Gospodarske stvari. Kako plenienskim bikom polagati in streči. M. Znano je, da ima plemenski bik žlahtne krvi velik vpliv na to, da postanejo njegovi zarodiči lepe telesne podobe, zmožui za delo in da so zdravili iu krepkib moči, ktere zopet na svoje zaro,^iče preuesti more. Iz tega pa tudi sledi in se V.iko rekoč samo po sebi razume, da bi moral kmetovavec takanim plemenskim bikom tako polagati in stre6i, da jim mogoče dolgo rabi, na kar se vse premalo gleda. Kajti kolikokrat se primeri, da se biki zelo žlahtne krvi vže v 3. ali 4. letu za plcnie več ne rabijo. To pa ni prav. Zgodi se to večjidel iz tega vzroka, ker marsikteri bik po nepiimeniem krmljenji in po napačni strežbi vže pretežek in prclen postane za izpolnovanje svojega pravega naracna. Včasih pa se mlademu biku tudi iz napačne dobičkarije krivo streže in poklada. Marsikateri lastnik hoče klajo ne le porabiti v to, da se b.ku plemenivna moč obraui, ampak da bik tudi uiočuo rasto in se pita. Po tem takem pa mora dostikrat žival prezgodaj v mesnico pod sekiro brez mnogobrojnega žlabtnega zaroda in brez zadostne dosege svojega pravega namena. Mnogokrat se mora drugemu biku umakuiti, ki  ima za pleme morda dosti manje dobrih in izvrstnih lastnosti. Tako ravnanje pa je vsakokrat toliko bolj šUodljivo, kolikor bolj bi kmetovavec delati moral ua to, da svojemu živinskomu zarodu posebno stauovitnost dobrih iu žlabtnih lastnosti pridobi in da ta cilj iu konec prej ko prej doseže. Na Angleškem se žlahtni biki za pleme večjidel do 8. včasib tndi do 9. leta za pleme rabijo. In to ae tam, kakor čujemo, na veliki prid živiuoreje godi. Iq zakaj bi tudi tako ne bilo ? Žival je za delo in pleme še le takrat najsposobnejša, kedar je popolnoma dorastla. V našib krajih p menitev mnogo razširjena. Da so biki od 2.—4. leta za pleme največje vrednosti, to ni popolnem opravičeno in ima le za tega volio neknliko re8nice v sebi, ker se po mnogih blevih bikom večjidel krivo streže in napa6no poklada in vsled tega za plemenjenje nesposobni postanejo. Pravi živinorejec se mora pred vsem vpraaati, v kteri dobi doseže govedo svojo popolno godnost in je telesno do cela doraščeno? Navadno se pravi, da je govedo v 6. letu popolnoma dorastlo. Vendar pa tukaj tudi reja in odgojevanje ninogo vpliva, in skoraj več kakor 6as sam odločuje. Dajajmo n. pr. zdravemu tcletu bikiču skozi 6—8 tednov vae materno mleko, potem prestopimo po malem od mleka k trdi klaji, ktera mora pa 1. leto obstajati iz debelo mletega ovsa, prge in pa iz dobrega sena. Te klaje mora mladi bikic v prvem letu svoje starosti vedno v zadostni meri dobivati. Seno mora vedno lepo suho biti. V jasli se mu še položi kos kamnene soli za lizanje. Vrh tega se mora živince mnogo na prostem pod milim nebom gibati, v čistem zraku sem ter tje skakati in splob skrbno strežbo in dobro paznjo imeti, tako bode živinče v 12. mesecih tuliko vzrastlo, kolikor bi bilo pri pomanjkljivi klaji in postiežbi še lc v 2. ali 3. letu postalo. Ko pa je umno odrejevan bik najpozneje v drugem ali tretjem letu popoiuoma dorastel, tako mora pa potem, 6e ima živinče dosti žlabtnih lastnosti na sebi, živiuorejec na to gledati tako žlabtno živino kolikor mogoče dolgo let v kreposti in moči obraniti, da tako po odrejevanji žlahtnega živinskega zaroda svojo korist najde. To pa ni mogo6e, ako se bikom ravno tako polaga in streže, kakor kravam. Kajti kravam je treba krme, po kteri morejo vsaki dan kolikor mogoče največ mleka nabrati; bikom, popolnoma odras6enim je pa treba take krme, po kteri pri avoji plemenivni delavnosti obramjo krepko in pravilno telesno6t. Ako ise tedaj bikom vsaki dan jednaka krma polaga kakor kravam, tako postane pri njib oni del kiine, kterega kravc v napravo mleka obrnejo, le pitavna krma; biki postauejo v kratkem pretežki, pretolsti in premaatni. Kolikor več se pa v njibovem telesu nabere tolšče ali maščobe, toliko bolj zgubijo njibove misice.svojo krepkost iu prožljivost, celinjihuv telesni orgauizem postane nekako ruedcl, kar 8e najbolj na njihovi lenosti za pleuienjciije spozna. Brezkrepkost in lenost bikov sc pa izdatno poviša, ako se jim krma še v bolj vodeni podobi podaja, kakor je to pri kravab in sicer ne brez prida v navadi; vsi organi postanejo nekako vodeni, in vsled tega medli in malu sposobni za plemenivno delavnost. Vse te napake se pa dajo odpraviti po naravni in namenu primerni klaji, in strežbi. Najbolje se pa to doseže, ako se bikom tako polaga, kakor žrebcem. Kot travna klaja se jim daje v jednaki meri slame in sena kot krepivna klaja pa vsak dan 172—2 kila debelo mletega ovsa in 72 kilo grašne ali bobove melje. Senena klaja se vrže biku v lestvice, krepivna klaja pa s slamnatim rezanjem pomeaana v jasli. Primeša se ae 4—6 dekagramov soli. Ako ae vrb tega še za to skrbi, da ima bik dosti dobre in 6iste pitne vode in pa priliko se dan na dan v prostem zraku sprehoditi, kar se najleži a kako lahko vožnjo doseže, tako bode bik kmetovavcu 8—10 let za pleme brez vse škode žlahtnemu zarodu v krep- kem iu za plemenjeuje sposobnera stanu služiti  mogel. Če koga pikne bučela, osa ali sršeu pomaga jako bitro ainonijak, ali tako zvani salmijakovec (Salmiakspiritus). Toda uavadno ga ljudje nimajo preeej pri rokah. Hitreje se utegne dobiti tobakovc vode, ki se vcedi na duo pipi ali fajfi; tudi iz cigare gore6e daje se jednaka teko6ina izžmeti iz onega konca, katerega tobakar v ustih drži. Te tobakove vode treba je na rano vribati potem, ko se je žalec iz nje potegnil. Bolečina zgine takoj in tudi oteklina ?e zabrani, ako se je bitro ovega sredstva ranjeneo poslužil. Zoper kašelj in nahod priporočajo sledeče sredstvo: vzami '/2 litra dobrega čebulja ali luka, odlupi mu zunanje liste ter ga deni v lonček, v katerem je liter tople vode. Vsak cebulj mora biti po 3—4krat naiezan, pa tako, da še ne razpadne; prideni 400 gramov cukra ruelisovca in 70 gramov strdi. To zmes kubaj 7 2—3A nre- Zavrelo tekočino spravi potem v steklenico. Kedar te napadne kaaelj, vzami od ove tekočine za 1 žlico polno in povžij, potem pa še na den po 5—8 pol žlic;  preden spat greš, smeš povžiti zopet 1 polno žlico. Tekočino je treba pred vlivanjem v steklenico precediti, da se odpravijo cebuljevi listki. Pije se vselej tojila. Kedar pa kašelj le ne preneba, marveč vedno več sile dela, treba je zdravnika za  svet poprositi. M. Travno seme — pepel dobio gnojilo. Za travnike, kteri se gnojijo in imajo močno, toplo zcmljo, so. priporočajo semena sledecib travnih sort. Ta semeua se prav dobro med seboj pomešajo in sc jib ua hektaro vzame: 2 kilograma francoske pahovke ali latovke (Poa pratensis), 3 kilograme pasjega ali svinjskega rej a (Pbleum pratense), 3 kilograme glistuika (Dactylis glomeiata), 4 kilograme laškc pahovke ali travniške bilnice (Festuca pratcnsis), 4 kilograme travniske latovke (Poa arnua), 4 kilograme angleške pahovke ali (rpežne ljulike (Lolium perenne), 3 kilogramc bele detelje (T?rifolium repens), 4 kilograme mermulike (Trifolium agrarium), 2 kilograma travniške detelje (Trifolium bybridum). Jesenska setev ni vsakokrat zanesljiva, ker zim-ki mraz mlade rastlinice večidel pokonča. Najbolj kaže pomladi sejati in sicer med jecmen ali med oves. — Lesni pepel na travnike raztrošati je zelo koristno naj je travnik bolj sube ali bolj mokre zemlje. Na suhe travnike se mora pepela nekoliko nianj raztrositi, kakor na mokre, 18 hektolitrov ga je zadosti na hektaro. Mokri travniki se morajo bolj mo6no pepeliti. Naj bolje je jano na pomlad pepel navažati in raztroaati. Če je lesni pepel s premogovim pomešan, se ga vzame nekoliko več. Uobro paje premogov pepel prej skozi sito presejati, da se odpravijo debeli kamnati oglji, ki so travni rasti le na kvar in škodo. Sejmi. 5. jul. Marburg, Podplat, Recica, Vozenica, Lemberg, Videm, 7. jul. Vojnik, 8. jul. sv. Andrej v Susilab, sv. Jurij na Pesnici, sv. Hema, Pišece, 11. jul. Oplotnica.