 8. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SH5
mesečno i() Din polletno I20 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meneCno 35 Din nedei)sH.a izdalo celole no v Jugo-slavtll SO Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pellt-vrsta mali oglasi ! SO In 2 D, veC|l o<HaaI nad 43 mm v i line po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniikemdclu vrstica po 10 Din O Pn većiem g naročilu popual
Izide ob 4 zlutral
rožen pondelIKe ln dneva po prazniku
Vrednlšlvo /e v Kopitarjevi ulici Si. в III Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/ema/o * UrednIAlva telefon it. 20SO. upravnlitva il. 232S
Političen lisi za slovensRi
Uprava le vKopltarlevl ul.si.6 Čekovni l! račun: Cfubl/оло 4lev. 10.6S0 In I0.34V [ za Inserate. Sara/euoSI. 7563. Zagreb I ti. 39.011, Praga In Dunaf il. 24.797
Proračun vojnega ministrstva soglasno sprejet
Minister Hadžič informira poslance o stanju v naši armadi — Dajmo armadi, kar je zaslužila in La kar je potrebna — Opozicija kritizira, a
Načelno stališče SLS.
soglasno sprejema
«
r Belgrad, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora je bil v razpravi proračun vojnega ministrstva, ki je manjši nego je bil prejšnja leta. Toda za naše gospodarske razmere je še vedno precej visok. Vojni minister general Hadžič je izjavil, da je na zahtevo finančnega ministra ostrigel proračun, kjer je le mogel, več pa ne more, ne da bi se pregrešil zoper lastno vest.
V	debati so govorili samo poslanci opozicije. Poslanci večine so navedli svoje želje na seji vladne večine, ki se je vršila pred sejo. Kritika opozicije je bila zelo blagohotna, kakor je vojni minister sam poudaril. V glavnem se je pritoževala, da je vojni minister v zahtevah okrnitve preveč popustljiv. Zlasti samostojni demokrat Demetrovič je očital ministru, zakaj da je dal lansko leto proračun tako ostriči, da so krediti za vojsko premajhni.
Tudi radičevci so bili zelo zmerni v svoji kritiki. V glavnem so se omejevali na težave, ki jih imajo radi svoje stranke v vojski. N. pr. glede tistih oseb, ki so radi radičevske agitacije zapustili vojsko, sedaj pa so bili za to kaznovani. Zanje zahtevajo amnestijo.
Ekspoze vojnega ministra
V	začetku seje je vojni minister v daljšem ekspozeju naglasil, da je bil prvotni načrt proračuna vojnega ministrstva 3 milijarde 936 milijonov. Ta predlog je temeljil na stvarnih in dejanskih potrebah. Kadi težnje, da tudi vojska doprinese, da se proračun vojaških izdatkov zmanjša, so se mnoge potrebe odložile za bodoče proračunsko leto. Sedanji proračun se je reduciral in znaša 2 milijardi 428 milijonov 541 tisoč 226 Din. Od prvotnega proračuna se je ta proračun zmanjšal za poldrugo milijardo. To je skrajna meja, do katere smo lahko še šli v redukciji tega proračuna.
Nasproti proračunu 1927/28 je večji za 57 milijonov 587 tisoč Din. Predlog proračuna za 1928/29 je treba kritizirati z drugega stališča. Proračun 1927/28 je znašal 2 milijardi 384 milijonov 991 tisoč. Ker pa so se v teku leta krediti izkazali za nezadostne, so bili potrebni naknadni krediti. Ce bi se vsa ta povišanja dodala k temu proračunu, potem se vidi, da je znašal 2 milijardi 403 milijone 161 tisoč. Z ozirom na to je predlog za 1928/29 večji od proračuna 1927/28 samo za 24 milijonov.
Osebni izdatki so se povečali, ker se je povečalo število oseb za 1804. Letos imamo 224 mladih častnikov več nego doslej, v podčastniškem kadru 850 oseb več, dalje imamo več 10 uradnikov, 10 mojstrov, 16 uradnikov, 40 arhivarjev. To povečanje osobja je bilo potrebno, ker se nahajamo v končnem dovrše-vanju tehničnega zavoda v Kragujevcu in zavoda v Zraljevu in Cačaku.
Proračun za prave potrebe naše vojske ni zadosti velik. Po sedanjih predlogih znaša prehrana enega vojaka 7.60 Din dnevno. To je najboljši dokaz, kako gledamo na gospodarstvo. Za nabavo hrane za vojaštvo bi bilo uaj-bolje, da bi se hrana takoj nabavila ob žetvi, ker je takrat najcenejša. Tega pa ni mogoče storiti, ker ni dovolj skladišč in ne dovolj kreditov. Radi tega smo prisiljeni nabavljati na kredit. Da bi se to odpravilo, je ministrstvo v preteklem letu poskušalo dobiti vsoto 100 milijonov Din na račun obratnega kapitala. Kadi finančnih razmer in načina budžetiranja pa se ta namera ni mogla uresničiti.
Za razne najemnine se letno porabi 8 milijonov Din. To vprašanje bi se najlažje rešilo
s tem, da bi se najelo dolgoročno posojilo. V tem oziru se je storilo že več poskusov, ki so pa vsi ostali brez uspeha. Radi tega je vojni minister prisiljen staviti v vsak proračun te vsote za zakupnino- Za zgraditev skladišč in njihovo vzdrževanje je potrebno 1 milijarda 100 milijonov. Verjetno je, da tega skoro ne bo mogoče dobiti.
Za zrakoplovske potrebe se je določilo nekaj nad 3 milijone več, kakor lani. Z ozirom na potrebe in važnost aviatike je to majhna vsota. Šele z nabavo materiala, ki jo določi ta proračun, se bo lahko reklo, da se je pričel pravilen razvoj našega zrakoplovstva. Da bi se izvedle nameravane sestave zrakoplovnih enot, so potrebni večji krediti. Za zrakoplovske potrebe se mora dati čimpreje in čim hitreje, ker je stvar nujna.
Za mornarico se je določilo malo. Važnost mornarice pa je tako velika, da bi morala biti vsota mnogo večja. Ker se ne more storiti naenkrat vse, se po načrtu dela na razvoju. V proračun se je postavila samo vsota, ki je potrebna za nujne stvari mornarice.
Na podlagi teh kratkih pojasnil in podatkov, ki sem jih navedel v posebnem ekspozeju, se lahko prepričate, da vsebuje predloženi proračun vojnega ministrstva vsote za neobhodne potrebe vojske, mornarice, zrakoplovstva in obmejnih čet Zato vas zagotavljani, da je naša dična in junaška vojska popolnoma zaslužila, da ji poklonimo svojo pozornost, ker jc ona dosedaj vedno v miru in v vojni dokazala, da je najbofj skromna v potrebah in da stoji po patriotski sili vedno na višini in predvsem na prvem mestu med najboljšimi vojskami, ki so imele vedno več kakor je bilo potrebno. Zato vas prosim, da ta proračun sprejmete kot minimalen.
Minister je za svoja pojasnila žel odobravanje vseh poslancev finančnega odbora.
Kritika opozicije
Prvi je govoril Radičev poslanec, bivši minister inž. Košutič. V svojem govoru je izjavil, da smatra, da je proračun zelo velik in da ga ne more sprejeti kljub svoji najboljši volji. Po njegovem mnenju je gotovo preveč, da gre skoro polovica proračuna za vojsko. Ce pogledamo proračune drugih držav, vidimo, da je tamkaj razmerje popolnoma drugačno. Vse države delajo na miroljubnosti. Z ozirom na to bi bilo potrebno, da tudi mi delamo v tem duhu miroljubne politike. Nato je govoril o potrebah mornarice. Potem se pa pritožuje proti strankarstvu, ki se po njegovem mnenju uvaja v našo vojsko. Končno pa le odobrava izvajanja vojnega ministra in se pridružuje njegovim željam, njegovim pohvalam hrabrosti naše vojske.
Zemljoradnik Voja Lazič je v kratkem govoru zahteval znižanje službenega roka.
Pavle Radič (HSS) je kritiziral proračun. Naglašal jo dejstvo, da se mora vojska obdržati na višini, ki je neobhodno potrebna za našo sigurnost. Graja pa predvsem nepravilnosti, ki jih izvršuje orožništvo Posebno govori o svojem potovanju po južni Srbiji. Po njegovem mnenju je Radičevo akcijo onemogočilo ravno orožništvo, ki ni bilo na potrebni objektivni višini.
Na popoldanski seji je govoril D r 1 j e -vič, za njim pa Demetrovič. Oba sta kritizirala posamezne pojave v vojski. Demetrovič je v svojem govoru vprašal vojnega mi-
Najvišje slovensko
vprašanje
Ker nek dosti viplivni belgrajski list zopet pogreva vprašanje redukcije univerz, pri čemer zagovarja (ne vprvičl) predvsem okr-nitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, je potrebno, da to vprašanje zepet premotrimo, in to s stališča, kj ga je treba poudariti zlasti napram gotovim krogom v prestolici naše države.
Začnimo s konstatacijo nekega bistveno važnega dejstva: Da je naša univerza v naši državi, potem ko je bila zakonito ustanovljena, sploh postala vprašanje, to je nevenljiva zasluga naše SDS. Le-ta je po svojih vodivnih politikih od samega početka naperila vse 1 svoje sile proti ljubljanski univerzi kot gojišču naše slovenske narodne kulture. Ako smemo o tej stranki izreči kaj pohvalnega, potem ji na noben način ne smemo odreči priznanja, da je v tej točki svojega programa bila brezobzirno dosledna. Ljubljanska univerza po tem programu ne sme biti slovenska, ampak »jugoslovenska«, kar se pravi toliko kot srbska, ker jugoslovenstvo kot narod alj kultura — vsaj ne v zmislu nekakega homogenega spoja — ne obstoja, n.ti se more umetno proti vsem zakonom narave in zgodovine ustvariti. Mogoče je edino ali da ostanemo sami svoj narod, ali pa da se popolnoma stopimo v srb-stvu ali hrvatstvu. Ker naši vseučiliščni kulturni delavci po tej poti niso šli in tudi ne morejo iti, so naše vseučilišče v Belgradu o=umničili kot protidržavno in vsaj klerikali-zujoče, če ne naravnost klerikalno, kajti ravno ti nesrečni »klerikalci« so tisti, ki dosledno in prav iz svojega načelnega stališča vun branijo slovenstvo kot narod. Takrat odločujočim krogom v Belgradu je prišlo seveda kakor nalašč, da se je slovenska stranka postavila na protislovensko stališče, ker je to bila pač najlažja pot slovenstvu izpodrezati korenine. Kakor hitro je v Belgradu SDS več pomenila kot ves ostali slovenski narod, se je začel tudi križevi pot slovenske univerze, ki bi je ne bili samo reducirali, ampak odpravili, da se niso vendarle bali slovenskega naroda, in če ne bi bilo — bodimo pravični — ostalo v širših plasteh SDS še nekaj ali mogoče celo veliko neizkoreninljivega slovenskega čuta. Na vsak način pa je odlakrat naše vseučilišče, ki se je smatralo kot intangibile, prišlo v diskusijo in se je našim kulturnim delavcem delo temeljito otežkočilo in zagrenilo.
Ako se tedaj tudi še danes pojavljajo v Iz vestni h krogih naši univerzi nasprotne težnje in razpoloženja, je to le posledica onega duha, ki je dal svojčas s pomočjo SDS prosvetni politiki v naši državi slovenstvu neprijazno smer, ki se more le počasi likvidirati. Kako čez noč spraviti s sveta tendenco uniformirati naše šolstvo, če pa je slovenska SLS sama po svojih eksponentih položila roko na slovenski jezik in duha v šoli? Kako Belgrad naenkrat prepričati, da je fundamental-no zgrešeno tisto »narodno edinstvo«, ki nujno vede do rardiranja slovenske univerze, ako g. dr. Kramer, najnovejši zagovornik slovensko univerze, v isti sapi v svojih novoletnih člankih zdihuje po tem »narodnem edmstvu«? Kako v en mah izbrisrti, kar se je SDS posrečilo sankcionirati po temeljni ustavi države? Kdor tedaj dela odgovorno za te težnje našo stranko, ki je komaj tri mesece v vladi, je ali neumen ali pa brezvesten demagog.
Naša stranka se dobro zaveda, kaj bi pomenilo, če bi se na ta ali oni nač n, pa naj si bo pod še tako upravičeno izgledajočo pretvezo, posrečilo amputirati ljubljansko univerzo. To bi bil samo začetek sistematično zamišljene akcije, da se polagoma popolnoma utrne življenje slovenski univerzi. Kultura vsakega naroda se gradi z univerz, ne z ljudske šole, in če izgubimo svojo univerzo, potem smo zadeti v srce kot samostojen kulturni narod. Naša inteligenca se bo vzgajala vsa v Belgradu ali Zagrebu, v par desetletjih ne bomo imeli več nobenih slovenskih profesorjev, in če bj lak kurz šel dalje, tudi ne slovenskih ljudskošolsklh učiteljev, in po par pokolenjih bi se slovenski književni jezik razvil nazaj v pokrajinske dialekte. Šola, sodstvo, državna in oblastna uprava, tehnika in gospodarstvo, v kolikor pride vpeštev jezik, pa tudi kulturno obeležje — vse bi potem samo p o s e b i prenehalo biti slovensko. Izginila bo in to hitro, slovenska knjiga, izvzemši cerkvenih in onih za domačo vporabo — skratka slovenski narod bo kot narod Izhiral. Nj glavno to, da ne bomo imeli svoje tehnične fakultete, da bi se Belgrad okoristil z našimi
lepimi instituti, da bi so okoristila s trudi našega znanstvenega dela belgrajska industrija, glavno jo to, da bi to pomenilo začetek konca našega narodnega kulturnega življenja in s tem slovenskega naroda kot naroda!
To so torej tisti za uas edino merodajni vidiki, s kalerih presojamo uaše univerzitetno vprašanje, in mi bi ne imeli ničesar proti temu, ako bi »Trgovinski glasnik«, oziroma njegov vseučiliški referent, neizogibni g. Ko-stič, zavzel nasproti temu svoje stališče, zakaj le potem se bo debata vršila na odkritosrčni podlagi, dočim so razlogi, ki ee z iz-vestne strani navajajo v prilog redukcije naše slovenske univerze, golo maskiranjo pravih misli in namenov.
Ker so pa vlada, v katerj sedi večinsko zastopstvo slovenskega naroda, dobro zaveda, v kakšnem nasprotstvu do tega naroda bi bil vsak poseg na njegovo narodno univerzo, zato se nam nj potreba preveč vznemirjati nad dejstvom, da se del belgrajske javnosti še ni preorijentiral glede vprašanja, ki ni vprašanje financ, niti številčnega razmerja Slovencev do Srbov, ampak vprašanje slovenskega naroda kot kulturnega naroda, ki hoče razvijati tako svoje lastno kulturno življenje kakor tudj s tem obogatevatj kulturo vseh jugoslovanskih narodov in naše države. Pojmi pa se morajo enkrat popolnoma razjasnili, in zato smo napisali ta članek.
Poincare,
francoski ministrski predsednik, k predstoječin* volitvam v Franciji
nistra, ali je on menjal svoje gledišče ali pa poslanci SLS z ozirom na vprašanje, da naj vojaštvo po možnosti služi v domačih krajih. Minister mu na to ni odgovoril, videč, da hoče poslanec Demetrovič uganjati samo strankar-stvo in izzivalno demagoško politiko.
Pač pa mu je takoj odgovoril poslanec Smodej, ki je izjavil:
Poslanec Smodej naglasa stališče SLS.
»Poslanci SLS imamo v tem vprašanju isto mišljenje, kakor smo ga imeli prej kdaj. RaJi raz' "nih klimatičnih razmer smo mi-i°nja, da služi vojaštvo po možnosti v svoji ožji domovini. Za vojaške bolnice znaša kredit 24 milijonov. V Sloveniji pa dosedaj ni bilo malarije, pač pa jo je tja zaneslo vojaštvo. Po naravi so ljudje v malaričnih krajih proti malariji bolj odporni. Ravno sedanji minister je začel upoštevati to mišljenje in mi samo želimo, da bi ga on v bodočnosti še bolj vpošteval.
Vprašal bi pa Demetroviča, ki je govoril o vojnici, ali je njegova skupina menjala svoje mišljenje o vojnici zato, ker je v opoziciji? Leta 1923. je edino Jugoslovanski klub glasoval proti zakonu o vojski in mornarici, ker so bile v zakonu določbe, kakor n. pr. tista v vojnici, s katerimi nismo soglašali in ne soglašamo. Vaša skupina, to je samostojni demokrati, pa je za zakon glasovala, med volitvami pa je v svojem časopisju širila vest, kakor da je vlada, v kateri je bila SLS, izdelala zakon, ki določa vojnico Ravnotako je neresnično, da bi bil izšel pravilnik o vojnici, ki to določa, kar je v zakonu, pod našo vlado. To je demagogija, ki ste jo uganjali samostojni demokrati tudi takrat, ko ste nas denuncirali, da smo glasovali proti zakonu o vojski, ker da smo protidržavni. Mi smo glede vojniee že napravili potrebne korake in mislimo, da ne gre za štiri lela nazaj pobirati vojnico, da je treba pravilnik o vojnici umakniti in to vprar sanje rešiti istočasno z novim davčnim zakonom, ker je temelj za odmero davka v novem zakonu drugačen, kakor po dosedanjem zakonu. Zato je tudi treba spremeniti člen zakona o vojski in ukrepe, ki govorijo o vojnici.«
Nato je vojni minister Hadžič dal kratka pojasnila, v katerih je izvajal:
Resume vojnega ministra
»Vprašanje znižanja službenega roka so temeljilo študira. Morebitno znižanje se mora izvesti seveda samo pod pogojem, da s tem ne bi trpela naša obrambna moč. Četudi bi bilo simpatično, da se s skrajšanjem roka prihrani, je na drugi strani le še vprašanje, do katere meje se lahko gre z znižanjem odprto.
Kar se tiče kritike, da vojno ministrstvo ne posveča dovolj pozornosti mornarici, izjavljam, da to ni res, in da se ravno mornarici posveča večja pozornost, kakor pa se misli. Na oboroževanju podmornic in malih enol dela urno. Minister je pripravljen dati strankinim šefom podrobna obvestila o tej stvari. Ni res, da je pomanjkljivost materiala vzrok letalskih nesreč. V največ slučajih je vzrok v preveliki pogumnosti. V ostalem pa so letalske nesreče pri nas v primeri z drugimi državami relativno majhne.
0 predlogu, da naj bi vojaštvo pomagalo pri gradnji cest, izjavlja, da nima povsod pionirskih čet na razpolago. V obmejnih krajih, i kjer je ministrstvo posebej interesirano, kakor I v Sloveniji in južni Srbiji, se to vrši. I Da bi se pri sprejemanju v vojaške šole delale razliko, ne more priznali. V vojaški
МАЧ OGLAS!
Vsaka drobna vrstica I SO Din ati vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 i>li 5 l>ln. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo.
[JglkfP	I Mesečna soba
»i.,., ID 1 i -	. parket, elektrika, se ta-
An J I ?sx VS	koi od ,a' Nas,°v v upravi domač-hdri ,«« m »s a »Slovenca« pod Stev. 176.
pri bol|si, krščanski hiši.-----------------
Naslov v upravi pod 197.
Koruzo za hrmo
mlilma nulrenele veletrgovina ilta In moke
A, VOLK Ltiihllana
ilesneva resni it. I.

Vsakovrstni
Sprejmem VAJENCA	^UOUfC
za mizarsko obrt takoj. -
Jak. Kregar, Viž^arje 2.! 00 »a'"*"1' ''enah
i erne. uvelir, Liubl bit
Prodajalko ! Wni"™ ■"ic-^
fa meš. stroko, poštena in Pletilni stroj Štev 10 delavna, se sprejme takoj. kupi stroj	\
M:nBERDAJS°: Maribor:	2'	203
Sobarica
zmožna boljše službe, pridna, poštena in ubogljiva. se sprejme takoi v Ljubljani. Naslov v uDra-vi lista pod štev. 138.
Kuharico
žno, delavno, krepko, pri-prosto in nošteno, ki mora opravljati vsa hišna dela, išče ma^'ša družina v Ljubljani. Z^lasijo naj sc samo sposobne ose^e. Na*lov pove uprava Slovenca pod štev. 193.
TflovB moka Din 5~ koruzni zdrob „ 3*50
Prvovrstni izdelki od 25 kg naore oošiba
PAVEL SEDE], lavorn*
■metri mlin. — Goien sko.
KLARINET »Es«
skoraj nov, in iotog afič. APARAT 13X18 cm ima naprodaj Ivan Veingerl,
organist, Velika Nedelja.
POPRAVIE A
Meh nik IVAN LEGAT
^pecijalist za pisarniške strote
Maribor, t/etrin ska ul. 3G
Telelon int. 434.
VeUVo »al go c
raznovrstnega
po najugodnejših cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ogled
Mat * ^idlov
Ljubljana, , Vidovdanska cesta št. 2.
Pranje na domu
oddam po*šteni ženi. — Za samos«oi. vdstvo	in ,epa di'Va Naslov v upravi st 192'
gospodinjstva
se išče poleg postrcžnicc skrajno snažno, redoljubno D^KLE k zakoncema brez otrok za Zagreb Izurjena mora biti v vseh hišnih delih in brezmadežnega živlienja. Hrvaščina in nemščina so želi. — Pismene ponudbe na: Dr. K., Trg To~islav 14, L nadstr., Zagreb. 185 Grosuplje.
naprodaj, na drobno ali na debelo. - Bokalce pri Ljubljani.	189
Motvoz £8 ftdi;
rektno v tovarni Meha-Šir.kovpc, 10245
ntena vrvarna
kvarilo Kcr sc zad-
OVdlllU njc dni govorilo o meni neresnične govorice ter se mi hoče jemati čast in poštenje -ne vem, iz kakšnega vzroka - svarim vsakogar, da bom proti raznašalcem takih laži rodvzel kar naistrožje sed postopanje. - Orehek pri Kranju, dne 7. januarja 1928.
Janez Draksler.
ЗШШГ
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda boli razširjenem dnevniKu veliki ali pa tudi v priprosti
ie za vsakega trgovca tn obrtnika najbolj primeren I st za usnešno rekhmo v tem med našim Ijudtvorn po deželi naj-Vsak og as pa bodisi v maihni obliki (rtaim^niši Drostor za enkrat samo 5 D) zagotov' oglaševalcu qotov
Najboljša
relilama so oglasi v „Somu"!
I.....................................
Interesent no broluro o uspešnem
zdravljenju zolčnth kamnov
l/вт pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku РпдаД. Vvšehrmdsha M .
iinnnii'l iinimimMu/iinrrimrrf
Radi inventure po znižanih cenah vsakovrsten
suh zadan in tesan les,
žaganje, drva. Žagam tudi po naročilu. Fran Šuštar, lesna industrija in parna žaga,
Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
Jugoslovanska knjfsarna v L ub аш
priporoča:
Bopp Linus L., Das Jugendaller urd sem Sinn. Eine Jugend-kunde zur Grundlcgung der Jugendiiihrung. 364 str,, vez. 110 Din.
Britz C., Gedanken und Ratschlage zur Beherzigung J. d. weibliche Jugend. 286 str., vez. 55 Din.
Gatterer M, S J., Ira Glaubenslicht. Christliche Oednnken iiber das Geschlechtsleben. 116 str., nevez. Din 17.25.
Gerster P. T. V., 2 Jahrgange Fiinim'nutenpredigten f. d. einfachc Volk. 182 str., nevez. 38 Din.
Hotte F., Der gesamte FehVionsuntorricht im ersten Schul-jahr. 73 str., nevez. Din 31.50.
Keppler P. W., Wasser aus dem Felsen. Neuc Folge der Homilien und Predigten zv. 1. 379 str., vr/. 9S Din.
Liertz Dr. R., Erzichung und SeMsorge. Ihr Gewinn aus seelenaufsehliessender Forschung. 90 str., vez. 50 Din.
Lins A., Im geistl-'chen Kindergarten. Kinderpredigten. 121 str., nevez. 76 Din.
Lucas J., Eine HandvoM Some. 368 str., vez. 78 Din.
Lutz F. X., Wirke urd Donne^schlage. Fiinfminutenpredig-ten. 154 str., nrvez. 56 Din.
Nepp Dr. J.,Gottes Wort bleibt ewig neu Fiinfminuten-predigten. 164 str., nevez. 62 Din.
Polau G. S. J., Der Kathopk der Tat. Fin Betracht'in<5s-burh f. gebildrte Kalholiken. 224 str., vez. 48 Din.
Pelz J., Kirderpredirften. 1.'8 str., nevez. 47 Din.
Puntigam A. S. J., Durch die Stiirme der Jugend. Gedan-ken und Geschichten fiir ieden Jiingling und Jugcnd-freund. 152 str., nevez. 26 Din.
Sauerland Dr. H., ВпИег Katholik. Fine Aussprache iiber Familiendinrfe. 86 str., nevez, Din 24.50
Schilgpn H., Du und Sie. Der ,Iun<»rnanns Stellung zum Madchen. 1*5 str., nevez. ''O Din.
ToJ.h T., Reire Jugendrcife. 160 str., vez. 50 Din.
Weilcr H., Wniweiser zum christlichen Leben. 136 str., vez. 54 Din.
IMPORT	EKSPORT
svežega južnega
cvetja
na veliko in malo
1». Culič
Točua postrežba, uajnižje dnevne cene Ljubljana, Miklošičeva 18, pritličje
Rabljene železne cevi 1-2
v dolžinah 1-5 do 4 m, skupno pribPžno 300 in, kupimo takoj. Dopise na »Elektrarna Fala d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 14, II. nad.
Hazpis.
Pokojninski zavod za nameščence v
Ljubljani razpisuje oddajo: pecarskih del in vodovodne Instalacije
za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 9. t. m. dalje med uradnimi urami v Gledališki ulici v Ljubljani.
Pravilno sestovlene in zapečatene ponudbe je vložiti do 16. t. m. do 12 dopoldne pri podpisanem uradu.
Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana.
uspeh. Vsakomur torei, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kai kupiti, je „Slovenec" za tnsercijo ob vsaki priliki najbolj

-."•v • ' . к

Županstvo obč ne Bled razpisuje za dobo 3 let
otidafo
„Zdraviii$he$e doma"
Ponudbe je vložiti do 15. februarja t. 1. Pogoji razpisa se dobe pri županstvu.
Županstvo občine Bled,
dne 8. januarja 1928.
Župan : Dr. Jože de Gleria.
Naša ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Helena Zevnik
posestnica
je danes mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnicc se bo vršil v sredo 11. januarja dopoldne na Čatežu. Čatež ob Savi - Višnja gora, 9. januarja 1928.
ANTON, FRANJO, LAVOSLAV, sinovi. — ANA, KRISTINA, ZINKA, hčere. — OLGA, MAFIJA, ANA, sinahe, — Vnuki in
vnukinje.
c|n
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa
$rm Lotrrč
soproga kurjača drž. želez, v pok.
dne 8. t. m. po kratkem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek 10. januarja ob y.4. uri popoldne izpred mrtvaške veže drž. bolnice, na pokopališče pri Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 9. januarja 1928.
Globoko žalujoči ostali,
Mestni pogrebni zavod v I.jubljnni.
Sir H. Rider Haggard:	31
Kieopatra, egiptovske kralm
Povem ti, v rokah te ženske je življenje nas vseh; ako je lažna in nezvesta, kaj potem? Ej, žal, žal, da moramo uporabljati tako orodje kakor je ona! Ampak treba je bilo; nobene druge poti ni bilo; a vendar se je drznil iz položaja zvezd prerokovati, da bo Kasij premagal Marka Antonija. Nato je Kleopatra poslala poveljniku Alienu povelje, da naj združi legije, katere je bila poslala v Sirijo Antoniju na pomoč, z vojsko poveljnika Kasija, čegar zmaga je bila po prerokbi Dioskorida zapisana v zvezdah. Zgodilo pa se je, da je Antonij najprvo potolkel Kasija, nato pa še Bruta; zavoljo tega je Dioskorid seveda moral iti in sedaj predava v muzeju o zdravilnih zeliščih, da si služi vsakdanji kruh, in noče prav nič veš slišati o zvezdah. .Ampak njegovo mesto na dvoru je sedaj prosto; zavzemi ga, Marmakis, in potem bova delovala za našo stvar skrivaj in prav v senci kraljevskega žezla. Hesnica, delovala bova kakor črv v osrčju sadeža, dokler ne pride čas, da se sad odtrga in se ta grški prestol zruši v nič, čim se ga dotakneš s svojim bodalom, kraljevski bratranec, in dokler črv, ki ga je razjedel, ne razžene svojega hlapčev-dvomim sam nad seboj. Prosim bogove, da bi bilo vse prav in dobro; vzlic temu se včasih bojim le nevakinje Karmion — preveč je lepa in mladostna kri pretoplo polje v tistih njenih modrih žilah.
»Oj, gorje stvari, ki zida moč na vero in zvestobo ženske! Ženske so namreč zveste samo tam, kjer ljubijo, in kadar ljubijo, postane njihova nezvestoba njihova zvestoba. One niso trdne kot so moški, vzdignejo se višje in padejo nižje — močne so in izpre-menljive kakor morje. Harmakis, varuj se te Karmion! Kakor morje te namreč lahko splavi s seboj ali pa te kakor morje lahko uniči in s teboj nado Egipta k _
Za Jugoslovansko tiskarno » Liublianii Karel Ced
Tretje poglavje.
Harmakis pride v kraljevo palačo. — Kako jc potegnil Pavla skozi vrata. — O speči Kleopatri. — Kakšen čar ji je Harmakis pokazal.
Tako se jc prigodilo, da sem si drugi dan oblekel dolgo, valujoče oblačilo, kakršno so nosili magi ali prerokovalci iz zvezd. Na glavo sem dal čepico, okoli katere so bile vrezane podobe zvezd, za pas pa sem vtaknil pisarsko paleto in zvitek papirusa, popisan z mističnimi znaki in čari. V roki sem imel palico iz ebenovine, ki je bila na konceh iz slonove kosti; take palice so uporabljali duhovni in mojstri magije. Med temi sem zavzemal visoko mesto, ker sem s poznanjem njihovih skrivnosti, ki sem jih bil doznal v Anu, nadomestil ono, kar mi je primanjkovalo pri spretnosti, ki prihaja od vaje. Tako sem se ne brez sramu — take vloge mi niso nič kaj všeč in zaničujem preprosto magijo — napotil skozi Bruhi-um proti kraljevi palači; pot mi jc seveda kazal stric Sejpa. Ko sva prehodila cesto sfing, sva naposled dospela do mramornatega dohoda in bronastih velikih vrat, za katerimi se nahaja stražnica. Tukaj me je stric zapustil pošiljajoč k bogovom goreče molitve za mojo varnost in uspeh. Jaz pa sem mirnodušno stopal naprej do vral, kjer me je surovo ustavila galsko straža in vprašala, kako mi je ime, kdo me spremlja in kaj želim. Povedal sem jim svoje ime, Harmakis, prerokovalec iz zvezd, in rekel, da imam opravilo pri dvornici kraljice, Karmion. Nato se je vojak naredil, kakor da bi me pustil naprej, kar jc pristopil stotnik Straže, Rimljan po imenu Pavel, in mi prepovedal iti dalje. Ta Pavel je bil velik, širokoplečat možnk z ženskim obrazom in roko, ki se mu je tresla vsled preobilega srkanja vina. Vendar me je mahoma spoznal.
>Ej,c je vzkliknil v latinskem jeziku proli vojaku, ki je prišel ž njim, tole jc pa tisti človek.^ ki se jo včeraj boril z nubijskim gladijatorjcm, s člo*
vekom, ki pravkar tuli pod mojim oknom zavoljo izgubljene desnice. Vrag naj vzame to črno živino! Sklenil sem bil že stavo nanj pri javnih igrah! Hvalil sem ga zoper Kaja; sedaj pa sc ne bo nikdar več boril in jaz sem že naprej izgubil svoj denar; in io vse vsled tegale prerokovalca iz zvezd. Kaj praviš? Z dvornico Karmion imaš opravka? Ej, tega pa ne. Ne pustim tc skozi. Veš, človek, jaz obožujem dvornico Karmion — ej, vsi jo obožujemo, dasi dobimo od nje več batin kakor vzdihljajev. Mar misliš, da bomo pustili, da se v te reči vmeša še prerokovalec iz zvezd s takimi pleči in takimi očmi? Nc boš, pri Bakhu! Ona mora priti iz palače, da se snide s toboj, zakaj noter ne pojdeš.c
Gospod, sem rekel ponižno a vendar dostojanstveno/: prosim, da bi poslali dvornici Karmion neko sporočilo, kajti moj posel je tak, tla ne trpi odlašanja.«
Bogovi! je odgovoril bedak, koga pa imamo j tukaj pred seboj, da ne utegne čakali? Preoblečenega Cezarja? Veš kaj, izgubi se — kar poberi se, ako nočeš čutiti, kako znamo zbadati s sulico! -
Nikar tako,« je posegel vmes drugi častnik,, | saj si vendar slišal, da prerokuje iz zvezd. Pregovori ga, da bo še nam prerokoval//
: Resnica,« so sc oglasili drugi, ki so med tem malomarno prišli bliže, naj nam pokaže, kaj zna. Ako je mag, gre lahko skozi vrata, če Pavel dovoli ali ne.«
Prav rade volje, gospodje,« sem odgovoril; spoznal sem namreč, da mi drugače ni mogoče v palačo. Ali mi ti, mladi, plemeniti gospod« tako sem nagovoril častnika, ki je slal pri Pavlu, dovoliš, da Ji pogledam v oči; mogoče bom lahko videl, kaj je pisanega tam.
Dobro, je odgovoril mladenič, samo želim, da bi bila (lvornica Karmion čarovnica namesto tebe. Stavim, da bi jo tako osiro pogledal, da bi postala nemirna.«
111=111 =
s c > r
t3 (t
» t t
r -
c b
K:
S 3 S	»
ID -	£
n o T	a.
S S 3-	S
C *
— '	--
<i	O
u s *	i
СЛ
Ж >
Z N
O
_ n 3 ~
&
2 ^ — ao
11 2 g-
p	d	M
r	77
S.	1	C
S	Џ	05
^ i.	C
I 3
(D
'.v, CO •=; - "
3 гг
S'
i a
tS>
m —
S *	t e
t	es Г
t	B
N, (13	^ 2
- ,J-e	s I
N
_ D • 37 w ti 3
a 2' >
co Z	p-	n
tc	<S	1
_	* a	IS
~	te	-i	N
p.. -, cr ra F u' '.< "
-illlElli
Izdatateli dt. h. Kulovcc.
'Jrcdnik: Franc TerscClavi
Dufgnimo našo kmetijsko produkcijo
Za bollšo kakovost hmelja
Hmelj je istotako kot trta poseben dar zemljišča in podnebja. S pravilnim gnojeujem hmelja pa zamoremo ta dar epraviti v denar.
Vsled sedaj zadostne produkcije hmelja ni nobena kulturna rastlina na svetovnem tržišču podvržena tako veliki spremembi glede cene, ko ravno hmelj. Povoljne cene se sedaj dosežejo samo še za kvalitativno prvovrstni hmelj. Tak hmelj se proizvaja samo na ta način, da hmeljnilc pravilno obdelujemo in damo rastlini dovolj zdrave hrane, to je, da hmelj pravilno gnojimo.
Rastlina dobiva hranilne snovi s pomočjo koreninja. Da je pa korenje v stanju izpolniti to važno nalogo, hranilne snovi izvleči iz zemlje in jih dovesti rastlini, mora biti na vse strani dobro razvito, močno in zdravo. S polnognojenjem okrepčamo najprvo korenino. Poskusi kažejo, da imajo hmeljske rastline, katere so bile zadostno gnojene, 2 metra globoke korenine, negnojene pa kvečjemu 1.5 m.
Hmelj potrebuje letno velike množine dušika, fosforne kisline, kalija in apna.
Vse tu navedene snovi moramo zemlji dodati v obliki, da jih korenine zamorejo vsrkati. Za to so najbolj sposobne: 40% kalijeva sol, apneni dušik in superfosfat.
Predpogoj vsega gnojenja pa ostane hlevski gnoj (za hmeljevko je kompost botji). S hlevskim gnojem se ne dovaja zemlji samo rastlinska hrana, temveč tudi isto izboljša in jo vsposablja, da se umetno gnojilo v nji popolnoma uveljavi.
Znani profesor Trmvirt je na podlagi preiskovanj ugotovil, da letno potrebuje vsaka hmeljevka sledečo hrano: 16—18 gr dušika, 20 gr. kalija in 6—8 gr fosforne kisline in še 30 gr apna.
I.	Dušik
Hmeljevka potrebuje mnogo dušika. Pomanjkanje dušika opazimo na tem, da rastlina slabo in počasi raste in da je listje rumenkasto. Preveč dušika pa škoduje ravno tako, ko premalo, radi tega je pravilna dajatev zelo važno.
Za naše domače razmere je od vseh dušičnih gnojil apueni dušik najboljšo in najcenejše gnojilo.
Apneni dušik, s katerim naj se po možnosti že jeseni ali pozimi gnoji, se v zemlji spremeni v sečnino (Harnstoff), katero zemlja predela potem v amonijak in solitro. To je ravno vzrok, zakaj je apneni dušik idealno jesensko gnojilo, ker se ves dušik zenrjj ohrani in stavi rastlini na razpolago.
Apneni dušik učinkuje na naših zemljiščih ravno tako, ko čilska solitra in to v jeseni ko spomladi. Važno je tudi, da z apne-nim dušikom damo obenem rastlini velike količine potrebnega apna.
Če smo hineljnik dobro s hlevskim gnojem v tem letu pognojili, zadostuje na hektar 150—200 kg (80—100 kg na oral) apnenega dušika. Brez hmeljskega gnoja moramo pa dati hmeljskim rastlinam na hektar 300 kg (150—175 kg na oral) apnenega dušika.
II.	Kalij
Hmeljevka je izrazita kalijska rastlina.
Kalij pospešuje rast listja in razvoj korenin, predvsem pa Lzvanredno učinkuje na razvoj storžev. Brez kalija je kvaliteta slaba, steblo šibko in vonj nepovoljen. Lupulin in smola
Paul Cfaudel
(Konec.)
Prevzela me je neka notranja razgibanost, ki mi je dobro dela in vendar istočasno neko čuvstvo strahu, da, celo groze. Zakaj moje filozofično prepričanje je ostalo neokrnjeno, Bog ga niti ni hotel prevreči; jaz sam pa nisem pri tem mogel ničesar spremeniti. Katoliška vera se mi je zdela slejkoprej pribežališče absurdnih anekdot, njeui duhovniki in verniki so vzbujali v meni isti odpor, ki je mejil na sovraštvo in gnus. Zgradba mojih mnenj in mojega znanja je ostala dalje, jaz sem jo smatral za povsem brezhibno. Samo zapustil sem jo bil. Novo, strašno bitje z grozotnimi zahtevami za mladega moža m umetnika se mi je razodelo, in jaz ga nisem vedel s čim potolažiti, karkoli me je obdajalo. Položaj človeka, ki bi ga iztrgali iz njegove kože, da ga presade v docela tuje telo v sredi neznanega sveta, je edina primera, ki jo najdem, da ponazorim ono stanje popolne zmede. Kar pa se je mojim nazorom in mojim nagonom predvsem upiralo, je bila vendarle resnica in temu sem se moral prilagoditi, hočeš ali nočeš. O, ampak tega nisem storil, ne da bi preje vse poskusil, kar bi mi omogočilo odpor.
Ta odpor je trajal štiri leta. Pač lahko rečem, da sem obrambo dobro izpeljal in da je bil boj pošten in resen. Ničesar nisem zamudil. Vsa sredstva za odpor sem uporabil, in moral sem odložiti eno orožje za drugim, ker mi ni nič več koristilo. Bila je to velika kriza
hmelja, torej snovi največje vrednosti, so odvisne od zadostnega gnojenja s kalijem.
Popolnoma napačno je mnenje, da ilov-časta, težka tla ne potrebujejo kalija. V taki zemlji se kalij nahaja sicer v neznatnih množinah, vendar v netopljivi obliki in ga korenina hmeljevke težko, ali pa sploh ne vsrkava. Potreba kalija je pri hmelju zelo velika. Kalija zelo potrebna rastlina stoji 8—15 let na istem prostoru, v zemlji se nahajajoči kalij pa še za prvo leto ne zadostuje.
Da je kalij spomladi ob početku rasti v zemlji že popolnoma raztopljen, torej v obliki kakor ga hmeljevka potrebuje, je dobro, da s kalijem gnojimo že jeseni ali pa pozimi.
Najznamenitejši prvak in strokovnjak umetnega gnojenja prof. VVagner priporoča letno na 1 hektar (= VU orala) 350 kg '10% kalijske soli (200 kg na oral). Če smo pa hmeljnik pognojili zadostno s hlevskim gnojem, samo 200 kg na 1 hektar (125 kg na oral).
Poskusi, ki jih je izvedel prof. Wagner na hmeljskih rastlinah, so dokazali sledeče:
1.	Kvaliteta in barva hmelja se s kalijem zboljša.
2.	Kalij učinkuje na vseh zemljiščih, ne oziraje se, ali so lahka ali težka.
3.	350 kg 40% kalijske soli na hektar nam da 203 kg večji pridelek suhega hmelja. (Cena 350 kg 40% kalijske soli znaša 595 Din. Vrednost 200 kg suhega hmelja je pa okoli 10.000 Din. Torej čisti dobiček vsled gnojenja s kalijem 9405 Din na hektar ali 1"/« orala.)
4.	Če se je gnojilo s 40% kalijsko soljo, so bile hmeljevke mnogo bolj odporne proti suši, ko proti vsem rastlinskim in živalskim škodljivcem; mnogo inanje pri gnojenju brez kalija ali pa samo s hlevskim gnojem.
5.	Uporaba samo domačega hlevskega gnoja ni nikdar prinesla tega pridelka ko polnognojenje.
6.	Rentabiliteta je bila pri polnognojenju vedno največja, brez kalija srednja in najmanjša samo s hlevskim gnojem.
Glavno sredstvo za obrambo proti tako npvarni peronospori jc pravilna hrana hmelju, predvsem dovoljna kalijska hrana.
Kalij je zelo ceno umetno gnojilo in nobena kulturna rastlina ni kalijski hrani tako hvaležna, ko ravno hmelj.
III. Fosforna kislina
Ravnolako ko kalij je tudi fosfema kislina neobhodno potrebna, če hočemo pridelati fini hmelj s povoljno količino lupulina.
Za naše razmere jc najboljše če damo fo-sforno kislino hmelju v obliki superfosfata.
Superfosfat je v zemlji lahko in hitro topljiv, kar je posebno pri rastlinah z globokimi koreninami, kakor je hmelj, zelo važno.
Superfosfat ne smerno mešati z apnenim dušikom, s kalijsko solj pa ga zamoremo skupno posipati.
Vsa tu navedena umetna gnojila moramo dajati hmeljskim rastlinam vsako leto, ako hočemo doseči največji pridelek in vrhulega imeti kvalitativno prvovrstni hmelj.
IV. Apno
Siromašna zemljišča potrebujejo dovoljne množine apna. Apno nam pomaga k pravilnemu razvoju drugih tu navedenih hranilnih snovi. Najbolje je hmeljniku dati vsakih 5 do 7 let nasledno količino apna. Čisto apno zadostuje, če damo vsakih 5 do 7 let 100 do 150 kg I zmletega apna, ali pa 250 do 300 kg apnenega prahu na 1000 rastlin. Pri lahki zemlji je pa
bolje, če damo vsakih 5 do 7 let 250 do 300 kg zmletega ogljičnokislega apna.
Agrikulturno kemični urad v Zagrebu, Trg N., br. 4b, je v pretečenem letu v okolici Žalca napravil več strokovnih gnojilnih poskusov na način polnognojenja. Vsi ti poskusi so prinesli presenetljivo ugodne rezultate. Na hektar se je gnojilo: 400 kg 40% kalijske soli, 800 kg superfosfata in 400 kg apnenega dušika. Cena teh, tu navednih gnojil, je znašala 2640 Din. Večji pridelek polno gnojene površine proti negnojeni je znašal 530 kg na hektar. Če računamo po današnjih nizkih cenah 5200 Din za 100 kg suhega hmelja, je znašala vrednost tega večjega pridelka 27.560 Din. Odbijemo izdatke za gnojilo, smo dobili na hektar 24.920 Din čistega dobička. Kvaliteta lega hmelja iz polnognojene površine je bila prvovrstna.
Letos izvedeni gnojilni poskusi po navedenem načelu »polnognojenja« so dokazali, da mora v današnjih težkih časih vsak gojitelj hmelja polagati posebno važnost na gnojenje z umetnimi gnojili. On si mora biti na jasiietn, da je uvedba polnognojenja na vseh iimelni-kih neobhodno potrebna.
Omeniti je treba tudi zelo važno umetno gnojilo »Nitrofoskal Ruše«, ki se izdeluje v naši domači tovarni za dušik v Rušah pri Mariboru. To mešano gnojilo se je pri vseh naših kulturnih rastlinah dobro obneslo. To gnojilo je sestavljeno pri 100 kg iz 20 kg 40% kalijske soli, 55 kg superfosfata in 25 kg apnenega dušika.
Na hektar ali oral naj se potrosi tega gnojila: Brez hlevskega gnoja 950—1000 kg (560 do 600 kg na oral), s hlevskim gnojem 600 do 650 kg (350—100 kg na oral).
Sedaj, ko je konkurenca v hmelju postala tako ostra, je treba, da naši poljedelci, ki se pečajo z gojenje mhmelja uporabijo vsa sredstva, da pridelajo le najboljše blago. V ta namen se nam je zdelo primerno, da objavimo zgornja navodila.
A. Obersne, Ljubljana:
Zakaj cene mleku stalno padajo?
Po vojni je naš kmetovalec lahko po dobrih in visokih cenah prodal svoje mleko in mlečne izdelke. Vsa leta po vojni, do leta 1924. so šle cene mleku stalno navzgor ter je bil višek cen dosežen v letu 1923., ko so naše slovenske zadružne mlekarne plačevale na domu kmetovalcu mleko po 2.75 do 3 Din za liter. Z letom 1924. pa je prišel preobrat na mlečnem tržišču. Cene so začele padati ter padanje še ni zaključeno, ampak, kakor izgleda tržna konjunktura, bo sledil še enkratni padec. In vzrok temu pojavu?
V članku »Preizkuševanje mleka« trdi pisec, da je nastopilo padanje cen in konkurenca na tržišču z mlekom in mlečnimi izdelki vsled tega, ker se je vsled razstav na vele-sejmu pri pokrajinskih razstavah »Ljubljana v jeseni« začelo blago razstavljati in se je vsled tega vnela huda konkurenca med mlekarnami. Ta navedba pa ne drži, ampak mlekarne razstavljajo le vsled tega, da si iščejo nova pota in nove vire za vnovčitev mlekarskih izdelkov.
Vsak posestnik, vsak kmetovalec ve dobro, da je bil njegov hlev neposredno po vojni skoraj prazen, kajti le najpotrebnejšo živino
je avstrijska rekvizicija pustila doma, vsa druga živina je bila rekvirirana za prehrano številnega vojaštva in aprovizacijo mest. Po vojni je minulo nekaj let, predno so se hlevi napolnili, kmet je imel nadalje dokaj truda in dela, da je spravil v red travnike in polja, ki so za rejo živine nujno potrebna. Ta leta je manjkalo torej tako molznih krav, kakor tudi krmo za nje, vsled tega pa je primanjkovalo mleka za mesta in industrijske kraje. Toda od leta do leta je bilo vsled vzreje mlade živine mleka vedno več. Mleka je preostajalo, vsled česar so začele mlekarne, ker se istega v predvojne izvozne kraje v Trst in takrat naše južne kraje ni dalo izvažati, iidelovati precejšnje množine sira in masla. Sira se ni od nikoder uvažalo razen malenkostnih množin, vsled česar se je zamogel sir dobro vnovčiti in mleko po visokih cenah plačati. Vendar pa bi se bilo že leta 1922. izdelalo preveč sira, kajti konzum sira je bil po vojni zelo majhen ter bi bil ta pojav imel posledico že padec mlečnih cen. Da se to prepreči, so naše centralne mlekarne iskale novega trga za prodajo mleka in našle tak trg v avstrijskih mestih Celovcu, Gradcu in na Dunaju. Naslednje številke izvoza mleka, ki so vzete po carinskih podatkih, jasno pričajo, kako velike množine mleka so šle čez mejo in važnost izvoza za prodajne cene mleka doma. Izvozilo se je iz Slovenije;
Leta 1923. 3,179.123 litrov mleka. Leta 1924. 11,582.547 litrov mleka. Leta 1925, 5 mil. 895.207 litrov mleka. Leta 1926. 1,621.813 litrov mleka. Za leto 1927. izvoz mleka še ni ugotovljen, znano pa mi je, da se je mleko izvažalo v tekočem letu le iz apaške kotline ter celoten izvoz ne bo presegal pol milijona litrov.
Kljub temu, da so šle tako ogromne mno« žine mleka čez mejo, ni na domačih tržiščih manjkalo niti mleka, niti masla, niti sira.
Vsakomur pa je jasno, ki ima s prodajo kakršnegakoli predmeta opraviti, da doseže visoko ceno le tedaj, če tega blaga, ki ga prodaja, manjka, če vsem naročilom ne more ustreči. To se pozna še pri blagu, ki lahko vzdrži, ne da bi se pokvarilo dalje časa, leta in leta. Mleko pa ne moremo konservirati dalje časa, ampak se mora prodati v svežem stanju. Istotako ne moremo hraniti dolgo časa na zalogi masla, edinole sir lahko vzdržimo nekaj mesecev. Ker izvoza ni bilo, a doma se producira mlečnih izdelkov več kakor preveč, jc v letošnjem letu nastopila v vsej Sloveniji kriza, kam z mlečnimi izdelki. V letošnji jeseni so vse sirarne polne zalog, nekatere si morajo celo iskati novih shramb za vskladi-ščenje. Trgovci oblegajo ponudbe za dobave mlečnih izdelkov. Čimvečje pa so ponudbe, izdelkom padajo, je naravno, da morajo pasti izdelkom padajo, je enaravno, da morajo pasti tudi nakupne cene mleka. In ravno v tem, v hiperprodukciji leži vzrok vednega padanja mlečnih cen.
To padanje mlečnih cen bi se bilo izvršilo še na mnogo hitrejši način, če ne bi vodstvo mlečne trgovine bilo v zadružnih rokah. Čc pogledamo mlečne cene na Hrvatskem, vidimo, da so bile tam že pred leti mnogo nižje, kakor so danes pri nas.
Cene mleku se bodo ustalile šele takrat, kadar bomo mogli z našim blagom predvsem z maslom na zunanja tržišča: Italijo, Švico in Nemčijo. Kljub dosedanjim padcem mlečnih cen je produkcija masla še vedno predraga, da bi zamogle naše mlekarne izvažati to vrsto blaga.
modroslovnih razprav. Pesem Dantejeve iu čudovite zgodbe sestre Katarine Emerik. Aristotelova metafizika mi je osvobodila duha in me uvedla v kraljestvo pravega razuma. Hoja za Kristusom je bila zame previsoka in prvi dve njeni knjigi sla se mi zdeli grozno strogi.
Toda velika knjiga, ki mi je bila odprta, in ki sem v nji zelo napredoval, to je bila Cerkev. Hvaljena na vse veke bodi veličastna mati, pri koje nogah sem se vsega naučil! Vse nedelje sem preživel v Naši ljubi Gospej in tudi med tednom sem obiskoval to cerkev čem češče. Tako neveden sem bil do tedaj v moji veri, kakor je le še pri budizmu mogoče. Toda sedaj se je odprlo pred menoj sveto opravilo z veličastvom in sijajem, ki je presegalo vso mojo domišljijo. Ah, to ni bil več ubogi in verni jezik pobožnih knjigi To je bila najgloblja in najveličastnejša poezija, to so bile najbolj vzvišene kretnje, ki si jih je človeško bitje sploh kdaj osvojilo. Nisem se mogel nagledati prizorov pri sv. maši, in vsaka
A ^ ^ л ^ ^
Prispevajte
v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani!
mojega življenja, smrtni boj mišljenja, o katerem je Rimbaud napisal- »Duhovni boj je pravtako brutalen kakor fizični. Temna, trda noč. Razpaljena kri gori na mojem obrazu.« Mladi ljudje, ki tako lahko opuste svojo vero, ne vedo, koliko stane, da se dobi nazaj in s koliko bolečinami mora biti poplačana. Kar me je zadrževalo, je bila predvsem misel na peklo, pa tudi misel na svojo lepoto in veselje, ki bi jih, kakor se mi je zdelo, moral žrtvovati spričo moje vrnitve k resnici. Toda izza večera onega pomenljivega dne v cerkvi Naše ljube Gospe, potem ko sem hodil po vseh tistih neokretnih ulicah, ki so se mi zdele sedaj tako tuje, in se vrnil domov, sem vzel v roke neko protestantsko biblijo, kalero jo nekoč dnla neka nemška prijateljica moji sestri Kamlli. In prvikrat sem začul ta sladki in neizprosni glas, ki od tistega časa ni nehal odmevati v mojem srcu Poznal sem življenje Jezusovo le po Renanu in po pričevanju tega goljufa niti nisem vedel, da se je sani imenoval Sinu božjega. Vsaka beseda, sleherna vrsta je dokazovala z dostojanstveno preprostostjo, kako nesramne so trditve odpadnika in vse to mi je pomagalo iz zmote. Res sem priznal s stotnikom, da je Jezus bil Sin božji. K meni, Pavlu, se je izmed vseh ostalih obrnil in mi obljubil svojo ljubezen. Toda istočasno mi ni pustil, če mu ne sledim, nobene druge alternative kot le proklelstvo. O, res mi ni bilo treba dokazovali in pojasnjevati, kaj je to-peklo I Imel sem ga v sebi. Teh par ur je zadostovalo, da mi je postalo jasno: kjer Jezusa ni, tam je peklo. In kaj me je brigalo vse
ostalo na svetu spričo tega novega in čudovitega bitja, ki se mi je razodelo!
Tako je govoril v meni novi človek. Stari pa se je upiral z vsemi silami in ni hotel ničesar popustiti od življenja, ki se mu je odpiralo. Ali naj priznam, da jo bilo navsezad-, nje glavno čuvstvo, ki me je oviralo, da bi i svoje prepričanje izdal, strah pred ljudmi?
1 Misel, da vse seznanim z mojo spreobrnitvijo, ' da povem svojim staršem, da v petek ne bom jedel več mesa, da se izdam kot enega onih i tako osmešenih katolikov, mi je izsilila na j čelo mrzel pot. Za nekaj hipov je nasilje nad menoj izzvalo v meni trpko ogorčenje. Toda čutil seni nad seboj močno roko.
Poznal nisem nobenega duhovnika in imel nisem niti enega prijatelja katoličana.
Študij religije me je pričel kar najgloblje zanimati. Kako čudovito! Vstajenje moje duše in doznanje mojih pesniških zmožnosti se je izvršilo istočasno in osramotilo tako moje predsodke in moje otročje skrbi. Tisti čas sem pisal prve osnutke mojih dram: »Tč-to d' or« in >La ville« (»Zlata glava« in »Mesto«).
Četudi še nisem prejemal zakramentov, sem se že udeleževal cerkvenega življenja; končno sem pričel dihati in življenje je sililo vame skozi vse žile in žilice. Knjige, ki so mi tedaj najbolj pomagale, so predvsem: Pasca-| love »Misli«, neprecenljivo delo za vse tiste, ki iščejo vero, četudi je bil vpliv tega dela često usoden; zalem »Poglobljenje v skrivno-I stk in »Premišljevanja o evangelijih«, oboje Bossuetovo delo, in še nekaj drugih njegovih
Ali sta Mussolini in Bethlen posvečena ?
Tudi Prago zagotavlja Poljska, da ni naročila v Italiji nobenega orožja — Francoska levica zahteva hitre ukrepe proti Madjarski
akademiji v Belgradu je polovica Srbov in Črnogorcev, polovica pa Hrvatov in Slovencev. V mornariški akademiji je veliko več gojencev Slovencev, šele potem prfdejo Hrvati, čisto majhno je število Srbov. Največje Število Slovencev v mornariški akademiji izvira odtod, ker imaio Slovenci nujsolidnešo izobrazbo in radi tega najboljše polagajo izpite.«
Minister je zaključil svoj ekspoze s prošnjo, da odbor proračun sprejme, kakor ga je predlagal in kakor ga zasluži naša hrabra vojska. (Aplavz.)
Nato je finančni odbor sprejel proračun soglasno. Seja se je zaključila in bo prihodnja jutri. Na dnevni red pride gradbeno ministrstvo.
Nov predlog o ureditvi sodniških plač
r Belgrad, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se je najpreje vršila dopoldne seja članov sekcije zakonodajnega odbora iz vladne večine. Nato se je popoldne vršila seja sekcije. Na dnevnem redu je bilu poglavje o sodniških plačali. Pravosodni minister je stavil nov predlog za rešitev tega vprašanja. Sklenilo se je, da se debata o tem vprašanju odloži za jutrišnjo sejo, da se medtem lahko predlog vsestransko prouči. Po tem predlogu ostanejo sodniki v kategorijah uradniškega zakona, razen predsednika kasa-cijskega sodišča, za katerega je določena plača državnega podtajnika.
Sodniki začnejo s plačo 6. skupine I. kategorije. Napredujejo po štirih letih v 5. skupino, po šestih v 4., po osmih v 3. skupino, tako da po osemnajstih letih, odkar so postali sodniki, avtomatično dosežejo najvišjo skupino. Apelacijski sodniki so v 4. skupini in napredujejo po petih letih te službe ali pa po 18 letih sodniške službe v 3. skupino. Predsednik ape-lacijskega sodišča in kasacijski sodniki so v 2. skupini. Podpredsednik apclacijskega sodišča pa je v 3. skupini, kakor je bilo to doslej.
2e iz tega se vidi, da pridobijo na temeljnih plačah nižji sodniki, višji pa nc. Zato pa dobijo višji sodniki doklade. Pripravniki dobijo plače 9. skupine I. kategorije. Pristavi plače 8 skupine, tajniki okrožnih sodišč plačo 7. skupine I. kategorije. Razen tega imajo sodniki pravico na stanarino po uradniškem zakonu, na specialne sodniške doklade: okrožni in okrajni sodniki 800 Din, predstojniki okrajnih sodišč 1000 Din, predsedniki okrožnih sodišč in podpredsedniki apelacijskih sodišč 1500 Din, sodniki apelacijskih sodišč 1200 Din, predsednik apelacijskega sodišča in kasacijski sodniki 2500 Din, predsednik kasacijskega sodišča 3000 dinarjev.
Prevedba po tem zakonu bi se izvršila 1. aprila 1929. Finančni efekt tega novega predloga je precej večji, kakor je bil finančni efekt prvega vladnega predloga, po katerem so se sodnikom določile plače in doklade brez vsake zveze z uradniškim zakonom. Kljub temu večjemu finančnemu efektu novega načrta pa iz- li gleda, da je bil prvotni načrt za sodnike bolj zadovoljiv, ker je vseboval primernejšo razvrstitev in je bolj vpošteval možnost napredovanja starejših sodnikov. Po novem predlogu pa sodniki že z 18. leti službe dosežejo najvišjo plačo. Radi tega so mnogi mnenja, da jim bo za poznejše službovanje manjkala potrebna ambicija. Prevladuje mišljenje, da bi se dala z nameravanim finančnim efektom v njega okviru doseči zadovoljivejša razvrstitev, ki bi bila pravosodju samo koristna.
Jutri se vrši seja sekcije zakonodajnega odbora z istim dnevnim redom. Pred sejo bodo člani vladne večine razpravljali o tem predlogu in na podlagi te razprave izrazili svoje stališče o njem.
Nov načelnik katoliškega oddelka
r Belgrad, 10. jan. (Tel, »Slov.«) Podpisan je ukaz, s katerim se imenuje namesto dosedanjega načelnika katoliškega oddelka v ministrstvu za vere dr. L a n o v i č a , ki je postal vseučiliški profesor v Zagrebu, dosedanji inšpektor istega oddelka p. dr. Avguštin Ć i č i č.
Skupščina se skliče 20. januarja?
r Belgrad, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Predsednik narodne skupščine se je danes vrnil v Belgrad in se sestal s predsednikom vlade radi sklicanja narodne skupščine. Končnoveljavni datum se še ni določil, pač pa se misli, da se bodo sklicale skupščinske seje 20. januarja. Takoj »e bo vzel v pretres zakon o izenačenju neposrednih davkov, o katerem bo finančni odbor v kratkem končal razpravo.
* Pred kongresom DS
r Belgrad, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Glavni odbor demokratske stranke je sklican 12. t. m. Ta seja je predvsem v zvezi s kongresom DS 15 januarja. Ta kongres bo brez dvoma največji dogodek v političnem življenju, ker bo končno-veljavno odredil stališče DS nasproti sedanji koaliciji. Razpoloženje med demokrati jc še zelo neodreieno. Večina je mnenia, da sc mora sprejeti stališče demokratskih ministrov, da je sedanja vlada neobhodno potrebna, in da ne more na njeno mesto priti druga, ki bi mogla tako uspešno delovati kakor sedanja.
v Praga, 10. jan. (Tel. »Slov.«) »Reforma« izjavlja k madjarski tihotapski aferi orožja: Ker vsi, ki bi lahko izpovedali, molčijo in ker bo Madjarska vse utajila, bo Mala antanta le težly> inogla napraviti iz tega zadevo mednarodnega pomena in ne bo mogla nastopiti, če bo ostala preiskava brez uspeha. Končno odločitev je pričakovati šele od prihodnje konference Male an-tante, ki se bo vršila verjetno meseca februarja. Na prihodnji seji zunanjega odbora bodo dr Benešu predložili interpelacijo o tej aferi.
v Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča, da je poljska vlada na vprašanje Češkoslovaške uradno odgovorila, da ni v Italiji naročila nobenega orožja ali municije. S tem je kot neresnična označena trditev madjarske
vlade, da je bilo vtihotapljeno orožje namenjeno
za Poljsko. Francoski levičarski tisk najostreje protestira proti nedelavnosti Quai d'Orsaya v tej stvari. Leon Blum vprašuje v »Populairu«, ali sta Mussolini in Bethlen posvečena in aH se proti njunemu početju ne more ničesar storiti. Pomisliti je na to, kako bi Francija in Mala intanta stali pri prihodnjem izbruhu albanske krize, če Italija oborožuje madjarski fašizem in bi bila Jugoslavija ogrožena z druge strani. »Volonte« izjavlja, du so italijanske tovarne orožja že v zadnjih letih pošiljale orožje vsem nemirnežem centralne in vzhodne Evrope. 2e leta 1925. so bile poslane velike pošiljke orožja Madjarski, Bolgarski in celo bavarskim desno-radikalnim tajnim organizacijam.
Socialist - predsednik franc. parlamenta
v Pari«, 10. jan. (Tel. >Slov.<) Parlament je izvolil novo predsedstvo, in sicer je bil s 340 glasovi izvoljen dosedanji predsednik socialistični poslanec Bouisson. Komunisti so svojih 20 glasov demonstrativno oddali O-chetu.
800 milijonov stvarnih dobav za 1.1928
v Pariz, 10. jan. (Tel »Slov.«) Po programu stvarnih dobav, ki ga je sestavil minister za javna dela Tardieu za leto 1928, znašajo nemške stvarne dobave za 200 milijonov več kot lansko leto in znašajo skupilo 800 milijonov.
Sporazum za zastopstva , Francije in Kanade
v Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Po sporazumu s Kanado bo Francija ustanovila v Otta-wi poslaništvo, dočim bo tudi Kanada ustanovila diplomatsko zastopstvo v Parizu.
Okrožnica o verskem edinstvu
v Rim, 10. jan. (Tel. -Slov.«) : Osservato-re Romano« objavlja danes novo encikli/ko, ki se začenja •> besedami: »Mortalium animos«', ki je nenavadno dolga. Okrožnica zavzema stališče napram prizadevanjem za združitev krščanskih cerkva in poudarja, da ima katoliška cerkev edino pravico veljavne interpretacije božje besede in edino veljavnega zastopstva božjega na svetu. Prizadevanje, da si podajo ljudje roke preko vseh nacionalnih nasprotstev, je razumevno, toda prenos takih prizadevanj za edinetvo s političnega na versko polje, vsebuje največje nevarnosti za pravo cerkov. Pri tem bi se imela prava vera zvezali z napačno, ker se misli, da so vse vere dobre in hvalevredne. To pa je zmotno versko edinstvo med kristjani, tako zvano vse-krščanstvo. To stremi za tem, da omaje temelje katoliške vere. Proti tako usodnemu pojmovanju mora sv. oče opozoriti škofe. Edin-
stvo cerkve se more vzpostaviti samo tako, da se oni, ki so se ločili od katoliške cerkve in njene vlade, zopet vrnejo h katolicizmu. Krščanska skupnost ined verniki se ne more predstavljati, če vsak o versluh objektih misli, kakor hoče. Ta stavek se potem v mnogih primerili pojasnjuje, pri čemer se v glavnem navajajo in ovržejo točke, ki jih taji prote-stantizem. Iz take razlike v mnenjih prihaja zanemarjanje religije, iz tega pa zopet modernizem, ki označuje dogmatične resnice ne kot absolutno, temveč kot relativno resnico. Vse dogme katoliške cerkve brez izjeme se morajo priznati, ker so vse za cerkev bistvene. Dobra misel je, pospeševati krščansko kari-tas, to pa se ne sme zgoditi na stroške vere. Še enkrat se poudarja, da se edinstvo more doseči samo s povratkom v edino pravo Cerkev, ustanovljeno po Jezusu Kristusu, ki jo : na zemlji vodj njegov namestnik, papež.
Nesreča nikoli ne počiva
Tovorni vlak zavozil med ljudi
v Budimpešta, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Na budimpeštanskem predmestnem kolodvoru Rakoshegy je zavozil tovorni vlak v množico ljudi, ki so čakali na osebni vlak. Dve osebi sta mrtvi, mnogo pa je ranjenih. Na progi Szob—Рагкапу se je utrgala lokomotiva od tovornega vlaka in vozila sama dalje, ker sta kurjač in strojevodja padla s stroja. V postaji Рагкапу je mlad pogumen kurjač skočil na prazno lokomotivo in jo srečno ustavil, še preden je prišlo do nesreče. Hamburg pod vodo
Sklop tragedije »S 4«
Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Iz Newyorka se poroča: Do sedaj se je posrečilo spraviti na dan 17 trupel iz podmornice »S 4«. Po mnenju ekspertov so vsi nesrečneži umrli vsled zadušenja.
Morilce v Odesi zaprli
Odesa, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Morilci italijanskega konzula v Odesi Cozzia so zaskde-
ni in odvedeni v zapor. Del stvari pokojnika so pri tem našli.
Letalska nesreča pri Pragi
v Praga. 10. jan. (Tel. »Slov.«) Na letališču v bližini Prage je padlo na tla z višine 150 metrov vojaško letalo. Pilot in spremljevalec sta mrtva.
Prevrnjen avtob'is — šest mrtvih
v Hamburg, 10. jan. (Tei. »Slov.«) Vsled jir/Jiega vremena je Laba silno narasla in preplavila obširna ozemlja. Več hiš, posebno v bližini kolodvora, je p'd vodo. Več nizko-ležečih krajev je popolnoma poplavljenih.
v Milan, 10. jan. (Tel. »Slov.:) Pri Mode-ni se je na nekem ovinku zvrnil in padel v kanal avtobus, ki je bil poln potnikov. Mrtvih' je bilo takoj šest oseb, tri pa so ranjene, med njimi ena težko.
Bo šlo preko Gibraltara? v London, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Nocoj je mis Gleitze tretjič etartala, da preplava gi-braltarsko morsko ožino.
PosoliSo dobimo v Londonu?
r Belgrad, 10. januarja. (Tel. »Slov.«) »Pravda« poroča iz Londona: Te dni sta dr. Gjuričič, upravnik državne hipotekaine banke in Gjurič, poslanik v Londonu, imela več sestankov s finančniki v Iiondonu. Na teh sestankih so se vodila pogajanja za najetje velikega državnega posojila Angleški finančniki se interesirajo za to posojilo. Na teh sestankih so zahtevali potrebna pojasnila, informacije in podatke o naših valutnih vprašanjih in o stabilizaciji dinarja. Finančniki hočejo imeti čist položaj o vseh vprašanjih: Ali misli naša vlada v teh vprašanjih storiti nekakšne, zakonske ukrepe za učvrstitev dinarja na današnji ali na drugi višini, ali namerava urediti valutno vprašanje v kaki drugi smeri. Istočasno žele angleški finančniki natančne informacije o zvezali naše države s skupino Blair. Gjuričič in Gjurič sta o tem obvestila našo državo in čakata odgovora, da lahko nadaljujeta pogajanja. Lahko se reče, da je razpoloženje angleških finančnikov za našo državo zelo ugodno.
Dalje poroča »Pravda« iz Nizze: Semkaj je prispel kurir finančnega ministrstva Ostoič, šef računskega oddelka. Obiskal je finančnega ministra Markoviča, da ga v imenu njegovega zastopnika Spahe informira o davčnem zakonu in o proračunu. Finančni muiister je pristal na vse tozadevne vladne sklepe.
Romunija oa dobi posojilo v Franciji?
v Bukarešt, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Danes so se začeli v finančnem ministrstvu razgovori med ministrskim predsednikom Bratianom in ! notranjim ministrom Dueom ter bivšim pariškim poslanikom Viktorjem Antonescom z zastopniki neke francoske finančne skupine o francoskem investicijskem posojilu za Romunijo. V političnih krogih se trdovratno vzdr-
žuje vest, da bo Antoncscu naslednik Bratia-nov v finančnem ministrstvu, dočim ostane Bra-tianu samo ministrski predsednik.
Franciia komunistom za petami
v Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne se je zopet sestal parlament. Prej se je pod predsedstvom prezidenta republike sestal ministrski svet, ki se je bavil z vprašanjem, kako naj postopa vlada napram obsojenim in pobeglim komunističnim poslancem; sklenilo se je, da se polom zaupnice zahteva od parlamenta pooblastilo za aretacijo poslancev. Stanovanja poslancev in poslovno poslopje komunistične stranke je cernirala policija, ki je opazovala celo ,be hčerki poslanca C'a-chi ta na potu v šolo. Izdane so bile tudi posebne odredbe za alarm, ker se bojijo komunističnih demonstracij po cestah. V poslopju parlamenta bo danes posebna poskušnja za alarm. Navzlic tem bojevitim pripravam je otvoritvena seja potekla mirno. Stan.stni predsednik prof. Pinard s Sorbone je hvalil finančno iu moralično obnovo in vedno bolj uveljavljajočo se mirovno misel.
Briand predpisuje devizni promet
v Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Briand je v okrožnici na francoske velebanke izdal nove predpise za devizni promet z inozemstvom. Francoski eksporterji obdržijo polno razpolaganje z eksportno valuto za tri mesece in jo lahko porabijo za nakup blaga ali za inozemski poslovni režim. Špekulacija z ekspoitno valuto je strogo prepovedana.
Za Briandom posega Poincare v finance
v Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov. ) Na današnjem ministrskem svetu je Poincare predložil prezidentu republike v podpis dekret, s katerim se ukinja prepoved izvoza kapitala od 3. aprila 1918 in tozadevne dopolnilne določbe a takojšnjo veljavo.
Ali pride do francosko-ruskesa sporaruma ?
Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Predsednik rusko-franooskih pogajanj De Monzie je v svojem govoru odkril podrobnosti o franoosko-ruskih pogajanjih. Celokupni ruski predvojni dolg znaša okroglo 60 milijonov zlatih frankov. Rusija je pripravljena ta dolg plačati pod pogojem, da ji dovolj Francija najprej kredite. Princlpielno j© Francija za ta način rešit, ve: Kredit naj bi dal večji konzorcij francoskih industrijalcev, ki naj bi se na to prenesel na Rusijo. Da pa se ne bi s tem kreditom vplivalo na nemško-rusko trgovino, mora priti med Francijo in Nemčijo v tem oziru do sporazuma, preden se definitivno dogovorite Rusija in Francija. Tozadevno so že dogovori 2 Nemčijo v teku in glavni principi očrtani. Francoska izvoz v Rusijo se mora vršiti na isti bazi kot nemški. Enako naj se po nemškem načinu organizira izvoz od strani zasebnikov. De Monzi© upa, da pride med Nemčijo in Francijo do popolnega soglasja, da bo torej Francija lahko izvedla svojo načrte glede Rusije.
Anslija ne nasprotuje Franciji
v Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Anglešk: poslanik je včeraj izjavil na obisku pri Brian-du, da je njegova vlada glede podpisa pr Zedinjenih državah predlaganega protivojne-ga pakta istega mnenja kakor francoska vlada
Anslija za varnost, a le za sVOj imperij
v London, 10. jan. (Tel. »Slov.«) »West minstergazette« poroča iz Ženeve, da bo angleški zunanji urad poslal tajništvu Društva narodov shemo varnosti, izdelano z angleškega stališča, v kateri sprejema Anglija opcijsko klavzulo haaškega razsodišča z omejitvami, ki se nanašajo samo na notranje zadeve empira-
Angleški konservativci doživeli nov poraz
v London, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Pri naknadnih volitvah v industrijskem mestu Nori hamptonu so bili zopet poraženi konservativci. Delavska stranka je zmagala s 15.173 glasovi proti oficielnemu kandidatu konservativne stranke, ki je dobil 14.616 glasov.
Poljska išče zveze z Rusijo in Nemčio
v Varšava, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Zaleski je na nekem banketu imel govor o odnošajih z Litvo, v katerem je izjavil, da tudi novejše Woldemarasove izjave v listih ob natančnem proučavanju kažejo bistveno i/.prem eni bo litovskega stališča. Sklenitev pakta o nenapadanju, ki ga skuša napraviti Poljska z Rusijo, zadeva še ob težkoče, ker se sovjeti glede sprejema načela o porabnosti razsodišča bojijo, da bi. se vsak drug na 1чх1 v vlogi razsodnika dal vplivata po predsodkih proti sovjetskemu režimu. Vendar pa so se odnošaji z Rusijo tudi brez po godbe vidno zboljšali. Na temelju pakta Dru štva narodov navezano sodelovanje z Nemčii opravičuje najboljše nade.
Titulescu naj se sestane z i Mussoliniem šn Stresemanom
v Bukarešt, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Danes prvič izišli list »Curentul« poroča, da ostane zunanji minister Titulescu do 5. februarja v San Remu, potem pa da pojde v Rim, kjer bo imel sestanek z Mussolinijem. Iz Rima pojde Titulescu v Berlin, kjer je novi romunski poslanik Comnene že pripravil sestanek z dr. Strese-manndm.
V Albaniji so dobili itai. kaz zakonik
v Rim, 10. jan. (Tel. -<>Slov.«) S 1. januarjem je stopil v Albaniji v veljavo nov kazenski zakon, ki je sestavljen po italijanskem vzorcu. S tem je postala v Albaniji kazniva tudi poligamija.
v Praga, 10. jan. (Tel. >Slov.«) Praška občina j p. odklonila ponudbe ameriških stavbnih tvrdk in sklenila, da bo zidala občinske hiše pc dunajskem vzorcu. V to svrho se bo najelo posojilo 100 milijonov Kč.
sedaj se pobrigajte, za svoje pravice in ne odlašajte vsega na poznejši čas. — Tajništvo SLS za Ljubljano.
O XII. Prosvetni večer bo v petek ob 8 v beli dvorani Uniona. Kot predavatelj nastopi dr. Dolinar, kateri bo predaval o predmetu: Pevska vzgoja in izobrazba. Za ilustracijo predavanja zapoje pevski kvartet »Ljubljane« temu primerne skladbe.
O Vsakega govornika in predavatelja gotovo zanima, kako bi spopolnil svoj glas. V Nemčiji se prirejajo v to svrho homiletični kurzi, na katerih predava prvovrstni strokovnjak dr. Egenolf. Tak tečaj se je vršil letos v Miinchenu. Isti profesor pride v nedeljo dne 15. januarja v Ljubljano, kjer bo v desetdnevnem tečaju, ki ga priredi Prosvetna zveza, podal navodila za vzgojo in oblikovanje glasu. Kdor se želi tega tečaja (dnevno 1 uro) udeležiti, naj se prijavi do petka v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5.
© Francosko predavanje na ljubljanski univerzi. Dne 13. januarja ob 18. uri bo predaval g. prof. \Varnier iz Zagreba v slavnostni dvorani ljubljanske univerze o temi »La renaissance frangaise«. — Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
O Megla v Ljubljani. Lepo solnčno vreme, k: je za dva dni razveselilo Ljubljančane, je hitro minilo. Včeraj popoldne sc je Ljubljana zavila v gosto neprodirno meglo, tako da nisi videl niti dvajset metrov pred seboj. Na Ljubljanskem polju je sijalo tedaj najlepše solnce, dc.čim je visela nad Barjem ravno taka nepredirna megla.
0 Samoumor. Na policijsko stražnico v Vodmatu je v torek zvečer pritekla delavka Ivanka Jainšek in sporočila, da se je njen oče Ivan Jamšek, doma na Selu, zastrupil. Policija je poklicala rešilno postajo, ki je prepeljala Jamška v bolnišnico. V njegovem stanovanju so našli prazno steklenico, v kateri sc je prej nahajal salmijak, katerega je Jamšek najbrže izpil. Jamšek, 50 letni zidar, je napravil obupno dejanje radi bede, ker je že dalj časa brez dela. Jamšek je, kakor nam poročajo, v bolnišnici umrl.
© Razne tatvine. Lucija Šcbenikova, stanujoča na Trnovskem pristanu 22, je prijavila policiji, da si jc 25 letna služkinja Marija L. izposodila pri njej lepo, 700 Din vredno zimsko suknjo in neznano kam izginila — Tereziji Trebarjcvi, posestnici na Dolenjski cesti, so bile ukradene štiri kokoši, vredne 160 Din.
МагЉаг
□ Volitev mest.iega župana. Ker je veliko županstvo zavrnilo pritožbo radikalov kot ne-osnov^no, ter je sedaj definitivno odločeno, komu pripadejo posamezni mandati, se bo volitev župana vršila šc ta teden. Po mestu krožijo najrazličnejše kombinacije, vendar vse brez prave podlage. Naštevajo se sledeči županski kandidati: socialist Eržen, radikal Tavčar, dr. Lipold od demokratov. Izmed naših naštevajo razne osebe kot županske kandidate. Ker ni do sedaj objavljena nobena novica o sodelovanju posameznih skupin, je ugibanje tem lažje. Zanimivo je to, da so na pritisk pristašev tako demokrati kot socialisti začeli opuščati tezo medsebojnega sodelovanja. Delavstvo zahteva sodelovanje socialistov s SLS, čemur pa sc socialistično vodstvo zaradi tega, ker bi potem izgubilo vsa demagoška gesla, zelo upira in odločno odklanja. Dejstvo je, da bodo pri izvo-
Smrtna nesreča rudarja
Iz Trbovelj nam poročajo: Ze pred 14 dnevi smo opozorili javnost in rudarski urad bi moral čitati opozorilo, da je delo na dnevnem kopu »Neža« zelo nevarno, ker so elaže zelo visoke ali jih celo ni. Na odkopu je ogenj, ki gori že desetletja v premogovni plasti. In vsa ta žrjavica, žlindra itd. se veipa pod noge delavca. Delavstvo zaposleno pri tem delu je bilo v vedni nevarnosti za življenje, a nikdo se ni brigal, da bi se uredile etaže kot je predpisano. V ponedeljek je ravno na tem opisanem nevarnem mestu dohitela »inrt 27 letnega rudarja Alojzija Rozino, očeta 1 otroka. Bil je edina opora svoje stare matere, čije mož je bil ubit 1. junija 1924 ob orjunaškem pohodu v Trbovlje. Zadela ga je revolverska kroglja,
ko je nesel kruh iz shrambe. Ponesrečeni Rozina je nakladal v vozičke materijal, ki se vozi v jamo za zagačenje izpraznjenih mest od premoga. Ko je bil ravno pripognjen, da bi zajel zemljo na lopato, mu je priletel sežgan kamen z vrha na tilnik, in mu razbil lobanjo. Bil je takoj mrtev. Izgovarjati se tu ne srne nikdo na slučaj, ali pa, da bi bil ranjki sam kriv smrti, ker bi ga lahko namestili na višji etaži, kjer je imel tudi faktično svoje mesto. Delavstvo je danes v stanju sužnja, in akorav-no gre za življenje, si ne upa predpostavljenim izerči niti želje, še manj pa opozoriti Jih na rudarske predpise, ker je že v nevarnosti, da bi bil odpuščen. To bi moral rudarski urad uvidevati.
СШ&тдНо
»o naj.ažji po., vo Hiutrem aohajajo bo.ezeimko kali v naSe telo. Pri bolesti grla, hrlpavosil glasu ln nahodu
so raditeca neobhodno po'i-ehnc okusne
R* .W\ANDER4
litvi župana prav za prav odločale najmanjše skupine, ker ni med močnejšimi nobenega posebnega dogovora in gre tako za posamezen glas.
□	Smrtni slučaji. V mariborski bolnišnici je umrl 50 letni posestnik od Sv. Lovrcnca na Pohorju Jurij Žvikart. Pokopan bo na Pobrcžju danes ob dveh popoldne. — V Radvanju pri Mariboru je umrl dolgoletni uslužbenec barona Rosmanita Uizt Mihael, ki jc dosegel starost 7? let. Pogreb se bo vršil danes ob treh popoldne v Radvanju.
□	Nova motorna brizgalna. Dne 8. januarja 1928 je dobila mariborska požarna bramba novo moderno brizgalno, ki je bila izdelana v Linzu pri tvrdki Rosenbauer. Brizgalna jc sicer majhna, vendar zelo praktično napravljena. Da јг mariborska požarna bramba dobila ta nov aparat, je največ pripomogla k temu zapuščina g Staudingerja.
□	Ugotovitev. Včeraj smo poročali, da je ležal v ponedeljek zjutraj na glavnem mostu mrtev neznan moški. Ugotovljena je identiteta, in siccr je ponesrečeni 68 letni pomožni delavec iz Pobrežja Januš Anton. Omenjenega jc zadela ravno na mostu srčna kap in se je zgrudil mrtev.
□	Rešilna postaja v Mariboru ima v ponedeljek zabeležena dva slučaja pretepa. Pri enem je morala iti v Falo po 23 letnega fanta, k' je dobil nevaren udarec po glavi ter težke notranje poškodbe. V drugem slučaju pa jc dobi! neki 36 letni delavec, zaposlen v Mariboru, tudi hud udarec po glavi. Prepeljana sta bila v bclnišnico.
□	K vlomu v mariborsko bolniško blagajno. Glede vloma v mariborsko bolniško blagajno smo poročali, da je aretirala policija nekega iz Maribora izgnanega vlomilca. Preiskava je dognala, da osumljeni ni bil udeležen pri vlomu. V preiskavi radi zgoraj omenjenega vloma jc drugi osumljenec, ki jc prijel v Maribor iz Ptuja preko Trsta in pripovedoval, da je moral pobegniti pred fašisti. Poizvedovanja po-Hcijc pri italijanskih oblastih so dognala, da je bil aretirani že kaznovan radi vlomov. Preiskava in poizvedovanja se nadaljujejo.
Cfublfanslco gledališče
DRAMA. Začolek ob 8 zvečer.
Sreda, 11. januarja: IGRA V GRADU. Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra. Znižane cene. Izven.
OPERA. Začetek oh nnl S zvečer. Sreda, 11. januarja: ČAROBNA PISČAL. Red B.
Mariborsko gledališče
Sreda, 11. januarja: Zaprto.
Četrtek, 12. januarja ob 20. uri: LOGARJEVA KRI-
STA. Ab. D. Kuponi. Petek, 13. januarja: Zaprto.
Sobota, 14. januarja ob 20. uri: ZiVlO TATOVI. Ab. A. Kuponi.
:Prireditve in društvene vesli
Ljubljana.
Katehetski sestanek danes (11. jan.) ob petih v posvetovalnici K. T. D. Spored objavljen včeraj.
Krščansko žensk« društvo nujno vabi svoje (Slanice in po njih vpeljane goste k zelo zanimivemu predavanju ргоГ. dr. šarabona, ki se bo vršilo v Četrtek dne 12. jan. ob 8 zvečer v Akad. domu. Predavatelj nas bo seznanil z gospodarstvom na svetu. Pridite polnoštevikio!
Na koncert Akademskega pevskega zbora, ki se vrši v četrtek, dne 19. t. in. zvečer v veliki dvorani »Uniona* ob priliki zborovanja izvršilnega odbora Mednarodne visokošolske konfederacije (CI1S), opozarjamo ponovno. Zbor je pod pevovod-jem Fr. Maroltom naši udiral moderen slovenski program. Vmes so skladbe, ki jih je on sploh prvi izvajal, bor šteje nad 40 pevcev in razpolaga z odličnim glasovnim materialom. Tujini gostom hoče pokazati lepoto slovenske pesmi, in to umetne kakor tudi ljudske. Baš nekatere ljudske bodo tudi zn naše širše občinstvo morda novost. Dolžnost Ljubljane je, da podpre idealno strem I jen je naše akademske mladine in njenega« agllnega pevo-vodjo. Naj naš akademski pevski zbor ponese slovensko pesem tudi v Inozemstvo! Koncertu želimo kar najboljšega obiska.
Frančiškansko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. t. m. v zeleni dvorani ho-lr' nn'"" "h чо1 8zvefer zabavno prireditev. Čla-ш	mt je, da se te prireditve udeležite
ter pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje In znance. Vstopnina 8 Din za osebo.
Bivši salczijanski gojenci imajo v četrtek dne 12. t. m. ob 8 na Rakovniku sejo v svrho prireditve igro. Vljudno vabljeni vsi.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vnbi na predavanje, ki se bo vršilo v petek dne 18. januarja ob 20. url v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 (2. nadstr.). Predaval bo g. ing. Alojz Hrovat o temi: Železnfcn Ormož—Ljutomer—Murska Sobota. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
Maribor.
Zadruga gostilničarjev in knvaruarjev za Mu-ribor in okolico vabi na izredni občni zbor obeh zadrug skupaj, ki se vrši v sredo dne 11. januarja t. L ob pol 2 v Gnmbrinovi dvorani v Mariboru.
Občni zbor angleškega krožka ee bo vršil v četrtek dne 12. t. m. ob 7 zvečer na drž. realki (priti, levo) z običajnim dnevnim redom.
Trbovlje.
Rudarji-vpokojcnci. V četrtek, dne 12. t. m. ob 0. uri do|>oldne je sestanek vseli staro- in novo-vpokojencev v gostilni M. Zupan (Majer) na Vodah. Vpisovali se bodo člani za društvo in za »Samo-jiomoč«. Trm potom se že danes opozarja, da se bodo člani sprejemali samo t mesec dni potem pa celo leto nič več. Članarina je 1 Din mesečno, posmrtnlna pn 5 Din.
Deseti brat, ta najlepša narodna igra se vpri-zori v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v obeh konzumih. Med odmori bo svirala godba.
Ostali kraji.
Jesenice. Kat. del. prosvetno društvo priredi danes zvečer ob 8 prosvetni večer, na katerem bo predaval vseučiliški profesor dr. M. Slavič o svojem potovanju po Egiptu, Sinalu in Sv. deželi. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Ker je predavanje z,elo zanimivo, vabimo člane kakor tudi prijatelje društva k obilui udeležbi.
Orel
»LJubljana* — Rok. dom. Nocoj ob pol 9. fantovski sestanek. Vsi in točno I Vabljeni tudi tisti, kateri še niso v naših vrstah!
"Darovi
Mesto venca na grob g. Pije Lederhanove Je darovala družina Leekovic Din ion — za Doduoruo društvo »lepih v Lji
□ Razstava časopisov v Mariboru. Dne
6. januarja ob 9. uri je bila otvorjena razstava časopisov, ki je bila zelo dobro obiskana. Videli so se časopisi Jugoslavije v kompletni zbirki; iz Češke so tudi bili skoraj vsi časopisi in revije. Posebno pozornost so vzbujali hebrejski, japonski in turški časopisi. Zanimiva je bila srbska »Riječ« iz 1. 1905., ko je bila dvakrat zaplenjena; tako smo videli samo naslov in podpise. Za Mariborčane je bila zanimiva privatna zbirka g. Stržine. Ta zbirka je obsegala vse pomembnejše predvojne časopise, ki so izšli v Mariboru, Celju in Ptuju. Cela zbirka je obsegala okoli 3000 časopisov. Razstavo je priredil Centralni naobrazbeni odbor SGRJ. V nedeljo 8. januarja ob 19. uri je bila razstava zaključena. Vse časopise so poslali v Split in od tam se bodo razstave vrstile po vseh večjih mestih naše države.
Velika Inventurne prodala
po čudovito znižanih cenah se vrši dokonča januarja v veletrgovini R. Slermecki. Ce*'e.
Л
J
Celfe
& Premestitev. Učitelj na mestni deški osnovni šoli v Celju g. Slavko Prclog je premeščen v Ptuj.
0 Celjski pevci vseh pevskih zborov so vabljeni k skupni peVski vaji, ki se vrši danes ob 8 zvečer v telovadnici drž. realne gimnazije. Vadili bomo Ipavčevo »Bodi zdrava domovina« za dr. Schvvabovo predavanje o B. Ipavcu. — Kljub temu, da so bili nekateri pevci zadržani, je prva vaja prošli ponedeljek pod vodstvom učitelja g. Šcgule pokazala, da bi bilo ob večji selidarnosti pevcev mogoče v Celju vzdrževati impozanten pevski zbor. Vaji je prisostvoval g. dr. Schwab, ki se je o kvaliteti zbora izrazil zelo laskavo.
0 Prisilna dražba kamnoseške dclavnice, k tej pripadajočega poslopja in stavbišča — vse skupaj leži tik mosta čez Voglajno ob cesti k Sv. Jožefu v Zavodni pri Celju — se bo vršila prihodnjo soboto, dne 14. januarja ob 9 dop. pri celjskem okrajnem sodišču. Ker ima objekt izredno ugodno lego v bližini mesta in železniške postaje, je pripraven za vsako, tudi večjo obrt ali industrijo.
'Domsi
■št. Vid nad Ljubljano. — Središče našega javnega življenja tvori sedaj dramatika. V nedeljo smo z.opet imeli priliko videti lepo igro »Ben Hur«, In k tej naj spregovorim par besed. Diletanti so ee v njej pokazali naravnost umetnike; kar živeli so pred nami. Ben Hur je bil odličen, istotako Iras (umetnica!). Tudi vse druge glavne osebe so podale prav dobro igro, le prizori, ko nastopajo Rimljani, so bili šibkeji. Igra je uspela tako, da so morali tudi večni nergači in nasprotniki umolkniti. Stoji: Igralci so postali umetniki in ako ostanejo na tej višini, bomo veseli, ako pa bodo napredovali, tem bolje.
Litija
Rojstni dan Nj. Vel. kraljirc Marije se je v Litiji praznoval kar najslovesnejše. Ob 8. uri zjutraj se je vršila slovesna služba božja, kateri so prisostvovali vladni svetnik Klobčič kot zastopnik okrajnega glavarja, dalje vsi tuk. državni uradniki in nameščenci, g. župan Lebinger z zastopniki občine, društvene korporacije, žandarmerija, zastopniki tuk. industrije in mnogobrojno občinstvo ter vsa šolska mladina z učiteljstvom na čelu. Po sveti maši se je odpela zahvalna pesem in državna himna. Raz drživnih in civilnih poslopij so vihrale državne in slovenske zastave.
Žrtev alkohola. V nedeljo ponoči je Fran-kotov hlapec Leopold Brunček odšel vinjen v podstrešje nad meenico spat. Ponoči pa je tako nesrečno padel na zmrz.la tla pred mesnico, da si je zlomil tilnik in bil takoj mrtev. Zjutraj so ga našli že trdega nn mrzlih tleh.
Gostilne naročene na »Slovenca«. Ob novem letu priobčujemo imena gostiln v Liliji, ki imajo naročen naš časopis. Te so: Lnpova in Franko-tova v Gradcu; Boriškovn, Elsnerjeva in Kamnl-čnrjeva v Litiji in Gorenjčeva na Gerbinu. Na to opozarjamo mnogoštevilne tujce in okoličane, ki prihajajo v Litijo, da vedo. kani naj gredo v gostilno. Naš list ima tudi brivec g. Frnnjo Ulng in ga priporočamo.
Brezplačni pouk v vezenjn bo priredila tvrdka Singerjevih šivalnih strojev v gostilni pri Fran-kotu od 16. do 31. januarja.
Iz predilnice. Zadnje tri tedne se vsiljuje in lell po predilniSklh dvoranah »Domovina«. Vprašamo. kakšen pomen naj ima .Domovina«.za pre-dllnlško delavstvo? Istotako se vsako nedeljo od sobe do »obe kolportira »Jutro«-. Napisi na vratih prepovedujejo beračenje in kroSnjarenje. Naj bi se prepovedalo tudi krošnjarenje z. »Jutrorti«. Pohvalno moramo omenjati, da tovarniško vodstvo strogo nastopa proti pijančevanju in da delavstvo po svojih mojstrih navaja in vabi k varčevanju. Gotovo bi k temu mnogo pripomoglo, če bi »e de-lavs'vo iz.plačevalo meeto ob sobotah raiše ob ponedeljkih, kakor je že naš list priporočal.
.Tako ilvalien in mnogoštevilno je bil obiskan nivovDoliani semenj zadnio soboto v šniart-
Šport
SmuSki tečj na Sv. Planini nad Trbovljnml, katerega je organizirala litijska jiodružiiicii SPU se je zaključil v splošno zadovoljnost vseh udeležencev. Jug je ves čas tečaja še dosti ntilotdno prizanašal snegu, tako, da so se mogli vsi udeleženci pod strokovnim vodstvom g. Badjure naučiti vseh osnovnih pojmov in se priučiti vseh vaj za smučanje po terenu Dočini je i>o dolini gospodaril • -g, je brila okrog Sv. Planine včasih prav rezka burja in ohranila na lepih smuških terenih zadosti suega, da se je mogel tečaj nemoteno izvršili. Sv. Planina s svojimi setioželi in bližnjimi hribi nudi zares ugodne terene za užitka polne smuške vožnje in izlete, ki se dajo lepo kombinirati za enodnevne smuške ture. Sv. Planina je tudi zares krasna točka za turista in je gotovo dosedaj še preveč pozabljena. Ce se bodo vsakoletni smuški tečaji na Sv. Planini obdržali, bodo gotovo veliko pripomogli, da bodo ti lepi tereni postali bolj poznani. Pri nas so večkrat večini izletnikov le nekatero nedeljske ture »v modi«, polno lepih krajev pa ostaja pozabljenih. In eden teh Jc tudi Sv. Planina. Kdor pa je bil že enkrat gori, bo pa bodisi kot smučar, bodisi kot turist še večkrat obiskal to lepo razgledno točko, ki kraljuje med savsko in savinjsko dolino. Prirediti tu smuški tečaj je bila zato srečna misel litijske podružnice. Vsi udeleženci pa se bodo hvaležno spominjali tudi voditelja tečaja g. Badjure in skrbno naklonjenosti g. župnika. Prav priporočljivo bi bilo, da ostanejo ti tečaji na sporedu vsako lelo.
Klub kolesarjev in motoriklislov »Ilirija« » Ljubljani. Dne 6. t. m. se je vršil XV. redni klubski občni zbor ob polnoštevilni udeležbi članstva. Po otvoritvenem govoru predsednika g. Rud. Za-lokarja je podal društveni tajnik g. Pavie Pete, obširno in izčrpno poročilo o delovanju kluba v pretekli seziji. Iz blagajniškega poročila g. Bricelj-a jo razvidno, da je imel klub koncem leta 1927 Din 318.— gotovine. Občni zbor izreče odboru ab-solutorij. Nato je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. Rud. Zalokar, podpredsednik g. Fran Ogrin, tajnik: Adolf Bar, namestnik: g. Tvan Podboj; blagajnik g. Iv. Brieelj, gospodar Josip Bernot, odbornika: Siard in Jontes, namestnika: Mrzlikar in Rebolj; preglednika računov: Porenta in Šimenc; načelnik kolesarjev Joso Šolar; names'nik: Mnkso Peršin; načelnik motoci-kl'štov: Mirko Prošek, namestnik: Peter Škafar; načelnik smuške sekcije Ivan Porenta, namestnik Jontes. Občni zbor je soglasno sklenil proslaviti letos 15 letnico obstanka kluba, ob kateri priliki priredi dne 19. avgusta t. 1. velepotezno meduar rodno in motociklistično dirko.
BLEJSKO JEZERO ZAMRZNJENO.
Na praznik 6. januarja je bila na Bledu otvo^ ritev drsalne sezone. Na ledu je ležalo še nekaj snega, katerega je pa južno vreme v sobolo raztopilo.. Led je sedaj preko vsega jezera ugoden za drsanje, najboljši je pa od Mlina do otoka. Novega snega ni padlo nič, tako je tudi avtomobilistom in motociklistom pot do Bleda lahko pristopna. Cesta ni ledena in se lahko vozi brez verig. Za slučaj spremembe vremena bomo to pravočasno javili
NEKAJ NOGOMETNin DOGODKOV.
Avstrijsko narodno moštvo je v Bruslju premagalo Belgijce 2:1. Gledavcev je bilo 25.000. — Hajduk na Malti izredno dobro opravil. Ker ga nob-jno moštvo ni meglo premagati, so sestavili kombinirana moštva, pa tudi ni nič izdalo. Od sedmih iger na Malti je Hajduk dobil tri, štiri so ostale neodločene. Razmerje goalov je bilo 19:7 za Hajluka. — Slavija iz Prage je v Ztirichu odpravila tamošnje Grasshoppers 4:1, Union iz žižkova je bil pa v Miinchenu od Sporlvereina ugtian 11:1. Doma v Pragi je Sparta premagala Vršovice 6:2. — V zadnjih dneh so izvojevali Ogri v inozemstvu 7 zmag, v Egiptu, Italiji, Švici in na Grškem. — Borba med Španci in Portugalci se je vojevala v Lizboni neodločeno 2:2; 80.000 gledalcev. Razen Samitiera in Zamorre so igrali Španci s samimi amateri. — Vršovice hočejo napraviti veliko turnejo [K> Južni Afriki. — Argentinci bodo prišli v E'-r^po pet tednov pred olimpiado ter bodo igrali na Španskem, Francoskem tn še drugod. — Tudi Urugunjci bodo prišli dosti pred rokom v Evropo. V"j se hoče navaditi na podnebje. Saj bodo celo Turki prfij prišli; trenirali bodo v Pragi. — Na Angleškem se presenečenja kar vrstijo. — Beremo, da bo izborno moštvo novozelandskih rug-bycev napravilo turnejo po svetu okoli. To je tisto moštvo, ki goale kar narekuje; ko jih je 10 do 20, jih ne mara več; če hoče, jih pa napravi tudi do 80 goalov.
SCHMKLING IN BONAGLIA.
Kar iz tal je zrasel, tako malo smo prej vedeli o njem. Dvaindvajset let je star, od zmage da zmage hiti, nemški bokser Schmeling. Ko se je boril z Bonaglio, je tehtal 78.9 kg, le-ta pa 79.1. Italijani so bili zelo hudi, ker se je boj vršil v Berlinu In ne v Milanu. Boga naj zahvalijo! Sicer bi bili morali gledati poraz svojega rojaka prav od blizu, tako so pa samo brali o njem. »Vloga, ki jo je igral Bonaglia včeraj zvečer v razprodani berlinski športni palači, je bila zelo žalostna. Vse njegovo znanje je bilo prav majhno in je opravičilo mnenje onih, ki so že od začetka trdili, da Bonaglin nikdar ni pravi nasprotnik za Maksa Schmelinga. Večina gledavcev je bila že po eni minuti izredno razburjena, ko je se hotel Bonaglia hkrati braniti in hkrati napadati. Preden se je nemir polegel, jo dobil B. dva krepka udarca z desnico; kar obstal je. Nato bliskovito še tretjega. Padel je in se ni mogel več dvigniti. Ni vedel, kaj se je zgodilo.« Sam pripoveduje: »Nič ne vem. Navdal sem, trdno odločen, da zmagam. Naenkrat 9em zgubil zavest; ne vem, kako«.
Amerikanci postavljajo Schmelinga v vrsto takoj za Loughranom in Siatteryjem. Če premaga še Dienerja, mu je odprta pot v Ameriko.
Sobota, li. januarja:
Zagreb: 20 prenos iz. zagrebške opere: »Med-vedgradska kraljica«, opera v 3 dej. (Šafran.ki-Kavič). — Breslau: 21.10 lahka glasba — 1'гаца: 19.15 koncert godbe na pihala. — Stultijarl: 15 odlomki iz, opere, 20.15 vesel večer. 22.40 lahka glasba. — Unmburg: 20 orkestralni orkestei — F ank-fnrt: 20.15 »Scampoloc, veseloigra v 3 dej. (Niro-dini), nato lahka glasba. — Brno. 20 40 »Zakonska komedija«, enodejnnka, 21 vojaški koncert — Him: 20 40 izbor iz oper: odlomki iz opero »Werther< (Massenet) in »Turandok (Puccini). — 1'nrii: 22 lahka glasba. — l.anqcnberq: 18 orkestralni koncert. — Berlin: 20 30 »Vihar nad Pacifikom« igra od M6hringa. — Dunaj: 15.30 »Krojaček-jiinaček«, veseloigra v 3 slikah od Bilrknerja, 19.45 >1 epa Helena«,
opera v 8 dej. (Oflenbaeh). — M<\nchen.' 19.30 prenos iz opere. Troubadour, opera v 4 dej. berg). — Budaprst: 19 prenos iz ouere. — Vajtana: 20.30 in 22.30 lahka glasba.
Dnevne novice
t Dr. Demeter Bleiweis Trsteniški
Včeraj popoldne se je razširila po Ljubljani vest, da si je priljubljeni in splošno spoštovani glavni zdravnik Okrožnega urada za javarovanje delavcev prostovoljno sam vzel livljenje. Dopoldne je bil še v službi, opoldne se je vrnil domov na svoje stanovanje na Kongresnem trgu. Odšel je najprej v svojo Študijsko sobo, napisal tam več pisem, nato pa se zaklenil v kopalnico. Kmalu nato je počil strel iz revolverja. Prihiteli so domači in našli dr. Bloivveisa vsega v krvi z rano v desnem sencu. Poklicali so naglo zdravnika dr. Doreanija, ki stanuje v sosedni hiši. Ta je dr. Bleiweisu nudil vso potrebno zdravniško pomoč, toda kljub temu je dr. Bleiweis že čez pol ure izdihnil. Na lice mesta je kmalu nato prišla policijska komisija-
Nenadna smrt dr. Bleivveisa je presenetila vse, ki so ga poznali, zlasti, ker se nihče ni
nadeja), da sc bo odločil k takemu dejanju. * * *
Pokojni dr. med. Demeter Bleiweis-Tr-
steniški je bil rojen dne 3. aprila 1871 v Ljubljani iz odlične slovenske rodbine Bleivveisov. Njegov stari oče je bil Janez Bleivveis — »oče slovenskega naroda«. Oče pokojnega dr. De-metra je bil nekdanji primarij ljubljanske bolnišnice dr. Karel Bleiweis-Trsteniški. Kakor več članov njegove rodbine, se je tudi Demeter posvetil študiju medicine. Študiral je medicino Gradcu in se tam specijaliziral pri prof. Krausu za interno medicino, pri prof. Chiariju na Dunaju pa za laringologijo. Z izredno ljubeznijo se je dr. Demeter Bleivveis posvetil študiju tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni ter je v zvezi s tem posebno kulti-viral študij bolezni v grlu in v vratu, v čemur je postal eden prvih špecijalistov. V letih 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani; I. 1913. je postal sanitetni inšpektor in referent pri deželni, oziroma pozneje Narodni vladi, ter je to mesto zapustil leta 1920., ko je prevzel mesto zdravnika-šefa pri OUZD, kjer je ostal do svoje smrti. Pokojnik je bil neumoren delavec v boju proti tuberkulozi in alkoholizmu. 2e pred vo;no je bil voditelj Društva za bolne na pljučih za Kranjsko; izpod njegovega peresa izvira mnogo zdravniških razprav, ki se bavijo s problemi tuberkuloze in laringologije. Več njegovih razprav je priobčil »Centralblatt fiir innere Medizin« in »Archiv fiir Laryngologie« v Berlinu ter j-Čste.rr. Arztezeitung«. Njegovi prispevki so izšli v tiskanih poročilih: >1. kongres srpskih lekara, Beograd 1905«; »I. jugoslovenski ?e-stanak za operativno meriicinu, 1912«. (Obeh kongresov se je dr. Bleiweis osebno udeležil),
kretnja duhovnikova se mi je utisnila globoko v sr>e.
Med tem so leta tekla, moj položaj je postat nevzdržen. Tretje leto sem prevzel zapuščino Baudelairejovo, in uvidel sem, da je pesnik, ki sem mu dejal prednost pred vsemi Fraucozi, našel v zadnjih letih svojega življenja zopet svojo vero in da je pravtako trpel v strahu in bolečinah vesti kakor jaz. Tako sem zbral ves svoj pogum in šel nekega popoldne v spovednico pri sv. Menardu, ki je bila moja farna cerkev. Minute, ko sem čakal na duhovnika, so najbolj grenite, kar sem jih doživel. Naš«! sem starega moža, ki ni bil nič kaj ganjen od zgodbe, ki oe je meni zdela tako zelo" zanimiva. Govoril mi je (na mojo veliko jezo) o spominih na moje prvo sv. obhajilo, in mi zapovedal, predno mi sploh da odvezo, da obvestim o tem moje starše, česar mu danes ne morem oporekati.
K spovedi sem šel vdrugič šele prihodnje leto in našel sem v isti cerkvi sv. Menarda, mladega, usmiljenega in bratskega duhovnika, Abbeja Mčnard, ki me je spravil z Bogom, in pozneje svetega in častitljivega duhovnika Villaume, ki je ]>ostal moj vodnik ki nad vse ljubljeni oče.
Drugo sv. obhajilo sem prejel 26. decembra 1890, pravtako na božični dan, v cerkvi Naše ljube Goope.	L. A.
dalje v brošuri >Das Oaterr. Sanltfltsvvesen 1914« itd.
Napisal je tudi mnogo poljudno zdravstvenih razprav, tako n. pr. »Nalezljive otroške bolezni v sliki in besedi« ter socialnozdrav-stvenih člankov. Z vprašanjem socialne medicine se je dr. Bleiweis bavil posebno mnogo zlasti zadnja le»a. Načel je tudi vprašanje hl-gijene v športu-
Vzrok njegove prostovoljne smrti ni znan Pokojni dr. Bleivveis je bolehal na pljučih in za vnetjem rebrne mrene ter je imel radi tega trimesečni dopust.
KOLEDAR.
Sreda, (lil. januarja .Higin, Salvij, Ernest.
Dunajska vremenska napoved za 11. jan. Milo kpremenljivo vreme bo trajalo dalje. Na jugu srednjih Alp ponoči zmrznjeno.
ZGODOVINSKI DNEVI.
IT. januarja: 1878. so Srbi zavzeli Niš. — 1494. je umrl italijanski slikar Domenco Gliir-landaio. — 1825. se je rodil ameriški pisatelj B. Taylor. — 1894. je dolnjeavstrijsko namestništvo prepovedalo ustanovitev slovenskega katoliškega akademskega društva »Danica« na Dunaju. — 184-2. se je rodil filozof W. James.
•k Lavantinski ordinarijat je izdal naslednji odlok: Minister ver j-e dne 9. januarja 1928 semkaj brzojavil: »Povodom radostnega dogodka, ki se te dni pričakuje v kraljevski hiši, izvolite naročiti vsem podrejenim duhovnikom, da se ta radostni dogodek, čim bodo zvedeli zanj, razglasi po vseh cerkvah z zvonenjem in da se opravijo predpisane molitve.« — To ?e dekanijskim uradom naznani z naročilom, da se ta veseli dogodek, čim bodo obveščene krajevne oblasti, objavi po vseh cerkvah z zvonjenjem zvonov in da se opravi zahvalna pesem Te deuni s pripadajočo molitvijo. Potem se doda molitev za kralja, kakor je predpisano v bizantinske škofije uradnem listu 1921 št. X. str. 91. O tem naj »e takoj obvestijo vsi podrejeni župnijski n r a d i. — Martin Matek. ravn. pis.
к t Gospa Marija Trno.vec roj. Šuklje. Po silnem trpljenju je v Celju v ponedeljek, dne 9. januarja 1928 izdihnila svojo plemenito dušo gospa Marija Tmovec roj. Šuklje. Rojena je bila v Ljubljani leta 1842. in je tedaj dosegla častitljivo starost 86 let. Pokojna gospa je sestra bivšega deželnega glavarja Kranjske g. Frana Šukljeta ter tašča gospoda Alojzija Mihelčiča, bivšega • kranjskega deželnega poslanca in sedanjega župana celjske okoliške občine. Gospa Trnove« se je udejstvovala tudi na znanstvenem polju in je spisala Spomine francoske revolucije. Zanimiv rokopis je odkupil leta 1908. knez Lichtenstein za svojo knjižnico. — Pogreb se bo vršil danes 11. januarja ob pol 16. uri izpred hiše g. Mihelčiča na Bregu na celjsko okoliško pokopališče.
к Okrajna zbora delegatov SLS v Vuhre-du in Slovenjgradcu sta prav lepo potekla. Na obeh zborih so podali narodni in oblastni poslanci svoja politična poročila, o naši politični organizaciji pa je govoril zastopnik »Tajništva SLS v Mariboru«. Udeležba je bila zelo dobra. Navzoči delegati so odobrili na obeh zborih delo naših narodnih in oblastnih poslancev in jim izrekli popolno zaupnico.
•k Vuzenica. Občni zbor krajevne organizacije SLS Vuzenica se vrši v nedeljo dne 22. t. m. po službi božji v gostilni g. Ix)ben-weina. Vsi člani vljudno vabljeni, posebno še, ker bo dnevni red važen in zanimiv. — Odbor kraj. organ. Vuzenica.
k Napredoval je v višjo skupino vseuči-liški profesor tehniške fakultete inž. Viktor Gostila.
k Poročila sta se na Brezjah dne 9. t. m g. učitelj Franc Petrač, naš koroški rojak, z gdč. Faniko Arnejc, uradnico pri Mohorjevi družbi v Celju. K tej slovesnosti je prihitela polnoštevilna narodno zavedna družina Arnej-čeva iz Ledenic na Koroškem.
Odvetnik
dr. Ггавс ilubad
naznanja, da se je
preselil
s svojo pisarno iz Beethovnove ulice štev. 15 v
Llngarievo ulico l/ll.
^jjpr
■k Ii finančne kontrole. Finančno ministrstvo oziroma generalna direkcija davkov je pred kratkim izdala naredbo, v kateri zahteva, da morajo organi finančne kontrolo vršiti dnevno po 12 ur službe, seveda s pripombo, da jim pri tem nc pritiče borna hranarina, ki jim je s členom 49 zakona o organizaciji priznana. Ne glede na to, ali je dopustna po zakonu ta naredba oziroma zahteva in na to, da nimajo nobeni drugi državni nameščenci, kakor tudi ne privatni, dvanajsturnega delavnika, vprašamo one, ki jim je le malo znana naša nevarna, jalco težka in tudi odgovorna služba, če je mogoče vršiti službo vestno in točno po 12 ur na dan ne glede na vreme brez hrane in potrebne obleke in poleg tega še buli ob nedeljah in praznikih.
k Naše čipke. Zlata Šufflay, prva strokovnjakinja in duša jugoslovanske čipkarske umetnosti, je objavila v božični številki zagrebškega »Jutarnjega lista« vele'zanimivo poročilo o svojem življenskem delu za obnovo in novo ustvarjanje te naše najlepše domače obrti. Uspehi njenega dela so neprecenljive vrednosti in obsegajo celokupno jugoslovansko čipkarstvo: hrvatsko, srbsko in slovensko. Široki svet nas pozna in občuduje po naših čipkah. Zanimivo je, da je danes središče jugoslovanskega čipkarstva — Ljubljana. Zlata Šufflay piše med drugim: »Rekla sem: Vsta-nite čipke moje, pojdite in pripovedujte našemu narodu in širnemu svetu o svoji lepoti, ki je lepota našega narodni — A kam? — Vem, v Ljubljano pojdite, med slovenske brate in sestre, ki že več nego pol tisočletja pletejo in prepdefcajo svoje čipke starodavnih slovenskih motivov. In čipke so šle in prišle prav... Državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani sem poklonila 27 komadov načrtov za čipke: s hrvatskimi, srbskimi, sakralnimi in staroslovenskimi motivi. Tako je postala Ljubljana nositeljica in propagatorica nove i.jbe čipk: novih hrvatskih in srbskih, doslej še neznanih. S tem sem poklonila milijone iz naroda za narod. Ni mi žal in mi nikoli ne bo, ker sem našla zavod, ki dela. Ta zavod že dve leti dela po mojih načrtih in jih razvija, zaposlujoč s tem na tisoče pridnih delavk in varujoč jih bede.« — Pod pokroviteljstvom msgr. dr. Milana Pelu-hana in z njegovo materijalno podporo se je pred kratkim v »Domu sv. biskupa Langa« v Zagrebu ustanovila prva hrvatska narodna čipkarska šola, a vodstvo je prevzela Zlata Šufflay. — Zlata Šufflay je spisala tudi več strokovnih del in sestavila dragocene albume, ki jih hranijo razni muzeji in obline šole.
k Pozor, delavci in delavke! Tretja številka »Uradnega Usta« priobčuje v celoti navodila za volitve delavskih in namesčenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva, in poslovnik o delovanju teh zaupnikov. Posamezni kosi te za delavstvo ; jako važne številke se dobivajo, dokler zaloga ne poide, po 1 Din 50 par pri upravi »Uradnega lista« v Ljubljani.
k Dobrih knjig si žele vojaki-člani »Svete vojske«, ki služijo v Srbiji in Črni gori. Kdor bi lahko knjige odstopil, naj jih pošlje v pišarno »Svete vojske« na Poljanskem nasipu št. 10 ali pa sporoči, da pošlje društvo osebo, ki bi knjige prevzela.
k Popravi! Pod sliko in sestavkom »Bala za novorojenčka« v včerajšnji številki je pomotoma izostal podpis: Marija Alešovec, Ljubljana.
k Poskusen samomor finanfnoga stražnika. Z gorenjskim brzovlakom ob 8. uri 30 minut so včeraj zjutraj pripeljali v Ljubljano iz Dovjega finančnega stražnika Josipa Podgorška, ki si je prejšnjo noč pognal iz puške strel v levo stran prsi. Podgorška je užalilo, da so ga radi neke malenkostne šale obdolžili tatvine. V neki gostilni je namreč enemu od gostov v šali odvzel vžigalnik, vreden 10 Din, in ga spravil, rekoč: »To se pa lahko ukrade!« Radi te šale je bila uvedena proti Podgoršku preiskava radi tatvine, kar je umevno moža zelo potrlo. Njegovo stanje je zrlo nevarno.
-Ar Podjetniki se opozarjajo na razpis ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani za zgradbo štirinadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani, ki je bil prvič objavljen v »Službenih Novinah« št. 295 z dne 28. deceml-ra 1927. Licitacija se vrši 30. januarja 1928.
k Najdena utopljenka, V Kresnicah so iz Save potegnili utopljenko. Ugotovljeno je, da je Ana Lustrek iz K a sija, ki je z otrokom skočila v vodo. Sava jo je nesla 1 km dalje kakor otroka Mogoče sta se šele hi ločila iz objema. Lustrekovo so prepeljali v D. M. v Polje.
k Konja je zabodel Jože Podmiljšak iz Blagovice, vojak pri kraljevi gardi, se je vračal dne 9. januarja z dopusta in se vozil z bratom v Domžale na vlak. Na Prevojah sta dohitela Lovrenca Paviiča iz Oberš, ki je s parom konj vozil voz tramov. Radi malenkostnega' prepira je Podmiljšak potegnil sabljo in zabodel enega Pavličevega konja v trebuh tako, da bo konj radi tega najbrže poginil, ker ima čreva predrla.
k Od lakote umrl. V vasi Uzdoljc pri Kni-mi je umrl ocl lakote kmet Mile Angjelič. 2e tri mesece ni imel ničesar jesti, soobčani mu pa niso mogli, a tudi ne boleli pomagati.
k Prebivalstvo Splita. V začetku letošnjega leta je štel Split 36.058 prebivalcev Tekom leta 1927. se je prebivalstvo oomuožilo м1 2003 osebe.
Illlllllllllllllllll
Kontno Idealno »radit»o
жа Hwgo»anJe >on.
Proti hrapavi, razpokam koli i. t d. vporabljajte Nivva-cremo. Ta erema vsebuje koži sorodni Eucerit, ki učinkuje nam ni ost presenetljivo pri letenju občutljive porrtne koče. Mehko, gladko koio si pridobite s prijetno duhteto
•	Nlvaa-cremo
ШШ1ШШШ1Ш
k Roparski umor. Na cesti Ljubinje-Tre-
binje v Hercegovini so neznani roparji umo rili kmeta Mitarja Medena, ki je prav isti dan prejel večjo vsoto dolarjev iz Amerike. Roparji »o 111 u prerezali vrat in vzeli denar.
k Poletuo vreme v Mostarju. Ze par dni imajo v Mostarju prav6 poletno vreme. Solnce greje tako, da nihče ne nosi zimske suknje Ljudje hodijo na izprehod kakor saedi po letja.
k Aretirani italijanski vohun. V nedeljo,
dne 8. januarja, je bil v Kraljeviči aretiran bivši inžener in šef tehničnega oddelka ladjedelnice v Kraljeviči Avguštin Hendel radi suma, da je vodil v italijanskih listih veliko politično akcijo proti Jugoslaviji. Hišna preiskava na njegovem stanovanju je povsem potrdila ta sum. Hendel je bil rojen v Anconi in je 44 let star. Bil je stalni dopisnik trža škega fašistovskega glasila * Popolo di Trieste : in je v la list napisal celo vrsto srditih člankov proti naši državi, našemu kralju in proti nacionalni ureditvi Jugoslavije, med temi tudi članek, v katerem je opisal načrte in tajnosti jugoslovanske mornarice. Hendel je bil pred vojno nastavljen pri Stabilimento Tecnico, leta 1921. do aprila 1927. pa je bil uslužben v ladjedelnici v Kraljeviči.
k Mož pod zemljo — žena v ječi. V vasi Kijeka pri Koprivnici je živel miren in priden kmet Mijo Tot s svojo ženo Jano, trem; otroki in s-tastom. Te dni je žena poslala moža po vino v klet. Mijo, dober človek, ni nalival samo v bokal, marveč je po bratovsko točil vino tudi prijateljem. Ko se je vrnil domov, žena kot ženska ni mogla molčati in nastal je hud prepir, v katerega se je vmešal tudi tast Mijo je napadel tasta, žena je skočila vmes in z lasno iglo iztaknila možu levo oko. Mijo je radi tega postal ves besen in vsi trije so se mvali toliko časa, da so padli na tla. Naenkrat je tast opazil, da se Mijo več ne gane. Žena je vstala in rekla: »No, sedaj imaš do volj!« In res je imel Mijo dovolj. Žena ga js I med tem ,ko ga je tast držal za roko, prijela' z obema rokama za vrat in ga zadavila. Posledice? JSeno so odgnali orožniki, tasta pa 90 začasno pustili doma, da varuje otroke. In otroci ?
k Smrt zadnjega črnogorskega odmetni
ka. Na pravoslavni Božič je bil ubit v okraju Nikšič črnogorski odmehiik Antouije Andje-lič, na katerega je bila razpisana nagrada 30.000 Din. Z Andjeličem je umrl zadnji od-metnik v Črni gori.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK
Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša
k Apetit-testenine in dvojno sladne kavo zahtevajte v vsaki trgovini.
k Gospodinja! Kupui in zahtevaj v vseh trgo. vinah samo čajne mešanice znamke »Čajank <т so najboljša in najizdatnejša. Prodajajo se tudi ' korist Jugoslovanski Matici.	99t'
Restavracija „lublianski dvor".
0d d8nmorski oajki.
Se priporoča BOGDAN PUPOVAC.
Crutolfama
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trg".
*
O Smrt nadebudnega mladeniča. Rodbi-i univerzitetnega profesorja g. dr. Janka PoIcj je umrl Marijan, ravno ko je nastopil pol univerzitetnega študija. Kdor je poznal pokojnega Marijana, je ob tej vesti stal pred uganko. Skoro preživahnega Marijana torej ni več! Bolehal je po maturi, ko je bil na enkrat inficiran po zavratni bolezni, dokler ni shiral. Bolest staršev je tem silnejša, ker so з Marijanom izgubili siuka-edinca, izredno nadarjenega dijaka, ki je že v prvih letih gimnazije pokazal veselje do vsestranskega študija-zlasti do retorike. Odlični, razboriti Marijan je bil priljubljen med vso srednješolsko mladino in mu bodo ^vsi ohranili trajen spomin.
O Somišljenike Slovenske ljudske stranke v Ljubljani ponovno opozarjamo, da imajo samo še ta teden priliko, da se zglase v našem tajništvu. Jugoslovanska tiskarna, v svrho vreklamacije vseh onih, ki dosedaj ali še niso bili vpisani v volivnem imeniku (letnika 1906 in 1907) ali pa so bili ob priliki zadnjih volilev iz njega izreklamirani. — Volivci.
6e je čifl zopet okrog 16.50 slab šum, nakar je •S 8« signalizirala
»Vztrajajte!«
Nato je Se dobila odgovor s tremi določnimi udarci in še pol ure pozneje isti odgovor na enako vprašanje. Tudi še pozneje so se slišali udarci, poslednji pa so se čuli ob 18.30 v torek. Zadnji znak življenja so torej dali potopljeni mornarji, uže pred zadnjimi izdihljaji,
74 ur 53 minut po katastrofi,
Kakov lahko vsak sam izračuna. Preiskava je dozdaj dognala, da ne more mornarice zadeti nobena krivda na zapoznjenja reševalnih del, ker so le-ta celo ob mirnem vremenu izredno težka in zamudna.
Drage solze
Amerlkanci so jako praktični in ne znajo pretvoriti v denar samo materielnih vrednosti, ampak tudi nežna čustva. To je te dni izkusil bogati newyorški velcindustrijalec, ki je storil to neprevidnost, da je svojo nevesto zapustil. Mlada Američanka je vložila proti nezvestemu ženinu tožbo za odškodnino in zahtevala vsote, ki dokazujejo, kako visoko ceni svojo osebo. Njen odvetnik, eden najboljših v vsem New-yurku, je predložil sledeči račun: Poizvedovanja za zaročencem, ki je bil izginil z neko igralko, 2000 dolarjev, bala mlade dame 12.000 dolarjev, toalete v času zaročenstva 8000 dolarjev, razni »mali« izdatki 4500 dolarjev, škoda vsled nevarnega razburjenja in solza 100.000 dolarjevl Kakor se vidi, cenijo Amerikanci razburjenje in solze najbolj visoko. Ker so ameri-kanski sodniki za sentimentalne reči ravno tako dovzetni, kakor za materijalne, in ker amerikanski moški svet, kakor znano, pred ženami in njihovimi zahtevami leži na kolenih, ne dvomijo, da bo nezvesti zaročenec obsojen. Solze, ki jih je radi njega plakala nevesta, ga bodo torej stale jako visoko. V prihodnje, pravijo ameriški listi, se bodo morali amerikanski zaročenci tudi proti takim eventualnostim zavarovati.
100 rudarjev pokopanih
V premogovniku West-Francfort v Illinoisu te je 9. t. m. zgodila velika eksplozija.
Po štiriurnem težkem delu sc rešilnemu moštvu še ni posrečilo prodreti do dna Peabo-dy-ske jame, kjer se je eksplozija zgodila. Jama je 350 čevljev pod površino. Seveda so dela radi dima in strupenih plinov zelo otežkočena.
Eksplozija se je zgodila v oddaljenosti ene railje od spodnjega konca šahta, in sicer kmalu po dnevnem šihtu ob 7.30. Skušajo spraviti v delovanje ventilacijo, da bi zakopani dobili vsaj nekaj zraka.
Zakopanih je okoli 100 rudarjev.
Pred jamo čaka okoli 1500 oseb, žena, otrok, staršev in tresoč se, čaka na to, kar pride.
Velika nevarnost poplave v Bratislavi
Dne 9. t. m. so prebivalci Bratislave opazili, da jim zdaj resno grozi nevarnost poplave. Ledene mase so se od Hainburga začele pomikati proti mestu in se ustavile 7 km pred Bratislavo. Tukaj jc voda že 4 metre visoka V mestu so evakuirali že vse šole. Sicer pionirji raz-streljujejo led in so napravili v ledu 40 m široko in poldrug meter dolgo razpoklino, toda nevarnost poplave je kljub temu čedalje večja.
Ciril-metod, akademija v Rimu
Rim, decembra 1927.
Slavnostno akademijo v čast sv. Cirilu in Metodu so prirediil dne 27. dec. 1927 v dvorani Nem-Ško-Ogrskega kolegija slovanski Germaniki pred izbranim in pestrfm občinstvom: navzoči so bili predstojniki Kolegija, profesorji Orientalnega instituta, gojenci Poljskega, Češkoslovaškega, Jugoslovanskega kolegija, Germaniki ter slovanski člani raznih verskih redov. Dvorana je komaj imela prostora za toliko gostov.
»Molitva Slpvenac (violinski trio) je svirala in pela tisto, za kar sta delala sv. brata: Г)а bi bili vsi Slovani edini v Kristusovi Cerkvi. Deklamacije v hrvatskem, slovaškem in lužiškem jeziku so slavili sv. blagovestnika. — Poljski govor >Swati Cy-ryl i Metody a idea dla Polskk je podal glavno hotenje sv. bratov: Pridi k nam Tvoje kraljestvo! ter praktično realizacijo tega hotenja: Utrjevanje Kraljestva Kristusovega med Slovani. Poljski na-ro'' je vedno ostal zvest tej Ciril-Metodovi ideji, kar priča zgodovina. Sedaj mora biti molitev Poljakov in vseh katoliških Slovanov le-ta: Gospod nam daj pravega apostolskega duha in sv. brata naj nas podpirata s priprošnjo, da vsi katoliški Slovani složno delamo v to, da bo čimpreje ena čreda, en pastir. — Slovenski govor je orisal »Katoliški univerzalizem sv. bratov«: Pavlinski duh praznuje vstajenje po sv. Cirilu ln Metodu. Že njuna priprava za apostolstvo je univerzalna: študij tujih jezikov, posebno slovanskega; Metod je knez slovanske pokrajine, Konstantin profesor filozofije v Cnr:»<-adu: organizatorični talent in bogato manje, to je drugi predpogoj za širokogrudni apostolat; prvi predpogoj .je osebna svetost in to si sv. brata utrdita v samostanski tišini; na Olimpu dozori idea Ciril-Metodova. Univerzalno katoliško je delo sv. Cirila in Metoda: Kazarom in Slovanom oznanjata Jezusa Kristusa; Slovane uvrstita med izobražene narode, ker jim dasta slovansko književnost. slovansko bogoslužje; vedno sta otroško vdana Aposloliku — rimskemu papežu. Univerzalno je z;Uo češčetije sv. bratov: tudi v tem smo sinovi vesoljne Cerkve edini z ločenimi brati. Da sta sv. Ciril in Metod bila apostola katoliške univerzalnosti, vesoljne cerkvene edinosti, je doslej najlepše izrazil Pij XI. v apostolskem pismu jugoslovanskim in češkim škofom (z dne 13 febr. 1927.), kjer pravi, da »sta sveti Ciril in Metod — sinova Vzhoda, po domovini Bizantinca, po rodu Grka, po apostolatu Slovana — vsem vse postala, da bi vse pridobila za edinstvo katoliške cerkve.*
Da katoliška univerzalnost tudi danes ni le prazen zvok temveč živ plamen, to je potrdila himna v čast sv. Cirilu in Metodu, ki je zaključila to lepo slavi ie slovanske kolonije v večnem mestu: Peli so jo vsi gojemci papeževega nemško-ogrskega kolega — Nemci. Madžari, Švicarji, Holandri, Lu-keenburžani, Slovani.	J. M.
G. Slavko Tnmerlln. ki je razstavil v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju v Ljubljani svoje slike, nas z ozirom na nepovoljni obisk, ki pohaja bojda iz strahu, da bodo tam videli »modernistične« slike, prosi, naj ugotovimo, da so njegove slike povsem naturalistične ter ne predstavljajo nobenih problemov, ki bi potrebovali tolmača. Slike so motivi iz narodnega življenja, predstavljenega tako, kakršno v resnici je. G. Tomerlin pa obenem prosi, naj bi gg. kolegi modernisti ne razumeli te konstatacije kot omalovaževanje njihovega dela.
Kaj mislite o takem vremenu?
Neznosno je.
Kako pa gospa kaj?
Enako.
• Klavirski koncert g, Golia* Koblereve
V ponedeljek, 9. t. m. je v filbarmonlčni dvorani priredila klavirski koncert naša domača umetnica gospa Golia-Koblerjeva. Že par let sem smo jo pogrešali med koncertanti. Sedaj pa je dala obširen program, ki nas je veselo presenetil s štirimi slovenskimi točkami, veliko d'Indyjevo Sonato op. 63., dvema Skrjabinovima skladbama in z Bnlokireva fantazijo Izlnmev. Razen Kogojevega Ouetina in Balokirjeve skladbe so bile, mislim, vse ostale prvič na programu v Ljubljani.
D'Indyjeva sonata v treh stavkih: prvi z variacijami, je vsebinski niz lirekodrematsMh tonskih slik v stilu zrelega francoskega impresionizma, ki ga po Franchu, Charpentierju in Debussyju goji tudi d'Indy, danes eden najstarejših francoskih skladateljev-. Interpretira je imela premagati precejšnje tehnične težave in se vživeti v to intuitivno muziko ter jo izčrpati in nam razložiti. Žal, vse to je storila ga, Koblerjeva, toda nekako medlo je šlo to, izraza in slik natrpano delo mimo nas, ki zaMevamo danes od skladbe stroge formalne ar-hitektonike in čimvečie logične enostavnosti. Skr-jahinovi starejši preludiii op. 11 so manj učinkovali kot moderneiši groteskni kos -iPoPme satani-fiue«; pri Balokirlevi Islamey je pianistka skrbela <a močne kontraste in ostro karakteristiko. Kogojev AndantIno eantabile je bil diskretno podan in mehak, individuelno barvan liričen kos, po duhu že b'izu ekspresionizmu Premerlove variacije na homofon tema so nastale že pred vofnoi pa so še vedno sveže; stilno ie Premrl danes že daleč naprej, vendar so se dala devetera efektna in ze'o invenciozna preoblikovani« prvotne glasbene misli 7, užitkom čuti. znkni dani so bili silni ritmični itd. kontrasti, vsa sk'adhn pa je z crrsdacilo od začetka dosledno v konec čista enota. Kakor mi je znano,
ima g. svetnik v rokopisu še več lepih skladb za klavir in že.leti bi bilo spričo pomanjkanja klavirske literature pri nas, da čimprej zagledajo beli dan. Skerjančevi dve skladbi iz njegovega zadnjega objavljenega dela, kakor sem ju prvič čul in pa, jier ga. Koblerjeva ui napravila zelo očitne pavze, zamenjal deloma z naslednjo Itavnikovo, sta lirski stvari, ki se nagibata občutenjski k ekspresionizmu, nista pa še stilno tako daleč kakor njegov kvartet, ki so ga igrali Zikovci. Ravnik« Grande val-so caracteristique je smotreno komponirana groteska silovitih barv in ritmov ter kontrastov in blestečih a tudi virtuoznih doinislekov. 1'rav zelo efektna, razgibana skladba. In Koblerjeva se je uspešno trudila'izčrpati njeno fantastiko, ki spominja notranje bolj kot na Chopina, na Burlioza ali v moderni Skrjabina.
Koblerjevi gre velika hvala za ta koncert, ki ji nemara ni »nesel«, sodeč po bolj majhni udeležbi. Naj bi se kmalu zopet javila in krstila zopet katero novo domače delo I	S. V.
Radio
Nauh o radiotehnlkt
Spisal Leopold Andreć Broširan Din 60'—, vezan Din 76'—
Jogoslovansha Knjigarno v Liubiiani.
Slika pouličnih bojer v Kantonu.
Vremensko poročilo
Meteorološki /avod v Ljubljani dne 10. januarja 1928.
Višina barometra "508'P m
	Opazovanja		| rtaro- melrM	1 oplotn » C	Kei •lego • 1,	V«i*i m brzino T Rl	Oblac-nosi )-li	Vrsta padavin		Z" ш sS Ж -	II
	ГЛ1	č„.						oh oparoVMnju |	»mm Ho 11.		
	Liubliana	)ч	767-8	1-4	89	E 4	megla			4-4	-u-o
	Maribor		767-2	0	93	NW 6	4			6	-2
	Zagreb		766-6	4	92	NW 4	8			8	3
	Belgrad	s	'66-7	2	94	mirno	megla			10	2
	Sarajevo		76h-5	0	Л6	miruo				—	0
	Skoptle		76H-8	-3	98	mirno	megla			6	-3
	Dubrovnik		764-6	6	63	E 4	b			II	9
	Spili	7	654:	8	74	ENE 4	. 2			12	8
	Prage								1		
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran ua morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
jjjii i
Sir H. Rider Haggard:	32
Kleopatra, egiptovska kraljica.
Prijel sem ga za roko ln mu zrl globoko v oči. »V očeh ti vidim,« sem rekel, »bojišče ponoči in po njem leže trupla — med njimi je tudi tvoje truplo in hijena mu trga vrat. Plemeniti gospod, tekom enega leta boš umrl pod mečem.«
»Pri Bakhuk je vzkliknil mladenič in prebledel, »ti znaš pa slabe reči prerokovati!« S temi besedami se je splazil proč — in nedolgo potem se je v resnici prigodilo, da ga je doletela taka usoda. Poslali so ga službeno na Ciper in tam je padel.
»Sedaj pa še ti, veliki stotnik!« sem dejal obr-nivši se k Pavlu. >Pokazati ti hočem, kako bom šel skozi ta vrata brez tvojega dovoljenja — resnica, in vlekel tebe za seboj. Bodi tako prijazen in upri svoj pogled na ost te palice, ki jo imam v roki.«
Nekaj časa se je branil, ker pa so ga tovariši silili, se je naposled udal. Pustil sem ga, da je gledal v ost palice tako dolgo, da so inu oči postale prazne kakor oči sove na solncu. Tedaj sem iznenada odmaknil palico, stopil hitro naprej, tako da je bil moj obraz sedaj tam, kjer je bila ost palice, in mu gledal v oči vplivajoč nanj s svojo voljo; nato sem se začel obračati in ga vlekel za seboj. Nato sem se pomikal počasi nazaj, dokler nisem prišel skozi vrata — njega sem seveda tudi vlekel seboj s svojim pogledom — nato pa sem naenkrat odmaknil glavo. Pavel se je zgrudil na tla; čez nekaj časa je vstal, si brisal čelo in gledal prav abolno.
»Ali si zadovoljen, plemeniti stotnik?« sem ga vprašal, »Kakor vidiš, sva že prišla skozi vrata. Ali mogoče želi kdo izmed gospodov, da pokažem še več, kaj znam?«
»Pri Taranisu, bogu groma, in vseh bogovih Olimpa po vrhu, tega pa nek je momljal star cen-turijon, Galec po rodu, ki mu je bilo ime Bren, »kar
nič te ne maram, da veš. Človek, ki je vlekel našega Pavla skozi ta vrata in to tako rekoč s svojimi očmi, s takim človekom ni, da bi se igral. Tega Pavla, ki vedno ure tako kakor nočeš — navzad kakor osla —
tega Pavla! Veš, gospod, kdor hoče na tak način vleči Pavla za seboj, mora v enem očesu imeti žensko, v drugem pa čašo vina.«
V tem trenutku pa je bilo tega govorjenja konec; po marmornati poti je namreč prišla sama Karmion v spremstvu oboroženega sužnja. Stopala je mirno, malomarno, roke sklenjene zadaj, in oči so ji zrle tako rekoč v nič. Ampak kadar je Karmion tako gledala, takrat je videla največ. Ko je prišla do nas, so se ji častniki in straža priklan jajoč umaknil i J pozneje sem namreč zvedel, da je imela to dekle, ki je bila prva za Kleopatro, več moči v palači kot vsi drugi.
: Kaj pa pomeni ta hrup, Bren?« je rekla in ogovorila centurijona delajoč se, kakor da me ne bi videla; »ali ne veš, da kraljica ob tej uri spi; ako se je sedaj zbudila, boš ti dajal odgovor za to.-r
»Ej, gospa,« je odgovoril cenlurijon ponižno, »stvar je taka. Tukajle imamo« — in namignil je s palcpm proti meni — »čarovnika prav vražje — htn, prosim ga oproščenja — najboljše vrste; pravkar je namreč potegnil samo s tem, da je postavil vražje oči tik nosa našega stotnika Pavla, vlekel tega Pavla skozi vrata, dasi se je Pavel zaklel, da ta mag ne sme skozi vrata. Mag trdi. da ima opravka s teboj, dvor niča — jako žal mi je, da se je to zgodilo.«
Karmion se je okrenila in me malomarno pogledala.. »Da, spominjam se,« je rekla; ta je toraj — ampak kraljica želi videti njegove umetnije. Ako pa ne zna drugegn kakor narediti, da gre pijanec pri teh besedah je zaničljivo pogledala začudenega Pavla, »za njegovim nosom skozi vrata, katere straži, potem je pač najboljše, da gre, odkoder je prišel. Pojdi z menoj, gospod mag; tebi, Bren, pa naročam, da glej, da bodo tvoji razgrajači bolj mirni. Ti, Pavel, pa pojdi in se iztrezni, in kadar bo prihodnjič kdo pri vratih vprašal po meni, glej, da ga poslušaš.« Pri teli besedah je kraljevsko pokimala s svojo malo glavo, se obrnila in odšla v palačo, za njo pa sva v majhni oddalji stopala jaz in oboroženi suženj.
111 = 111 =
f SŠ * z %
r * *
■j*	_	«
f	7	pa
\	?	S
K, ~ iT	n
V •	—«
- JTO
«	o	>
* —
s g
S g
p s
1 r
S 5
3 M t.
H «■
s 4 Б
* 2 m 5' ^ n 2.
t/H
Si ;
H » m r ЈГ
te i » e
V	m
(t
(« »r
p g-"1
5 £
e £
E ?
S ?
a
N	P	"S
a	<*	£
4*	C
""	_	<
—	~	aa
~	-	3
B	r	£
«	®
1	S	^
N	_ a
s-1	«
*	E.
JC	<
2	I	B. ?	>	8
» » 1 , B
N ' f s c ž ч 3
- cr »
- - K
p i
=111=111
Gospodarstvo
V. S.;
Naša statistika zunanje trgovine
Statistika zunanje trgovine je del statistike, obravnavajoč blagovni promet, ki prestopi radi uvoza, izvoza ali prevoza državno mejo. Že v začetku 17. stoletja so se zbirali podatki o zunanji trgovini, toda šele koncem stoletja je začela Anglija te podatke objavljati. Sledile so Francija (1818), Nemčija (1844), Avstrija (1871) in ostale države, ki deloma mesečno, deloma letno objavljajo preglede trgovske statistike.
Zadnja izdaja trgovske statistike prejšnje kraljevine Srbije je bila ona za leto 1912. Podatki za dobo od leta 1913. do evakuacije Srbije, so bili za časa okupacije uničeni. Po prevratu jc izdala leta 1921. generalna direkcija carin statistiko zunanje trgovine za leto 1918., 1919. in prvih devet mesecev leta 1920. Od takrat izhajajo pregledi mesečno in letno, čeprav z precejšnjo zamudo.
Zapadnc države razlikujejo v statistiki zunanje trgovine 1. uvoz blaga za neposredno uporabo v zemlji, in sicer iz inozemstva, prostih luk in skladišč (smestišt); 2. uvoz blaga v predelavo na račun domače zemlje (Verede-lungsverkehr); 3. izvoz blaga iz prostega prometa; 4. izvoz blaga po izvršeni predelavi; 5. posredni prevoz blaga (uvoz blaga za negotovo prodajo); in 6. neposredni prevoz blaga (priglašeni tranzit).
Seveda urejuje vsaka država svojo trgovsko statistiko po drugem kriteriju. Tako obravnava nemška statistika tako zvani »Gcsamt-eigenhandel«, t. j. splošni blagovni promet brez neposrednega prevoza.
Naša statistika zunanje trgovine obsega samo 1. uvoz blaga za neposredno uporabo v tuzemstvu; 2. izvoz blaga iz prostega prometa in 3. neposredni prevoz blaga (priglašeni tranzit).
Podatki o prometu blaga v predelavo na tuzemski račun (Veredelungsverkehr), kakor tudi oni o posrednem prevozu blaga (uvoz blaga za negotovo prodajo) se pri nas zaenkrat ne zbirajo.
Do sedaj so še vsako leto — po izdaji statistike — gospodarski strokovnjaki enodušno ugotovili, da je netočna in površna.
Žal moramo tudi za bodoče ostati skeptiki, kajti dokler se bo trgovska statistika zbirala po dosedanji praksi, ne moremo pričakovati zboljšanja.
Z nekaterimi izjemami sc mora za vse blago, ki prestopi carinsko linijo, prijaviti carinarnici vrsto, količino, državo izvoza ter namembno državo in vrednost. Posebno važna je vrednost, ki jo je navadno težko ugotoviti.
Pri uvoznem blagu je princip, da se ne prijavi sama fakturna vrednost, temveč tudi stroški ambalaže, komisije, zavarovanja, transporta do naše meje in izvozna carina države, od koder blago prihaja, t. j. prijaviti se mora znesek, ki je za kupljeno blago ostal v inozemstvu.
Pri izvozu se navedejo vsi stroški do naše meje, torej poleg prodajne cene tudi transportni stroški, zavarovanje in naša izvozna carina.
Da niso vsi tega naziranja, dokazuje članek o carini Save Kukiča, bivšega direktorja carinske uprave v Stanojevičevi »Narodni Enciklopediji«, kjer pravi: »Vrijednost robe, koja se prijavljuje jest vrijednost, koju roba ima po dolasku u mjestu, gdc se carini.« Po mnenju g. Save Kukiča se torej ne prijavi samo znesek, ki je za kupljeno blago ostal v inozemstvu, nego tudi stroški transporta na našem ozemlju do mesta, kjer se carini.
Toda v praksi se ne uporablja niti splošno veljavni princip, niti mnenje g. Kukiča. V praksi se pri nas običajno prijavlja samo gola fakturna vrednost.
Še hujše je pri poštnih pošiljkah, kjer predložitev fakture ni obligatna. Sicer so priključene spremnicam poštne deklaracije, toda tudi iz teh navadno ni mogoče ugotoviti točno vrednosti. Po predpisu se mora v teh primerih ugotoviti vrednost komisijsko. V komisijo spada poleg angažiranih uradnikov še en trgovet> dotične stroke, oziroma ako tega ni, še en carinski revizor.
Ni potrebno naglasiti, da se ta predpis v praksi nc izvršuje. Ako pomislimo, da vlada ni poštnih carinarnicah navadno velik zastoj ir. da bi se skoraj za vsaki paket morila sestati komisiia. da ugotovi vrednost, ne bi uradniki niti po 20 paketov dnevno ocarinili in ne po 60 in še več, kakor zahteva množina paketov.
Zato se ugotavlja vrednost poštnih po*i'jk »na brzu ruku« in individualno. En uradnik n pr. taksira vrednost 1 kg katerekoli volnene tkanine z 200 Din, drugi z 500 Din, tretji z 8ГП Din, in te svoje cene, katero je določil individualno za vsako vrsto blaga, rabi vsak dosledno. Res je, na ta način se dobi zlata sredina, toda ali odgovarja ta sredina realnosti, je drugo vprašanje. Vsekakor sc ti podatki ob-
iavlj.ijo v naši statistiki.
• * « ,Dal'e prih,)
Kožni eejem v Ljubljani se vrši tlne 23. t. m. ves dan na prostoru velesejma. Dopoldne je kupovanje In prodaja na drobno ter ogled partij, ki pridejo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 16. uri. Težko je bilo lovcem delati preje, ko so veleel nezadostnega smisla za organizacijo prodajali, razkropljeni po vsej državi, svoj pridelek —
kože — za ceno, ki jim je bila diktirana od drugih in ki so jib izrabljali razni kupci, dobro zavedajoč se svoje premoči napram poedincem. Teško bi bilo posameznim lovcem tudi še danes, ko je kupna moč i-onzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa za neprimerno ceno — v svojo izgubo. Rešitev vsem je edino v kožnem sejmu. Lovci, vsi pošljite svoje blago na to organizirano prodajo na kožni sejem v Ljubljano. Nihče naj no cepi vrst, zavedajte se, da imate Vi snmi v rokah ključ do vrat, ki vodijo v boljši obstoj. Vsa navodila na zahtevo brezplačno z obrntno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«.
Odprava konkurza. Eliza Serak. trgovka v Konjicah, Kmetijsko in konzumno društvo, z. z o. z. v Šmarju pri Jelšah; — vsa masa razdeljena.
Izpremombe v trgovinskem registru. Vpisi: Kladnik & Ko., z o. z., trgovina z lesom in apnom (100.000 Din) v Kamniku; Kobi & Meden, lesna industrijska in trgovska družba z o. z., komis. trs? z avtomobili (30.000 Din) v Ljubljani; Hodnik & Vouk, trgovina z lesom v Logatcu; The-seus, veletrgovina z drožami. družba z o. z. (200 tisoč Din) v Mariboru: I. Ulčar in drug. splošno kovaštvo. ključavničarstvo in vodov, instal., družbo z o. z. (100.000 Din) v Spodnjih Gorjah; Izbrisi: Slaščičarna »Jorac, družba z o. z. v Celju, razdružitev; Brat Novaković v Ljubljani (opuščen obrat).
Občni zbori. »Tekstilana«, tovarna sukna v Koč .vju, v dvorani Zadr. gosp. banke v Ljubljani, 25. jan. ob 10. fporčilo o sklepih izred. občnega zbora: bilanca 1927; vo'itev revizorjev); Dolenjske železnice, 25. jan. ob 11. v dvorani Kraniske hranilnice (bilanca 1925. 19°6 in 1927: volitev upravnega in revizijskega odbora); Voika, d. d., 25. jan. ob 10. (poročilo o sklepih izred. občnega (bilanca 1920; volitev uprave in nadzorstva).
Korsrm
Dne 10. januarja 1928.
T)F,N AR.
Današnji devizni promet je bil zaradi štiridnevnega počitka zelo živahen. Kakor navadno, je Narodna banka krila večino povpraševanja: dala jg v večjih zneskih Curih (106 000 frankov), Prago (800.000 Kč), Dunaj in manjši znesek Berlina, ostalo pa je bilo privatno bhgo. Napram zadnjemu borznemu sestanku 5. jan. se je znižal kurz Berlina, Curih je ostal lieizpremenjen, vse ostMe devize pa so narasle. Trst je bil zaključen po 300.25 in po 300.-10.
Devizn< teiali na llubl'anikl borii 10. ian. 1928.
Boljševiki po stopinjah carizma
Vsi voditeli opozicije pregnani v S birijo
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 5 I.
Berlin	1t -	-13.54	13.525	13-54
Curih	10.929-	-10.^59	10.944	10.944
Dunaj	8.0015-	8.0315	8.0165	—
London	276.5' -	277-30	276.90	276.65
Newyork	66.03—	5; .83	5b.73	56-63
Pariz	—	—	—	i __
Praga	16*.00-	168. SO	16440	168.10
Trst	299' /85—	301.285	ЗП0.2Ч5	299.75
Kakor smo že včeraj poročali, je ruska sovjetska vlada poslala v pregnanstvo v Sibirijo 30 vodilnih osebnosti opozicije. Temu izgon-skemu povelju pa bodo sledila še druga. Med onimi, ki so jih že odposlali v Sibirijo, se nahajajo Serebrjakov, ki ima velike zasluge za vzpostavitev gospodarskih zvez z Ameriko, potem S m i 1 g a , ki se je veliko pečal z povzdigo sovjetske industrije, nadalje znanega pisatelja Sosnovskega, ki si je v svojih duhovitih feljtonih večkrat privoščil sovjetske komisarje, ter celo proslulega B j e l o -borodova, tovariša iz Jekaterinburga, ki se je žalostno proslavil 7 umorom vse carjeve rodbine v hiši Ipatjeva, za kar je dal on povelje. V ledene pokrajine murmanskega zaliva in pa v jakutsko tajgo ter v druge kraje, ki so jih žv carske vlade uporabljale za to, da so fizično in moralno ubile svoje politične nasprotnike, bodo pa deportirali tudi še T r o c k e g a ,
Radcka, Rakovskega, Kameneva, Zinovjeva, Jevdokimova in druge može, ki so igrali toliko vlogo v revoluciji. Značilno jc, da je več izmed teh voditeljev bilo pregnanih v Sibirijo že pod »krvavim Nikolajem«. Pa tudi tisti, ki svoje tovariše iz revolucije zdaj vnovič pošilja v ledeni mraz, puščobo in počasno izhiranje, vsegamogočni g. Stalin, je pod carjem izkušal dobrote Sibirije.
Tako se je pokazalo, da neomejena oblast, naj jo imajo v rokah monarhi ali proletarci, postaja samovolja, ki se ne ustraši nobenega sredstva, da uniči političnega nasprotnika, pa naj je tudi proletarec in marksist. Sicer pa, kdor pozna zgodovino francoske revolucije, bo rekel: Nil novi sub solel
Največja ironija pa je to, da so bili Trocki) in tovariši pregnani zato, ker so zagovarjali brezkompromisni komunizem!
Brezumni starec
Zagreli. Amsterdam 22.94 —23.00, Berlin 13.51 —13 54, Curih 10.929—10.959, Dunaj 8.0015— 8 0315, London 270.50—277.30, Ne\vyork 56 648— 56.840, Pariz 222.83—224.93, Praga 108—168 80, Trst 299.80— 301.80.
Belgrad. Amsterdam 22.92—22.98, Berlin 13.51 —13 54, Budimpešta 9925-9.655, Curih 10.929-10.959, Dunaj 7.995- 8.025, London 276.50—277.30, Ne\vyork 56.60—50.80, Pariz 223—225, Praga 168— 168.80, Trst 300.22— 301.22, Solun 76.25—76.75.
Curih. Belgrad !f 125, Berlin 123.575, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.23, London 25.295, Newyork 519, Pariz 20.305, Praga 15.38, Trst 27.6425, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 89.31.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.42, Kodanj 189.85, London 34.56, Milan 37.4925, Neuvork 708.90, Pariz 27.855, Varšava 79.48. Valute: dolarji 706.10, francoski frank 28.02, lira 37.36, češkoslovaška krona 20.08.
Pra^a. Devize: Lira 178.65, Belgrad 59.40, Pariz 132.66, London 161.45, Ne\vyork 33.75.
Dinar: Newyork 176.25, London 276.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani ni bilo izprememb. V Zagrebu so med državnimi papirji 7% invest. posoj. in agrari tendirali slabeje, dočim se je vojna odškodnina, ki je bila včeraj ponujana po 419 bi., znatno učvrstila. Na tržišču bančnih in industrijskih papirjev ni bilo znatnih izprememb. Zaradi učvrstitve na Dunaju je Trboveljska tudi pri nas tendirala čvrsteje.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 Jon., Rušo 265—280, Stavbna 50 den., ŠeiHr 125 den.
Zagreb. 1% invest. posoj. 86.25, agrari 53. vojna odškodnina 422—424, febr. 393-394, Ilrv. esk. 84—85. Hipo 57—57.50, Jugo 96, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 135—140, Šečerana 550—577-50, Drava 570, Slavonija 14—15, Trbovlje 474, Vevčo 135.
Belgrad. Narodna banka 5490—5570, vojna odškodnina 419.50—420, uit. rebr. 390, uit. marec 892, 7% invest. posoj. 80.52—80.75, agrari 53.
Dunaj. Podon.-savska-jrdran. 80.75, Žtvno 113.60, Hrv. esk. 11.12, Jugo 11.80, Alpine 43.50, Leykam 11.60, Trbovlje 59 00, Kianjska industr. 45, Ruše 35.25, Gutmann 27.80, Slavonija 1.40.
BLAGO.
Ljubljana. Les- Deske smreka-jelka 18 mm III. fko vag. meja 5 vag. po 420, buk. drva suha, fko vag. meja 1 vag. po 22; zaklj. 6 vag. Tendenca mirna.
Dež pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dn(, dob prompl., ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% baška 850- 352.E0, jan. 3>2.50— 357.50, sr. 347.50- 350, slav 345—347.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plačilo po' prejemu 500, oves baški zdrav rešetan 300, koruza b-ška slara 270, nav. vozn. 275, nova času prim. suha s kval. g.ir. 267.50, febr. 275, marec 280, april 285, maj 2C0; krompir 1 vag. po 97.75; zaklj. 6 vag. pšenice, J v. krompirja. Tendenca čvrsla.
Novi gad. Cene in tendenca je neizpremeuje-na napram prejšnjemu tednu. Poslovanje je bilo živahno Mnogo je bilo povpraševanja za koruzo. Danes je znašal promet na novosadski borzi: 40 vagonov koruze, 11 vagonov pšenice, 10 vagonov moke, 3 vagone fižola.
Budimpešta (terminska borza), 10. jan. Tendenca medla. Pšenica marec 31.44,31.50, zaključek 31.48—31.50, maj 31.84,31.92, zaklj. 31.90—31.92. okt. 29 02, 29.60, zaklt. 29.60-29.(18, rž marec 30.48, 30.46, zaklj. 30.48-30.r0, moj 30.42, 30 44, zaklj. 30.48-80.50, okt. 24.8fi-2l.9f), zaklj. 24 84 2180, koruza maj 25.80. 25.86, zaklj. 25.84 —25.85, julij 26.30.
Pred sodnike kazenskega sodišča v Milanu S(. te dni pripeljali starca, sedečega v stolu kakor živ mrlič. Umevno, da je zbudil pri mehko-čl.tnih Italijanih velikansko usmiljenje: »Po-veretto, poveretto.« Bil je to marchese Onofrio Bisogni,
bivši veliki bogataš in odvetnik.
Kaj neki je ta brezmočni starec zagrešil? Počakajmol Zaenkrat poglejmo, kaj pravi sodni dvor. Starec, ko ga po običaju vprašajo, kako se piše, odpre oči, zamahne z rokama po zraku, se zajoče in zajeclja: »Lasciate mi morire fuo-ril« (Pustite me umreti zunaj!) Sodni dvor se umakne v posvetovalnico in, prišedši nazaj, razglasi, da se obravnava odgodi, dokler bo obtoženec kolikor toliko zmožen odgovarjati. Publiki se odvali kamen od srca in vsak si misli: Saj bo odgovarjal pred večnim Sodnikom!
Lepa, a nevarna strojepiska.
Onofrio Bisogni je bil že vdovec in oče sedmih otrok, ko je sprejel v svojo odvetniško pisarno krasno Ines Rovetta iz Turina. Vdovec se je v lepo strojepisko, ki je bila 20 let mlajša od njega, vprav noro zaljubil. Aristokrat je bil tako pošten, da jo je tudi poročil. Lahkomišlje-na Ines pa je toliko trosila za svoje toalete in z;.bave, da jc zapravila svojemu možu vse veliko premoženje. Ko je izginila iz hiše zadnja lira, je »ljubečega soproga« nekega dne brez sledu zapustila. Ubogi mož pa jo je hotel za vsako ceno vrniti in je z denarjem, ki si ga je preskrbel, kakor bomo še opisali, najel celo četo detektivov, da jo najdejo. Ko pa to ni nič pomagalo, se je sam odpravil na
potovanje po svetu.
Končno najde svojo Ines v nekem razkošnem kopališču v Angliji, pade pred njo na kolena in jo roti, naj zopet postane družica njegovega življenja. Ker si je bil preskrbel lepih par sto tisočakov in ker je bil tokratni ljubimec gospe Ines že suh, je prošnji obupanega moža ugodila. Brezumni marchese jo jc odpeljal nazaj v solnčno domovino in jo obsipal z dragoce. nostmi, da priveže nase njeno nestalno srce. Kako si je brezumni starec preskrbel v to svi> ho zadostnih sredstev?
Postal je zaradi žene zločinecl
Nakupoval jc na podlagi svojega dosedaj ntomadeževanega plemiškega imena pohištva zs stotisoče lir na mcnice in ga prodajal za gotov denar pod ceno, samo da zadovolji pohoti svoje Ines. Nato je začel ponarejevati menice in verižiti ter se naposled vrgel na borzne spe-kulacije. Izrabljal je svoje stare zveze in pro-tekcije, dokler ni prišel na defravdacije in velike goljufije z zavarovalnimi posli. Vse zaradi ljubljene Ines! Končno so prišli ponj karabi-nerji. Igre je konec. Še v ječi skuša starec Ines privezati na ta način nase, da jo obdolži soude-ležcnstva pri svojih goljufijah, da bi delila ječo z njim. Pa zaman. Marchese Bisogni mora izpiti grenki kelih sam, in sicer do dna. Zakaj starec ni ubit samo moralno, njegova Ines ga je upro-pastila tudi telesno: mož je dobil hrbtenično tobes, posledico spolnega okuženja. Tako se je končala žaloigra ljubezenske norosti starega aristokrata.
75 urna borba s smrtjo na dnu mora
> Slovenec« je že svojčas obširno popisal, kako se jc potopila ameriška podmornica »S 4«. Sedaj imamo pred seboj obširno in točno poročilo, ki ga jc napravil korvetni kapitan Edvard Ellsberg, ki je vodil žal brezuspešne rešilno akcijo. Dne 17. decembra, to je v soboto ob 15.37, ko se je podmornica 33 m globoko na morsko dno potopila, se ni mogla začeti nobena rešilna akcija, dasi jc bilo mesto nesreče točno znano, ker je morje bilo tako razburkano, da se potapljači niso mogli spustiti vanj. Ti so začeli svoje delo šele naslednji dan, v nedeljo dopoldne. Prepričali so se kmalu, da je večina posadke, obstoječa iz 55 ljudi, mrtva, da pa se nahaja nekaj mož na skrajnem delu pramca, kjer moli ven skrajni del cevi za izpro-ženje torpeda. Culi so namreč z mikrofonskimi aparati, ki so jih imeli seboj, neke udarce iz notranjosti pramca. Neki potapljač pa je prišel na misel, da je s kladvom začel tolči po podmornici Morsejeva znamenja, na katera je dobil trdi odgovor, ki se jc glasil:
»Moremo še dihati. Podvizajte se. Koliko časa mislite, da boste potrebovali?«
Nato so potapljači skušali v torpedno cev pc ceveh iznad morske površine uvesti zrak, j kar se jc pa moralo opustiti, ker je skozi napravljeno usvedrino prodirala voda, eden izmed potapljačev pa, ki se je s tem delom bavil, : se je tako zapletel v vrvi, da so ća komaj rešili. J Okoli polnoči je »bootsman« Fitch iz podmor-' nika javil svoje ime in imena peterih ljudi, ki so z njim vred bili živi pokopani. Čez eno uro pn je javil:
»Voda udira in je visoka 45 cm. Zrak je strahovito slab.«
Potem se jc morje zopet tako razburkalo, dr ni bilo več mogoče pošiljati na dno potapljačev, Medtem časom je podmornica »S 8« pošiljala svoji nesrečni tovarišici znamenja s pomočjo zvona za podmorsko signaliziranje, katera so mornarji »S 4« točno sprejemali s pomočjo mikrofona, ki so ga imeli pri sebi. V ponedeljek ob 9.38 je Fritch signaliziran, da so posodo s kisikom žc izpraznili in vprašal: »Ali nam morete poslati kisika?« Ker se ni moglo ničesar storiti, se je
razgovor s potopljenci nadaljeval:
»Dva močna dvigalca se bližata.« — »Odkod prihajata?« vpraša Fritch. — »Iz Nevv-уогка. Ali boste imeli dosti zraka do zvečer?« r-: »Imeli ga bomo še do 18. ure. Javite nam,
koliko kaže vaša ura?« — »10.05.« — ;>Kakšno je vreme?« — »Morje je razburkano, veter je močen.«
»Nimamo torej nobenega upanja?«
•-Imate. Delamo vse, kar je mogoče.« Toda upanja v resnici ni več bilo. Četudi bi sc morje umirilo in bi dvigalo prišlo na mesto, ter bi se mogle pritrditi na podmornico debele verige, da jo dvignejo, bi delo trajalo najmanj 24 ur. Medtem se je šestorica potopljenih mornarjev te sno naslonila na stene podmornice ter držala glave kvišku nad vodo, ki je čedaljebolj udirala, se ni premaknila in zadrževala kolikor mogoče dihanje, da bi čim manj trošila zrak, ki je bil itak pokvarjen. Fritch je računal, da bodo mogli živeti še la dan, ponedeljek, to jc 48 ur po katastrofi. Medtem je podmornica slišala iz globine samo še zelo slabe udarce. Četrtega dne, v torek, 10 minut po polnoči je »S 8« javib Fritchu:
»Vaša žena in Vaša mati neprestano molita za Vas. Vsa Amerika moli za Vas. Ako ste slišali odgovorite.«
Odgovora na to ni bilo. Vprašanje so ponavljali neprestano do 6.10 zjutraj, ko je čula »S 8« odgovor na svoje vprašanje v obliki treh slabih udarcev. »S 8« je 10 minut pozneje javila potopljeni ladji, da en potapljač zopet skuša pritrditi zračno cev na torpedno izpuščalo. Fritch na to ni nič odgovoril. Šele tekom dne
>No, že ti se pritožujeS nad vročino; kaj bi moral šele jaz, ko imam glavo dvakrat bližje sobica kot ti.«