Katolišk cerkven list.
TeeaJ VIME.	F Ljubljani 19. maliga serpana 1Soo.	M J Ml 9 O.
An Šmarni gori.
O zgodnja Danica, — češena mi hod !
V višavah kraljuješ, — kraljica sveta! Z nebes ogleduje* — dolino solza j Široko se siri — vse tvoje polje. In v tebi so viri — osrečit' serce. O zgodnja Danica. — nebeška kraljica: Cesena mi bod'!
Marija premila! — ti za-me skerbiš. Marija, je sila. — z nebes se spustiš. >led nami prebivaš, -- poslušaš svoj ljud. In s\ete razlivaš. — polajšaš nam trud. O zgodnja Danica. — nebeška kraljica: Cesena mi bod !
Me grenke težave. — bolezni derže. Alj druge zmotnjave — preojstro more. Na goro penečem, — pri tebi klečim. Besedo ti rečeni. — si serce ohladim. O zgodnja Danica. — nebeška kraljica: Cešena mi bod !
Na grešno pot zajdem. — Bog stegne že mec. Pa vsiuiljenje najdem. — per tebi trepee; Prav zgrevana duša — se k tebi podam. Po tebi odpuša — Bog grehe mi sam. O zgodnja Danica. — nebeška kraljica: Cešena mi bod'!
Marija, ti draga! — prav Božji si sad; Marija preblaga! — studenc Božjih gnad, Nad tabo raduje — se vsako oko, In v>ak obiskuje — rad Šmarno goro. O zgodnja Danica. — nebeška kraljica: Cesena mi bod !
Marija! ostani — mi mati vselej. Marija me brani! — grešiti ne daj! Nauč' me. Danica! — pravično živet'. Pomagaj, kraljica! — nebesa prejet'. D zgodnja Danica. — nebeška kraljica:
Češena mi bod'!	Marešič.
Im m i (Jene MeMire.
(Dalje in konec.)
Plača za ohranjenje usmiljenih sestra je ma-nji, kakor pa za najetnike, ker se sestram manj dnarja za obleko daje, kakor pa znaša plača na-jetnikov. Zaklada (štiftenge ali premoženja) navadno ne oskerbljujejo same; temuč oskerbnik jim za vsakiga bolnika gotovo dnino (plačo za dan) odloči. Za ta dnar bolnike in sebe živijo ... in vsak mesec odgovor za porabo njegovo dajo. Kar pa od dnarja prihranijo, se zopet zakladu ali premoženju prideva, da bolnišnice clo obogate. Zgled naj nam hote mesti Xancy in Morville na Francoskim.
Po Napoleonovim vpeljanji usmiljenih sestra
na Francoskim I. 1*07 prevzamejo one ..hiso pri-bežališa ali »bolnišnico neozdravljivih4* v mestu \ancy. Bolnišnica je bila revna, zidovje vseperhlo: brez premoženja, brez zaklada so imele sestre vsak dan še nad 4(H) bolnikov nahraniti in za vsakiga so samo po dve dvojači dobivale. Zatorej so mo-gle o dragim vojsknim času še nad deset tisuč golti, dolga narediti. Prav noben dar jim ni došel, in vender je bolnišnica zdaj dolga prosta in z vsimi potrebami bogato oskcrbljcna. Vse to so usmiljene sestre z umnim gospodinjstvam in z varčnostjo storile. S prihranjenim d nar jem so si ze vert za štirdeset tisuč t40.t)00) gld. kupile in v potoku, ki na preteka. odrejajo toliko pijavk, de jim jih nič ui treba kupiti in jih se v druge lekarnicc (apoteke) razpošiljajo. Vert imajo z redkimi zdravilskimi zeliši in hladivnimi jagodami preprežen. Pertenine, ki jo same napravljajo in belijo, sploh vsiga potrebniga imajo skupania. Clo mašne oblačila same delajo in bogato z biseri, svilo, srebram in zlatarn olepšu-jejo, akoravno vsak dan veliko bolnišnico za 51 NI ljudi očedijo, čez pet slo postelj preraliljajo, za toliko ljudi obleko pripravljajo, spirajo, kerpajo, jim strežejo, kuhajo itd. Koliko p r e m o r e p r i d ii o s t! Koliko zdasta blagoslov Božji in varčnost! Se v slab jim stanu prevzamejo usmiljene sestre I. 1818 norišnico v mestu Morville. Prejšnji najemnik še oken, dur in tlaka ni pustil. Ku konec hise je pogorel in skoz luknjasto streho je sapa pihala in dež cerljal. Lbogi norci so enako svinjetam v nesnažnih tamnih predalih do vrata v perlili pre-pereli slami tičali, ali pa so bili s capami na pol oblečeni; težko so se možki od žensk razločili, tako zanemarjeni so bili. Mcrčes jih je od nog do temena obsul in s senatni pokril: nekteri so si z verigami globoke rane naredili, ki so vse že gnjile: nekterim so noge pri požaru skor odgorele ali od mraza popolno neobčutne postale, in podgane so merlicem oči in nose odjedale. Usmiljene sestre skonca clo mize niso imele, ter so mogli na tleh kositi; preobleči ubozih noreov jim tudi ni bilo moč. Pa kmalo so jim vender život strebile in edino oblačilo merčesov osnažile in skerpale. Norci, od poprejšnih najetnikov vedno draženi in terpinčeni, so tako oboleli in divjali, de so slabe sestre vedno v smertni nevarnosti bile; z lepim ravnanjem pa so jih tako pridobile in ukrotile, de smejo brez nevarnosti potrebne reči pri njih opravljati, ker svoje dobrotnice tako poznajo, kakor divja žival v zaporu svojiga rednika. Clo dosti zgledov se najde, de so ubežni norci, kterih nikdo silama ni mogel v norišnico spraviti, prav radi nsmiljeno sestro slu-šali in deleč L njo na staro prebivališe šli.
In kako majhni so bili pripomočki za tako veliko razlako! Za vsaciga norca so po 15 kraje, na dan dobivale, in s temi groši so reveže preživljale, in oblačile, de je bila gosposka popolnama zadovoljna, tudi zdravnika in lekarnico plačevale, clo slabo poslopje zboljšale in, res je čudno! v 10 letih 90 tisuč (90.000) gold. prihranile, akoravno nesrečnikov skor na pol več preskerbljajo, kakor jih je najemnik, namreč pet sto namesti treh sto. Zraven je norišnica v Morville z vsim obilno previdena, kakor bolnišnica v \ancy. To je gospodinjstvo, to je pridnost redovnic! Kdor le počut-kam streme, mehkužno po veselicah in plesisih ferklja in o priložnostih lenobo in tolšobo redovnikom očita, naj se pride les delavnosti in pridnosti učit!
Posebna podpora usmiljenih sestra so lekarnice (»poteke), ktere imajo večidel povsod v bolnišnicah Kna sestra je vselej lekarica. ktera od prejšnje dobro podučena in izurjena vse leke (zdravila) za dom napravlja, clo take, ktere še lekarji sploh i/, kemiških fabrik dobivajo. Izžetc sokove iz zdravilnih želiš tudi zunanji ljudje radi kupujejo, ker so <»d njih dobrote prepričani. Dobiček pa ni le-karicin. ampak se premoženju bolnišnice prideva. Ilubrotniki tem angelam rcvežev tudi radi svoje shrambe odperajo in ali v dnarji ali v blagu kaj podele — za pomnoženje zavoda (zaloge ali kapitala ).
Zdaj še nektere besedice od moči keršanskiga zgleda do bolnikov.
.Misel na Koga in večnost, na zadolženje in kazen, na spreobernjenje in poboljšanje, na pokoro, in sveto, dobrih del polno življenje, ta resna iu tehtna misel, za ktero je naše serce ravno v bolezni naj pripravnisi. se ne more nikdar in nikjer tako krepko in mogočno obudovati, kakor ravno v pogledu llogu posvečenih devic, ktere vse žive dni lc v spokornosti in zatajevanji prebojo. Kdor jc kake dni pri teli sestrah bil, spregleda svoj stan slepote in mlačnosti: sam vidi, se na sebi in na druzih bolnikih prepriča, zakaj je vera dobra, in kaj obroduje: sreeniga se čisla, de je otrok Cerkve, ki tako sladak sad donaša. Tako že sam pogled usmiljenih sestra vero oživlja in podlago postavlja za popolnama poboljšanje, za spokorno življenje, za ktero ga hišna navada še bolj spodhada in vnema. Vsak katoličan ima po ti navadi kar pri vstopu v bolnišnico sv. Zakramente sprejeti, de potem toliko poterpežljivši bolečine in nadloge svoje prenaša, in svoje serce zvestejši po vsih kotičih in špranjah omete. Podučenja v veri tudi nikomur pri usmiljenih sestrah ne primanjkuje, ker so vse prav natanko in čisto v keršanskim nauku izurjene.
Oh! kdo bi mogel tako terdoserčen biti, de bi od svojiga angelčika, ki iiiii noč iu dan neprenehama in iieutrujeno z vso ljubeznijo streže, ki si vedno prizadeva mu zraven telesniga tudi dušno zdravje poverniti, in za vse težave nič druziga ne želi, kakor samo spokorjenjc njegovo, de bi v slednji sodbi z veliko pridobljenimi dušami na desnici svojiga ženina Jezusa Kristusa stala, kdo bi se mogel takimu an^elcikn ustavljati? Vender usmiljene sestre bolj z zgledam podučujejo, kakor z besedami, ker vedo. de niso za poduk, ampak za
}>ostrežbo poslane. Z besedo le redko in skor vse-ej samo o priložnosti podučujejo, z zgledam pa noč in dan. Urez razločka vere vsim po materinsko strežejo, naj bo jud. turk ali kristjan: ui jim mar za zasramovanje in zbadljive besede, tudi za
nehvaležnost ne, s čimur jih odivjanje in nevera plačuje; in vse sitnosti, domišlije, nepoterpežljivosti in kdo ve kake muhe se bolnike napadajo, neskončno krotkostjo prenašajo. Vse njih življenje so zgolj dobrote zavolj Boga, brez naj manjši misli na plačilo in hvalo. In ravno to za spokorjenje grešnikov in spreobernjenje nevereov več zda, kakor naj bolj učeni in dognani dokazi. Zavoli moč-niga zgleda so bile leta 1842 na Francoskim vse ženske ječe usmiljenim sestram prepušene, „ker so one še vedno svojo dolžnost tako dobro spoznale in še boljši spolnovale". Moč zgleda usmiljenih sester se jasno razvidi nad turki v Smirni, in Carji-gradu (Konštantinopoljnu). Turkam je kristjan za-ničljiva stvar, pes, ki nikdar ne sme v turčinovo kočo stopiti, še manj z njegovo rodovino kaj govoriti. Samo usmiljenim sestram so vse turške poslopja odperte; navdihnjeni od neznane ljubezni in dobrotljivosti teh dušic, turki žele in se počešene čislajo, ako ktera njih poslopja obiše. Turki mislijo, de so usmiljene sestre čeznatorne stvari, ki morja prederkajo in vse zapuste, de le njih bolezen ozdravljajo in njih nadloge lajšajo; nekteri so jih že clo v priprosti nevednosti vprašali, „ali niso morde kar naravnost iz nebes prišle
V Smirni se vsak dan v hiši usmiljenih srstra bolnih turkov kar tare, in kako se čudijo, ko sestre nočejo ne za dobri svet ne za podeljene leke kar nobeniga vinarja. Zato pa so jim tudi iz vsiga serca udani in morde bodo oslepljenci ravno po sadu pravo drevo sv. vere naj ložej spoznali. Močno je dopadla vsim turkam v Carjigradu katoliška procesija presvetiga llešnjiga Telesa dan 1. 1842, pri kteri je bilo tudi 80 helokrilih od usmiljenih sestra zrejenih sirot. Večidel so jo radostno gledali in clo neki paša jc poslal svojo muziko v po-slavljenjc in poveličanje te procesije. Ves svet pozna njih zasluge za človeštvo, in protestanti (Prusi) so liotli tudi v svoji cerkvi enak red napraviti, pa ne gre dobro in po volji spod rok. ker to jc le tam mogoče, kjer tako goreča in delavna ljubezen planiti, kakor v katoliški Cerkvi. Vender jc ta posnema lep in veljaven dokaz, kako tudi oni naše sestre spoštujejo, kar so pa že tudi v druzih priložnostih naznanili in djavno pokazali.
Kdor tedaj neskončno skerb usmiljenih sester za bolnike, njih varčnost v premoženji in moč keršanskiga zgleda do grešnikov in krivovereov prezre, se ne bo več čudil tako hitrimu razširjanju tega reda, ampak čudil se bo, zakaj nekteri njegovih dobrot ne spoznajo in ne cenijo po vrednosti, ter jih še vedno od bolnišnic odvračajo. Katoličani, protestanti, judje in turki spoznajo, duhovske in deželske gosposke hvalijo in poslavljajo velike zasluge usmiljenih sestra; po nekterili deželah se za-nje pulijo, in vender nekteri katoličani clo se ne poznajo nji h cene.
Nekoliko iz minionftkih naznanil.
(Od 1. sušca 1854 do posled. sveč. 1855.)
(Dalje.)
Zdaj je bilo vse lepo vravnano in gosp. apostolski namestnik so zamogli to misionsko stajo s polnim zaupanjem delavnimu in gorečimu g. Kolilu zročiti, ter se na pot še delj proti jugu skoz slapove Garbo, Gumbu in Tokiman podati, k narodam, ki so jih bili že poprej obiskali. 25. vel. travna popoldne odrinejo po Nilu, ki je bil že visoko narasel. Spremljal jih je neki poglavar iz Imo-ga,
ki je bil na jugu znan in je eden zmed nar boljših Gondokorskih sosed*'v. 27.,so prišli do Tokimana pred goro L o g vat. Ondotni rojaki so še pomnili poprejšniga obiskanja gosp. apostolskiga namestnika in so prijazno naproti prišli. Poglavar, ki iih je bil tačas na goro spremil in jim na strani sedel, ko so podobo kraja risali, in se je bila gora od velikiga potresa zmakatala, je zdaj z obilno trumo Eamurcov naproti prišel, in v zastavo gostoljubnosti so dolgoroziga vola seboj pripeljali.
Drugi dan so dalje jadrili do iztočja vode Ki-ka. Z veselim ukanjem so ljudje povsod skupaj vreli. Domačini so pravili, de ta voda nekaj dni proti izhodu izvira, drugi pa so terdili,v de je le pretok Bahar-el-abiadov, ki ga Barjanje Čufiri imenujejo. Naslednji dan so pod drugim Tokimanam peršli do kup — otokov in pri vsim prizadevanji niso mogli e „Zgodnjo danico" dalje, zlasti ker je tudi voda že dva dni bila jela padati. Poslednje mesto, ki so ga mogli z barko doseči, je bil otok Kirigverl. Prebivavci na otoku so stermeli nad veliko ladijo, kakoršne še svoj živi dan niso vidili. I. rožnika so na barki bandera slovesno razpeli, in g. Provikar so se v čelnu s 4 brodnarji čez natok dalje peljali, so stopili na otok Lumutut (zvon), na kterim visoke pečine kviško mole, ter so po kompasu okrajno zrisali. Le z velikim trudam in s posebno previdnostjo so ta otok dosegli. Hotli so na naj vikši mesto silne pečine priti, ali pri vsaki stopinji jih je mikalo postajati in stermeti nad zelenjem, velikanskimi drevesi smokovne in druge neznane podobe. Zamišljeni v pisano zelenjad in rast vsake mnoge barve, in skorej prezeraje pot, ki jih je peljala k cilu, ugleda jo neprevidama v neki pečinski špranji tri černe možake s sulicami. Ko le ti spazijo, de jih gosp. Provikar vidijo, s prijaznim pozdravam nekaj stopinj bližej stopijo. Povernejo jim apostolski namestnik njih pozuravljenje po Bariški segi iu jih nagovore, de naj jih peljejo na mesto, od koder se nar delj okrog vidi. Precej so pripravljeni in jih po dolgim ovinku tje gori peljejo. Bil je ve-ličansk ogled okrog — na neki skali. Okrog so duhtele prelepe drevesa in zeliša, spodej je bobnela šumeča reka čez skalovje in žrela: večerna stran otoka je plana, pridno obdelana zemlja, desiravno brez prebivavcov. Proti severju so bili drugi 4 otoki, tudi v nar lepši zelenjavi. Za gričkam za-hodnjiga bregii se je Logvaek skrival: vidil se je pa od deleč Korok in verbunec Njertani. Xe deleč na jugu so bili otoki Radepo. iri in drugi. Nar delj, kar se je proti ravniku vidilo, je bil verli hriba liego proti južno-zahodni strani, ob čigar obnožji mende reka teče, in greben še bolj na jugu, kteriga imena pa spremljavci niso vedili: le ta se skorej v ravni ridi proti izhodu steza. — Tudi za daljni tek skrivnostne reke sj jih zastonj izpra-ševali. — Spremljavci, s kterimi so nekaj časa kremijali, so jim prinašali želiš, kterih koreninam so zdravilno moč pripisovali. Ako drugo leto spet pridejo, so jim obljubili od vsih otočnih dreves sadja in semen dati. Povabili so jih seboj v Kirigvek na ladijo, in vsi ti prijazni ljudje so jih radi spremili; vender so čez reko plavali in tje prišli, gosp. Provikar pa na čelnu. Zavoljo padajoče vode so se mogli še tisti večer oberniti, in pri dobrim vetru in navševnim teku vode so že drugi dan ugledali misionišnico. (D. si.)
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Ternovaka cerkev. Zares se pri nobenim početji tako očitno kakor pri zidanji katoliških cerkev ne kaže pomoč Božja. Kako z malimi pomočki ao lani pričeli zidanje Ternovske cerkve in v kolike zaderge ao že mareikterikrat tačas prišli, ali vselej do zdaj je pomoč blizo bila, ko je pritegnila aila. Ravno te dni je spet blagoserčna desnica, ki pa noče. de bi vedila levica, darovala 1000 gold. „za Ternovsko cerkev". Čutila za taki velikoserčen dar razodeti, jc vsako pero preslabo. »Bog poverni tar*entkrat, na prošnjo sv. Janeza Kerst nika, in hraležniga cer-kveniga predstojništva. — Kar cerkev tiče, je že sezidana, zobokana, in skorej do tretjine uglajena častitljivo v uebo kupi. Tudi eden zvonikov je dozidan, namreč uni na izhodni strani, v kteriga bi imel veliki zvon priti. Druziga zdaj zidajo. Tlak je tudi naročen in upajo, de bo zamogla cerkev še ta jesen posvečena biti.
** Prihodnjo saboto bodo naš prečastiti gospod knez in skof v Senklat^Hi cerkvi zjutraj ob sedmih Li novih mašnikov posvetili.
Iz Krašnje. — Kakor sta v stari zavezi Tobija. oče in sin, se med sabo posvetovala, kako de bi ptuji-mu spremljevavcu arhangelu Rafaelu, kateri jima je bil veliko veliko dobriga storil, v znamnje svoje serčoe hvaležnosti tolike dobrote povernila; tako smo mi tukaj v naši dolini vsi ginjeni premišljevali, kaj de bi nam bilo storiti, de bi vsaj nekoliko poverniti veliko dobroto, ki je revne, Krašeujeko in Blagovško faro s tem došla. dc so prečastiti gosp. Janez Mihael Leonhard, škof Diokle-cianopoljski iu apostolski vojni vikar na Dunaji. v imenu nekiga dobrotnika, ki želi neznan ostati, 20.000 gld. v deržavnih dolžnih pismih s 4' , za uboge naše škofije poslali. Naznanili so voljo, de naj se z iavzrtjetn Ljubljauskiga mesta revniši farne ubožništva na deželi tako obdarujejo, de ne bo nobeno več ko ta*žent in tudi nobeno manj kot pet sto gold. istine dobilo. Pri le razdelitvi so tedaj po nasvetu visok« častitiga l.jubljat?skiga škofijskiga svetovavstva zgoraj omenjeni prečastiti vojui škof tukajšne dve ravno omenjeni fari. vsako s pet sto gold. obdarili. Kakor Tobija, oče in siu, katera sta hvaležna neznaniga dobrotnika poklicala in ga prosila, de bi polovico tega, kar sta prinesla, vzeti blagovolil, tako tudi mi dolžnost hvaležnosti nikdar nikoli ponema-rili ne bomo. Sicer naši ubožni. ravno ker so ubožni. niso v stanu po zgled« Tobijev prejete dobrote povrače-vati; k tema tadi blagi dobrotnik, enako skrivnostnimu spremljevavcu mladiga Tobija, take pomoči v znamnje hvaležnosti ne potrebaje, ker s časnim blagam obdarovan tisto v duhu prave keršanske ljubezni le v nabiro dobrih del pred Bogam obrača. To pa, kar naši ubožni v znamnje hvaležnosti storiti zamorejo, bodo tadi po zgleda hvaležuiga Tobija gotovo storili se spomnivši sv. Pavla, ki pravi: „Bodite hvaležni v vsim, zakaj to je volja Božja v Jezusu Kristusu za ras r.ve~. Tcs. 5, 18. Iu ta hvaležnost h čim se bo pač skazo-vala? S čim drugim kakor ravno z vsakdanjo molitvijo tako obilno obdarovanih revežev za časno in večno srečo blagiga dobrotnika, njegoviga prečastitiga namestnika, in vsih tistih, ki so k obdarovanju našib ubosništev kaj pripomogli. Gotovo, nikoli ne bode spomin v to nejeuljivo dobroto med tukajšnimi reveži ugasnil; ven in ven se bo molilo za blaziga dobrotnika, ki je tukajšne ubožništva, katere dozdaj nobenih stanovitnih prihodkov imele niso, a svojim lepim daram še le tako rekoč v zaresue ubožništva spremenil. Iz globočine serca naj mu torej tukaj v našim iu naših revnih imeuu doni očitno: „Bog po verni". Gospod pa, kteriga angelj je Tobijema rekel, de se s milovšino milost najde in večno življenje.
tudi gotovo blaži ga dobrotnika naših ubožcih pozabil ne bo — fiat. —	___
Razgled po keriantkim sreh*.
Xjih veličanstvo cesar Frančišk Jožef »o iz svojo lastne dnarnice za olepšanje stolne cerkve v Franko-brodu privolili veliko jistino: SfO.OOO gld. — V Veroni ie neki gospod 50 napoleond orov deželnima pooblastenca baronu de Jordis zročil, de naj se med uboge, od kolere zadete deržine razdelijo. — Njih ces. apost. veličanstvo *o » svoji pričujočnosti v Krakovim vee jetnikov pomi-I..stili. — Teržaški kupec Karol L. K.fler je dobil od njih svetosti Pija IX. red sv. Gregorja velikiga. — V Cari so 18. p. m. umerli v 71. leti svoje starosti prečast. skof gosp. Berčič. —
V	Bratislava je 16 oseb iz luteranske v katoliško cerkev prestopilo.
VKreuznach-u na Hesenskim so Oo. Jezuiti 7.a ljudstvo mision imeli, zoper kteriga so hudovoljneži že naprej ljudi šuntali; za ta čas so bili koncerti, plesi, maškarijo in gostije z rudečilam iu černilam v velikih čerkah po časnikih in lističih razglašeni. Mision se začne, in k pridigam hodijo dobri in poredni kristjani raz-locuih x pozna v, pa tudi ljudstvo zmed Izraelovih otrok; na mesto zasmehovanja, zaničevanja in vetrenosti je stopila tiha resnota, ki se je na vsih obličjih razodevala. Ravno en dan pa sc je bilo nar več ljudstva zbralo, in nek umen človek je rekel: vl)ans je bil relikiboj in nasledek jez Resnica je premagala in napravljarci maska rij plačajo rojskine stroške". Zvečerna pridiga od sv. Rešnjiga Telesa je tudi tako imenovane jasne slave (die Aufgekliirten) tako premagala, de so se pri naslednjim žegna s sv. Rešnjim Telesam na kolena versli. in so bili morebiti še le zdaj pervikrat v svojim življenji razjasnjeni. — Tisti preklicaui napah, ki pred živim Bogam noče poklekniti in se posebno pod gosposke suknje rad skriva, kdo ga bo neki zmed nas pregnal? Ponižati se pred Bogam, to je tako težko, tako težko! Komu? Napuhu, ki je že iz luciferja nekdaj *»a-fopirjeno govoril: Najvikšimu hočem enak biti, nad Avezde Božje bom postavil svoj sedež!
Turško. Kakšno enakopravnost imajo kristjani med Turki šc današnji dan inem vsiga obetanja, in kako se Turki keršanskim vladam za njih potegovanje celoto Turčije v djanji zahvalujejo, pokaže v „Volks-hallč" od 13. rožnika t. I. naslednja pergodba na otoku K a n d i i.
V	Kandii, glavnim mestu otoka je bilo 19 oseb v ječo verženib, zato, ker so sc od turške (mahomedanske) vere k keršanski spreobernili. Ti ljudje so bili turki, ali prav reči mlajši kristjanov, kteri so bili k izlamu z žuganjem privlečeni. Menili so, de zdaj, ko se vlade lolikauj za <»b«tajo Turčije poganjajo in od zboljšanja osode kristjanov per turkih oznauojejo, se smejo k svoji poprejšnji (kcršaiiski) veri verniti in to veruitev s tim pokazati, de očitno v keršanske cerkve hodijo. Ali reveži so se opekli. Njih sorodniki so jih per sultanovi gosposki založili, in oni zdihujejo zdaj v ječi. Vojvod in vojvodinja B raba tiska (kraljevič Belgianski in njegova sopruga rojena nadvojvodinja avstrijanska) sta ravno, se memo peljaje, pašatu sporočila, de jima bo močno vstregcl, ako se za te nesrečnike potegne. Kmin paša, pravijo, je lepo odgovoril, pa vender odrekel. D< -zdaj on s tirni jetniki sicer še ni hudo delal, kar bi bilo pri tedanji homatii v Krimu zlo nespametno. Ali turško postavo, ki take odpadnike s smertjo kaznuje, jim je vender že občutiti dal. ker se boji, de bi še več tur-kov kristjanov ne postalo. Bodi si temu kakor hoče, to
je gotovo, če se evropejske keršanske vlade s vso resnobo za teh 19 kristjanov berž ne potegnejo, de bode oni na Turškim pozabljeni. Torki jih bodo v ječi umreti pustili, če si tudi ne upajo, jim očitno življenja vzeti. Se pred 20 leti je bil armenec Ovaghirn zavoljo tega s smertjo kaznovsn, ker je bil od turške k keršanski veri prestopil. Na besede keršanskih vlad takrat sultan ni porajtal. — Tudi zoper turke se vojskujmo s molitvijo!	V. S,
V Ameriki se tudi začenja preganjanje sv, vere, in sicer od vlade. Neka nova krivoverska zbrozga, imenovana Know-Nothing-i (ničvedeži), žc nekaj časa ka-toličanam cerkve razdera, ljudstvo zoper nje draži, in kakor le more, svoje peklensko sovraštvo do vernih razodeva. Zdaj so ti hudodelniki svojo nesterpljivost do katoličanstva tudi v postavodajavstvo vrinili. Že v sušcu ste novo-jorška in pensilvanska deržava postavo dale, ktera vsako zaklado (štiftengo) ali cerkveno podarjenje neveljavno razgiasuje, ako se lastivna pravica (Eigen-thumsrecht) škofam zroči. V Bostonu je zvoljen odbor, de naj bo pregledal znotranje gospodarjenje samostanov, iu precej 30. sušca se je začelo preiskovanje v samostanu sester Marije Device s toliko divjostjo, de so se tudi protestanški dnevniki mesta enoglasno grozili čez to čudno obnašanje nevrednih postavodajavcov. V Cin-cinatu so ti Ničvedeži začeli boj zoper Nemce, ki je 5 dni terpel.	_
Zvezdica za i o l o.
Dobre in nedolžne otroke Bog veliko očitnih nevarnost obvaruje, pa tudi od druzih zavoljo njih nesreče odvrača. — To nam naslednja resnična dogodba poter-juje. Tisti teden pred cvetno nedeljo pride soseda, po imenu Kalkova (na Češkim), v duhovsko hišo in najme sv. mašo v zahvalo za prečudno ohranjenje svojiga življenja. Pripovedala je pa to le: „Mojiga moža ni bilo doma, jent pa sim spala sama v sobi s 3letnim fantkair. Po polnoči me dedek s silo prebudi in kliče: Mamka, vstanite. beživa, meni se je ravno zdaj zdelo, de se je nad nama strop vderl in naji oba vsmertil. Urno vstanem, in komaj sim zasopena s fantičem čez prag sobice stopila, že se je strop vderl, in bil bi mene z detetam podani, ko bi se bila kolikaj pomudila. Tako sva bila oba prečudoo otetau. ______
JtUl darovi•
Za bolnišnico r Jabtunki.
„L s m i I i m o se tudi o d d a I j e u i h bratov v veri in rodu!" 3 gold. —
Grobni napisi *}.
Sa grob očeta a/i matere.
I. V»j. o ljubi oče (ljuba nuni)! truplo vaše Mirno v grobu temnim tu počiva; llusa pa na mile prošnje naše Naj nebeško lam veselja viiva.
'4. kmal strohnelo ho rehrovje moje. Vender kličem še u temne jame: llajte. o otroci! serca svoje Bogu in — molite xa - me! De v nebesili tam »e snidemo. In se nikdar več ne ločimo.
ffc*^ Kdor hoče sveto pismo v nemškim jeziku z več kot 500 podobami za katoliške kristjane dober kup (za 4 golti.) dobiti, naj se v Blazttikovi tiskarnici (»glasi.
*) Semtertje so po pokopališib grobni napisi prav slabi. Morebiti bo marsikomu postrczeim. /. iiekterimi grobnimi nap i-i /.a pottkusnjo.	Jane*.