^ vsak dan raren sobot, «*dpU J*^ in praznikov. J^d daily except Saturé ^Sunday, and Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '_ Uredniški in upravniiki prostori: Law SCAT South Lawndala Ava. Office of Publication: 2681 South Lawndala Ava. Telephon«. Rockwall 4904 r» « « « tHO-YEAB XXXIV. Cena llaU je IA.00 Enterad at »ecoad-ciaaa matter January 1«. IK», at tha po« t-off** at Chicago. IlUaola. under the Act of Con*reas of March t. 1ST« CHICAGO. ILL.. TOREK. 22. SEPTEMBRA (SEP. 22). 1242 Subscription $6 00 Yearly ŠTEV. NUMBER |«7 Afcoeptance for puilinf at special rate of poatage provided for in sectionU03, Act of Oct. 3, 1917, authoriae6<„ ns Ru^ ________________Ds ii se iz tegs izcimi kakšno fni na mestu. — rszgovarjanje za separstni mir I^ningrsda so med Finsko in Rusijo, Je zdsj še v močno utrjen' nemogoče reči. nio^ja, južno-¿ Tosijfka, stoje 8 frsnceske meje. 21. sept.«- Petaln-Lavalova vlada v Vichy ju Je prišla v težko kriso v svojih odnošajlh s nacijsko Nemčijo zaradi najnovejših sabotainlh činov ln napadov na Nemce v okupiranem delu Francija. La val je včeraj sklical Izredno sejo vlade, da se posvetuje, ka) j« storiti. Krisa je prišla, ko so Nemci dsli ustreliti 116 francoskih tal cev v Parizu v soboto zaradi nekih sabotainlh činov na železni csh, razkačeni Francozi so pa na to včersf odgovorili t novimi čl nI sabotaže ln ubojev. Dva nem ška gestapoves sta bila ubita, neka nemška garata v Parizu Je zgorela do tal in tri železniška proge, ki vodijo v Parit, so bila nsnovo poškodovane. Nemško poveljstvo v Parizu je tskoj i hI redilo nove reprlaallje /a le čine—In sicer masno ugrab-1 janje moških po vsem okupira nem delu Francije In odvaUsJe ugrabljencev na delo v premogovnikih v filezlji ln na Polj skem. Doslej so nssilno odvs Žsli v Nemčijo le nefrancoske žl de, danes pa so odpeljali na Poljsko več sto francoskih tslcev, ki so jih Imeli prlprsvljene xa ustrelitev, Lov na druge Francoze se nadaljuje. Štiri milijone mol v amerihki armadi Washington, I) C. — Msjor general James A. Uho Je IS. sept. izjavil, da ameriška arma ds sedaj šteje štiri milijone moft, kar ne uključuje števila mornar jev. Računa se, da do lumca tega leta bo armada ».neta več ko štiri In pol milijona mat \Mihajlovii dobil ie čez sto ton orošja in streliva PODMORNICE PRODIRAJO SKOZI BLOKADO London. 21. sept.—O e n e r a 1 Drata Mihajlovlč, vrhovni poveljnik četnlške armade na "drugI fronti" na Balkanu, napada Nemce in Italijane z zaplenjenimi tanki in bombniki ter s angleškim in ameriškim strelivom, ki mu ga skrivoms do vata jo angleška podmornice na obrežje Dalmacije. Tako se glaai poročilo ix jugoslovanskih virov. Več ko sto ton municije in orotja—uključlvšl strojnice, ročne granate ln celo lahke topove —je te bilo dostavljenih po angleških podmornicah armadi hrabrih jugoslovanskih četnlkov v zadnjih tednih. Podmornice, ki dovatajo Mlhajlovlču to blago, d rano prodirajo skosl naclfa-Šistično blokado na Sredoxem-skem ln Jadranskem morju. Jugoslovanski viri citirajo Italijanske tovorniške mornarje v Ankari, ki so povedali, da nepretrgan tok orotja in municije prihaja k Drati Mlhajlovlču skosl blokado. Po j s k o v s n j e jugoslovanskih četnlkov se je sadnje tedne modernlslralo, ko «o četnlkl obrnili proti osišču tenke, bombnl-ke ln druge motorna naprave, ki Tu r^, ^ ^rTT?*1 ^ " i K i? ae dvigajo v srak s škrivnafs letališča v Srbiji, zadajajo tstke izgube nacifašističnim posSdkam v okupiranih mestih Jufoal*vtJe. Mihsjlovičeva čet niš ka armada je zadnje čase dobila Q* tisoče novih rekrutov, ki ae dnevno prlglsšsjo tudi li Hrvaške ln Slovenije. ■Poročila sadnjih dni pripon dujejo o mnogih razbitih vlak Isvršime oaéa d»io! N9 miki ipion obeojen v êmrt na Kubi Havana, Kube, 21, sept —ICu bafisko sodišče je obsodilo v smrt nemškega šptona Avgusta (.uninga, kl Je pošiljal kratko-valovne radijske informacije o gibanju tovornih parnikov nem ftkim podmornicam na morju jLuning je star 31 let. ivt-aklh, ki leže po vseh progah v Jugoslaviji, Jugoslovanska vlada v Londonu je te dni prejela veat, da je bil ekspresni vlak, ki vosi iz Zagreba v Cacigrad, razstre-Ijen v bližini Slska po hrvaških etnikih, ki so čakali v zasedi na nemški vojaški vlak; 70 ljudi je bilo ubitih in čes sto ranjenih pri tej razstrelbl. Drugi vlak, ki Je.vosll strelivo nemškim posadkam v Srbiji, je bil razstreljen blizu Jesenov-cs na Ifrvsškem, Poročilo se dalje glasi, da brt-kone tudi dr. Vladko Maček, Vodja hrvaških kmetov, sodeluje pri tej aabotažni kampanji 8 Dražo Mlhajlovičem. Nacljaki oblastniki v Jugoslaviji so r**-pisali skupaj do pol milijona dolarjev nagrade onim, ki Jim Dri-peljejo tive ali mrtve sledeče tri četnlške voditelja: Dedomlr Plečevič, odlični belgrsjakl odvetnik, profesor Mllorsd Labu-dovič, znani liberaloe ln Brsni-slav Martinovi«, krojač ix Bel-grada. Najnovejša veat se glasi, da so četnlkl izvršili uspešen napad na Dugoaelo na Hrvaškem., Tiškarška unija zviia ¿lansko pristopnino Colorado Springs, Colo — Mednarodna tiskarska unija je na svoj! konvenciji sprejela resolucijo, ds se zVlŠa pristopnina sa nove flane s $10 na $20 sa Uekarjt- pod 35 letom ln na $35 za vse one nad |p starostjo Da- lje j« bil «prejel predlog, da ae ne upoalujejo nove meči na Izpraznjena mesta, ki so nastala valed vojaških novačenj Oba predloga bosta šla na splefas glasovanje članstva PROSVETA THE EMUOHTEMMEKT « oí lastwixa nomm iaiodh Glaa U doiala patina Rock Sprtega» Wjo^-Ker ae ie dolgo nisem oglasil, boste morde mislili, d« nas je ¿e burja odnesla. Ampak amo ie trd* ni kot bezgov let. Dela se vsak dan razen nedelje, ali nekateri morajo iti ie pb nedeljah kaj popravljati v jamo ali kam drugam. £>ne 16. avgusta sem dobil pismo od sestre iz Hodsona, da je njen mož John Dolenc bolan. Mislil sem sU Casa ¿nam dovolj, delat ne morem, ker me naduha sprav/j a od kruha, pa sem 19. avgusta zasedel bus in se odpeljal proti Hudsonu. Tam sem bil tri tedne. Nekoliko sem éel okrog rojakov, na i več sem pa či-tal Prosveto in GUs Naroda, ker drugih lietóv tam nimajo, kar ni nič čudnega. | Edino majno, ki je bila tam, so zaprli, potem ie dipelj podrli in vse orodje pobrali ven, ie celo železniški tir so razdrli. Tako morajo zdaj ljudje iskati si zk-služka po drugih krajih in državah. Ko sem delal tam pred več leti, sem poznal dosti ljudi, ki oo sedaj morali zapustiti lepe hišice z vrtovi in njivicami, na katerih so lahko predelali tolildo vsakoVrstne zelenjave — krompirja, zelja, fižola, kumare in drugih reči—da ao imeli dovolj za svoje potrebe. Nekateri so imeli tudi toliko sena in detelje, da so lahko redili štiri ali . pet glav živine. V jami se je pa še kak dolar zaslužil in Uko je bilo veselje. Sedaj ni nič več tega. Sedaj bi lahko dobil tiste hišice za par sto dolarjev z vrtom in njivami vred, dasi so vredne pg tri do štiri tisočake, ako bi jih bilo mogoče prestaviti v kak drug kraj, kjer je dosti industrije. Pa tudi nič ne izgleda, da bi bilo tam kdaj kaj boljšega, kar se zaslužka tiče. Marsikateri kandidat pred volitvami Še nekaj obljubi, toda ko so volitve končane, so pa tudi obljube pozabljene. Ampak to ni samo tamkaj, marveč je povsod enako. Neki večer smo se pogovarjali o revežih v stari domovini. Pa jim povem, da imamo v Rock Springau postojanko h. 17 JPO-SS in d* laáko, daruje kak dolar, kdor hoče. Pa pravi Dolenc: "Ti, mama, koliko bova midva dala?"'Ona odgovori, da bi manj skoro ne bilo lepa dati kot pet dolarjev. 9 tem je bil tudi on zadovoljen. Zraven sU sedela Jože Pivk in Jokn Tushek in sta Ukoj tudi ola* >aseljoncev-učteljev [«^tsker,,: Marija Jelušlč I" '''-volj, nameščena t ¡¡P'nh Pri Rumi; Josip u<" i/ 1'obrezja pri Ma-V \'arešu; Ivsn Ve-17 Sv. Barbare pri ' I>anje Vodičevo; ' ik ' " Hadvanja, nam. kM V)soko; Vtmbur. Sv- Petra pod Sv. ■ i*" ^'Pce; Marija Ko-c Vl' mJ pri Ptuju, nam. llM ' "ju; Marija Fer-l ' '•« r>am. na Drago-' ja Luka; Katari-Martina pri Ma ,il'kvik; kotar Brc ijnc iz Lokavca kotar Banja Lu ^*hle iz Sv. Roka Kuzmin; Ker '' vrta pri Ptuju. I^t ^ fiirr r>rki , 1 plenili vso vojno opremo te posadke. Gorenjaki gerilci so imeli tudi spopade v Tuhinjski dolini ter ob tej priliki ubili več višjih nemških častnikov. Neprestani boji se vrše v predmestjih Jesenic in Kamnika. Nemški osvo-jevalci so večkrat brezuspešno poskusili prelesti Karavanke preko sedla na Ljubelu. Vsako pot so jih gerilci obsuli s težkim ognjem iz strojnic in pušk ter jih prisilili, da se umaknejo. Nemška kolona približno 2000 vojakov in častnikov je pred kratkim zopet poakusila napasti postojanke gerilske skupine pri Polhov-gradcu. Tudi tukaj se je moral qovražnik umakniti. Pri Podnartu so gorenjski gerilci pred kratkim vrgli iz tira nemški vojaški vlak. Veliko število nemških vojakov in častnikov je bilo ubitih in ranjenih. Zopet drugje so gerilci pognali v zrak tri tovorne avtomobile polne nemških vojakov. Gerllako gibanje narašča na Hrvaškem, poaebno pa v Sloveniji .Moskva, 22. avgusta (ICN).— Radiopostaja ''Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče urad-, no poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske armade z dne 1$, avgusta: V zadnjih pas j tednih so geril-ski oddelki zapadno in jugoza-padno od Zagreba ojačili svoje delovanje in izvršili številne uspešne napade na sovražnikove colone. železnice in železniške postaje. Moštvo JumberaČeve gerilske skupine je porazilo v predmest-u Jastrebara vstaški oddelek in uničilo železniško postajo Lasko-vac, 7 kilometrov južno od Zagreba. Promet na tej progi je >il ustavljen več dni. Prva skupina slovenskih geril-skih oddelkov, ki deluje na Gorenjskem, neprestano napada nemške posadke in železnice. Več mostov je bilo pognanih v zrak, med njimi železniški most Žirovnici. ' Moštvo prve stotnlje prvegs gorenjskega gerilakega bataljona je obkolilo v bližini 2irovni ce hišo, v kateri so bili nastanjeni prisilno mobilizirani Slovenci ki so se udali brez bojs. Gerilci so jih razorožili in poslali domov. Cokrška gerilska skupina Je obkolila nemško žandarsVo posadko v bližini Tržiča in pobila ta-korekoč vso fašptovsko garnizi-o—80 Nemcev. Gerilci so »a Domača fronta OFPICE OF WAR INFORMATION. Waahlngton, D. C. Naš boj z osiščem je začel novo poglavje in je aedaj druge vrste borba od one v prvih mesecih po začetku vojne. Spremembe ae lahko vidijo na boje vni fronti, kjer si naše čete v zraku in na tleh izbirajo svoj lastni čas za napadanje sovražnika, lahko se pa vidijo na domači fronti, kjer smo se prilagodilo trdnemu, stalnemu pogonu, ki je potreben za zmago. Prva doba, takoj po Pearl Har-borju je bila čas velikega napora in velikega doseganja pa tudi čas precejšnje zmešave. Vojni napor je tupatam zaostajal. Su-J rovine niso držale koraka z iz-gotovljenim materialom. Bilo je premalo izurjenih delavcev za nekatera nova vojna dela in zato je bilo treba začeti z velikim programom vežbanja. Tovarne, ki so izdelovale blago za civilno prebivalstvo, so se zapirale, da se pripravijo za izdelovanje vojnega blaga. In pošiljali amo vedno več hrane in drugih zaldg svojim zaveznikom in svojim vojakom.»"*» Vse to je v začetku povzročilo precej zmede. Čas zmede pa je v glavnem minul. Sedaj smo v stanu posvetiti več časa pripravljanju načrtov, • primerni razdelitvi onega, kar imamo, prizadevanju, da s pomočjo ra-cioniranja dosežemo, da stvari trajajo dalje in sežejo dalj in da s primerno razdelitvijo bodo razpoloživljive zaloge čim dalj mogoče zadostovale za pričako-. vane potrebe. Na primer: mesa potrebujemo več kot kdaj poprej. Naša ar-ma in naši zavezniki potrebujejo velike zaloge mesa ^ okoli 6 milijard funtov. Civilno prebivalstvo samo bi letos vzelo 21 mili j srd, ako bi le moglo, sli naša skupna zaloga je le 24 milijard funtov mesa. Ta razlika med zalogo in potrebo pomeni, da se bomo mi doma morsli zadovoljevati s tem, da dobivamo po 2 in pol funta mess na teden za vsako osebo. Ta količina pa je ravno toliko, kolikor smo povprečno jedli v zsdnjih 10 letih. Primerjs se lahko z enim funtom za Angleža, 12 unč za Nemce, 5 unč za Belgijce. Zraven pa PROSVETA ===== „¡i i imamo obilne zaloge perutnine, sira in suhega fižola, za primerno prehrana * , % Mi na domači fronti amo Še vedno potratni s stvarmi, ki morejo in morajo prfcipovati k zn^a-gi. Ne le, da inoramo biti bolj varčni s tem, kar imamo» marveč moramo tudi prihraniti in zbirati one stvari, ki amo jih poprej metali proč kot nepotrebne. Danes imamo določen seznam materiala, ki ga moramo reševati s smetišč in nabirališč odpadkov. Najbolj važni odpadki so seveda kovine in kavčuk. Ta seznam pa ni nikakor končno u-stanovljen. Kakor se vojna nadaljuje, utegne biti in bržkone bo še drugih stvari, ki bodo ravno tako nujne potrebe. V sedanjem trenotku pa naše vojne industrije najbolj potrebujejo sledečih reči: 1) Staro železo.—Polovica vsakega tanka, rušilca, trgovske la-dije in topa, ki jih naše tovarne izdelujejo, je deloma napravljena iz starega železo, kakršno amo nekdaj smatrali kot malone brez vsake vrednosti. Induatrija jekla je tako urejena, da potrebuje 50% litega železa (pig) in 50** starega železa (sCrap) za izdelovanje jekla, ki ja temeljni material moderne vojne. 2) Baker, med, cink, aluminij in svinec. — Vseh teh kovin ni-msmo v zadostnih količinah. Vse so nujno potrebne za izde-lovsnje municije. Potrebne so za bombe, granate, patrope, puške, mitraljeze in is fine mehanizme velikih topov. Graditelji ladij in letal jih potrebujejo. 3) Kavčuk. — Ta je najhujši primanjkljaj Amerike. Danes ao one dežele, odkoder je nekdaj prihajalo približna 91% kavčuka za vea svet, zasedene od Japoncev. In 4)1 ostanejo tam, dokler jih ne zapodimo. Amerika mora prihraniti svoj obnošeni ksvčuk in odrečsti ae gumijevih predmetov, ki niso skrajno potrebni, da naberemo nekaliko sto tisoč funtov, ki Jih brezpogojno potrebujemo. ^ 4) Kuhinjske maščobe. — Vsako leto ameriške gospodinje zmečejo proč kaki dve milijardi ostankov in odpadkov kuhinjske maščobe. Ta »nov pa služi za izdelovanja glicerina in glicerin se rsbi W razstrelivo Dandanes se vsakk' gospodinja poziva, naj prihrani vae te maščobe, tako da imamo obilno zalogo za glicerin, ki je poceni. 5) Cunje, vrvi, šeklji. — Teh snovi potrebujemo vedno več. Velik del naša zsloga Jute in lana je bil nam odNfcan. Cunje, s katerimi nas preobremenjena tekstilna industrija ne more zadostno zalagati, se potrebujejo v delavnicah staojev in pri strojih samih. Ta material sa tudi rabi za prevažanje municije ns veliko, kskor tudi ta žaklje })<•«-ka in za insuUcijo.. Pismo iz Londona r: 111 'V".—rr., Bridge» podpira Rooicveltov program Denver, Colo. — Harry Brid-ges, delsvskl vod j s na obali Pa-cifiks, ki je podvržen daporta-ciji na obtožbo komunističnega sopotništva, je v svojem govoru ns konvenciji unije Mine, Mili & Smel ter* Workers urgirsl delegate, naj podprejo Rooeeveltov protiinflacijski program. Delegacija ja sprejela resolucijo, s katero urgira izvolitev kongres- tom. Člani unlie ladiegradnlšktti delevcev v vladni Ud)»dalaid v (Izvirno poroAlo Prosveti) 12. avgusta 1942. "Amerikanci so prišli." Tri leta smo gledali Kanadčane in No-voselandce po londonskih ulicah. Dve leti Francoze, Poljake, Cehe, Belgijce. Končno so prišli Amerikanci. Gneča je po Ion« donakih ulicah, a Amerikance spoznate v njej tak^j od daleč. Zakaj? Ker Amerikanci nimajo hlač in auknjiča iz iatega blaga. Zavisten mlad znanec mi je razlagal: "Ne vidite, da ao navadni vojaki oblečeni, kakor pri nas oficirji. Vse imajo boljše, kakor mi. Njihove plače ao šestkrat tako visoke, kakor naše." Tega ne bomo ponavljali, o plačah, dosti ste že najbrže slišali o tem tudi pri vas v Ameriki. Zabičali so vsm, kako smo tukaj v strahu, Če začnete kupovati po naši majhni deželi Sa svoje dolarje. Kmalu bi ne ostalo ničesar na za nas, ne za dolarske vojake. Zato le počasi s dolarji! Prepričati vas hočejo, ds je boljše imeti dolarje v Žepu, kskor pa Britsnsko otočje. Govoriti vsm hočem o popotnici, ki vam jo Je dala za na pot mati Amerika. Svojim sinovom, ki so šli na pot v Evropo. Ne v culo zavezan kos domaČe potice, kakor so dejale slovenske matere svojim študentom ns poti v mesto. Ali kskor ste jo morda vi dobili, ko ste odhsjsli v Ameriko, ko vam je bila "nov svet". Ko Je sedel na dvorišču oče na vQzu z bičem v roki in vajeti nled prsti, ds vas popelje na po-stsjo. Ne, to je bila drugačne pot in drugačna popotnice. To je drobna knjižica, nepisana moderni ameriški vojaki, ko je odhajala v Evropo na bojišče. Vaša knjižica pravi, da smo tukaj v "battle zone". Koliko človek izve in se nsučl iz te popotnice; ni čuda, da je tako popularna med ljudmi tukaj, ds vse govori in piše o njej in da jo je težko dobiti, ne vem, če radi prevelikegs povpraševanja, ali ker jo vaši vojski tako skrbno hrsnijo zase. Tri lets smo živeli v vojni. Tisoče naših hiš je bilo porušenih, 60 tisoč naše«» civilnega prebivalstva pobitega. Dela Je povsod toliko, da ni časa, ds bi se ozirsli okoli sebe in po ssmem sebi. Zdsj ps pridejo va ši vojaki In nem govore, da nsše hiše potrebujejo pleskanjs in popravljanja. Da po naših psr kih raste čebula in krompir, v kolikor niso ssprti radi vojs ških potreb. Ds so nsše železnice umszane, brez Jedilnih vozov, prenapolnjene. "British civilians look dowdy and bsdly dressed." Naše trgovine so revna In potrebujejo pomlajenja. Naša hrana: oprana kosils In še tega ne Jejte preveč, ds ne pojeste dru/mi vseh nskasnic za vas teden. Dobro ja napisana knjižica, da človeku ne mara iz uma. - Danes opoldne sem mislila na njo, ko sem čakala ns avtobus. "V Angliji štedijo s petrolejem .,. lju dje se zavedejo, da kdor uprav lja petrolej, je kakor da bi trofcil s krvjo trgovskih mornsrjev. "Tsko čakamo v vrsti, dokler ne pride avtobus, ki je usmiljen rs dosti, da sa ustavi in da ta srint pod streho. Gledam dekleta Kaj hočete še več: lepa« Mšik" vesele. Bres nogavic. Da, boljša je brez nogsvic, kakor nositi debele, neprozorne, kakor Jih imajo matere. Prav!jor da »< amerikanski vojaki pritožujejo da dekleta tukaj "nimsjo pravih stvari—svilenih nogsvic". Naši vojaki se ps pritožujejo in pra vijo, da bi bilo bolje, če bi de k leta—dekleta brez nogavic'—1 manj ugajala Amerikancem. V "battle zone" se moč svilenih no gsvlc nI pokazsls posebno veli ka. Toliko nas je že Izučil» skušnji. Ko sem imels kosilo, ml spH pride pred oči ameriška knjiži ca. "Oprana kosila, in ša t<*g» ne Jejte preveč, ds ne pojot« nakaznic za ves teden " Upam da si nlkdo ne vzame tegs pr« več k srcu, V restavracijah Je vsege dovolj In poceni. U»>-Amerikanci, ča so povabljeni hišo, kjer kuhi stari tetka. ki se fte nI privadila goepodtnjiti. tako da Je na koncu tedna vsega premalo na misi. Tudi ¿e prideja gosti, tudi če imamo nakaznice sa vsa, Ja mogoča gospodinjIU, da tags nihče rt» občuti. Ali vae niso tako pripravne.—Moja mati, ubožica, je priprevna, sli tega vseeno ne bi marala. Ker ona je vae prevlaoko mislila o goeto-Ijubnosti. ."Ce ti kdo pade v hi-i Šo nenapovedan, je vsaka stvar dobra za na mizo. Ce ae kdo naprej naznani, moraš pripraviti kaj boljšega. Ce pa koga tl povabiš—potem pa nI kmalu kak obed dovolj dober." Piške, torte, to je vae bilo, to zdaj ni mogoče Torej ni mogoče povabiti goatov, bi bil naravni zaključek z mojo materjo.--AH če mlade vojake le zadene nesreča, da ao povabljeni sa mizo, kjer ai nihče ne upa jeati, se še vedno lahko naje. Po črni kav|--"kive Angleži ne znajo kuhati, kakor Amerikanci ne znajo čaja," piše vaša knjiiica-po kavi naj pridejo sem v restavracijo, Še bodo lahko dobili celo koallo s juho In mesom In sladkim. Drugič pa naj se gredo prej najesti, predno gredo h kosilu, kjer že vedo, da ne bo dosti. Iz kakšnih krajev so prišli Ameriksnci, ko pišejo take stvari o nss? Ali boljše: kam smo mi gledsll vsa leta, da se nismo videli, ksm smo prišli? V primeri s predvojnimi čaai, Še v primeri s Časi po Šestih mesecih vojne? Dosti se je spremenilo. Prav imate: na sunsj nismo več, kakor smo bili. Ali—tudi to prizna vaša knjižica—našega duha nam to ni strlo, odločeni smo bolj kskor kdajkoli prej, da moramo zmagati v tej vojni. Ce amo izgubili toliko posvetnih dobrin, smo se bolj oklenili duhovnih. Danea nam ljudje, ki Imajo demokratične Ideale, veliko več pomenijo, kakor vedno preje. Zunanje razlike so Ameriko in Anglijo veliko bolj zbližale, kakor ko sta obe cveteli v miru. Saj je s vami podobno, da ae boljše počutite v družbi sestre demokru-cije, ko je drfne* to tsks redkost, ds se je trebs tsko divje boriti zanjo. "Važna stvar je, da se ss-vedate, ds uživa britanaka drživa v tem, navidezno starodsv-nem okviru, prsktično in fsktlč* no demokrscijo dvajsetega stoletje, ki je v mnogih ozirih bolj prožne in bolj prilsgodljivs volji ljudstvi, kakor naši list* ns." Po nividi je tako, ko "pridejo Ameriksnci," di takrat pridejo dobri časi s njimi. Ali vaaj spomini ns dobre čsse. Jako Je zdsj Eri nss. Prinesli ste s seboj do- rih, svetlih spominov ns boljše čsse. V vsši popotnici Ja sa-pissno, da greate na Angleško, da skupsj z zsvezniki nsbijete nsclje. K nam ste prišli, ds se vojskujete, da priborite zmsgo. Niste nsm še prinesli boljših Časov. Ali, ko mislim na ameriške vojake, kdsj boste šli in prišli v nsše stsre krsje? Danes sem videls pismo, ki je bilo po-slsno v London iz Zsgrebs. Najprej govori, ksko Hrvstl bridko občutijo, ds jim je Itslijs vseli Dilmicijo. Zsto so v Zigrebu prepovedali pesmj o morju; "O Marjane, o Marjane , , . Tamo daleko . . ." Pravijo, da bi radi, če bi slišali te pesmi po rsdlu Iz Londons. Dslje govori pismo: "V Ameriki nsj zberejo kar največ Hrvstov-dobrovoljcev in nsj stvori jo hrvsške vojaške oddelke. Naj jih pripeljejo In nastanijo čim bliža našim krajem, da pridejo takoj s ladjami in zrakoplovi v vsa jsdrsnska pristanišča. To bi psihološko veliko pomenilo: Amerikanci-Hrvitl pridejo", Dolealke. Glasovi iz naselbin pa (Na4aljtranj« a l. , t rani.) dobil aamo okrog tucata in Laval — znaka nad katoliškimi duhovni Z meje Francije, 21. sept.— Plerre Lsvel, glsva francoske "vlade" v V!chyju In Hitlerjev hlspec v neokuplrsnem delu Francije, je zadnjf dni poslsl v internacijo katoliškega duhovni Chiilleti. ki je zaupnik kardinali in nadškofa Oerlierja is Lyonss Lsvsl ae je znesel nad Challlatom zaradi proteata duhovščine proti izgonu Židov is Frsncije, par Prosveti. Knjige ao naročili sledeči: Koaovec, Frank Zorihan, Jos. Koa, Lawrence Sluga, Jean Grum, mrs. Kralnz, Jos. Klarich, Peter Benedikt dve, Lotiis Lekuš, Matt Urbaa (on je tajnik kluba JSZ), Jos. Forbas (on ja "(or-man" v tovarni), Wm. Sajn dve. Ta zakonska dvojica ima pet sinov pri vojakih. Moža ni bilo doma, bil je ah »in na počitnicah in ao se peljali ven, ampak ¿ena je zelo napredna in je kupila knjige. Pri Loulsu Urbasu smo prodali pa kar šest Adsmičevih knjig. Ti ljudje imajo tudi druge napredne Hate. Mrs. Urbas je dobro snana igralka. Njo aem videl prvikrat v igri "Kamnolom" V Chicagu, kjer je igrala glavno vlogo tako spretno, ds bi je ne ločil od profesionalne igralko. Skoda, ker nima več časa za dramatiko, ker je zapoalena v trgovini. Tudi nje priporočam ljudem v bližini pri nakupovanju potrebščin. Knjige so še kupili A. Cedilnik, Jean Jinesich, Stanley Ma-rusich, Fred Kochevar, Peter Ju-rlcich, naročili pa ao P. (?) P. Ocepak, Fr. Zabkar, Joa. Cerne, L. Krajnc, Jack Gorup, Tum Skranjak (t), P. Benedikt, neimenovan, Fr. Zupan, Joa. Banje in Ig. Hostnik. Ne emem pozabiti mrs. Knez, ki Je doma dve uri od mene, na Serpenicl na Primorskem. Povedali mi je svojo zgodovino. Oni je mnogo potovala ln delala tudi v Franciji in Egiptu ln govori tast jezikov, je zelo nadarjeni ln nipredni žena. Tudi ona le kupila knjigo in ml ponudila njenega avaka, da me bo vozli v nedeljo. Toda ni prišlo do tega, ker Je to nalogo prevzel Tone Cedilnik. Mrs. Knes je vdovs. Povedsls ml je tudi o sabotaži v Rualji, kar Ji ie pravil človek, ki je tam delil kot mohinlk. In ker on ni hotel si-botiratt, je bil odlikovan, Nij omenim, da aem dobil tri oglase sa Družinski koledar, ln sicer od Kotar ja, ki ima gostilno (bear, garden) na upadnj strani masts, od Slovenskegs narodnega doms in od pevskegs zbora Svobode, ki ja imel Uato nedeljo ravno vaje, Zbor ima Še 28 Članov, ampak manjka Jim moških, ker so šli v armado. Zbor je zelo dobro Izvežban in dobro poje, ampsk setisj bodo izgubili učiteljico, ker tfre v glasbeno šolo. Mr. Berlisg Še vedno sklsds sli prlrejs pesmi za zbor, < ~ Detroltčanl ao ml šli na roko ln so uljudnl ljudje, ftkoda, ker nisem mogel tam ostati dvs tedna nsmesto enegs. Proletarcu sem tsm nabral $10.50 podpore in torej mors biti zsdovoljnost. Ne ss merite ml, kajti nisem mogel vseh obiskati. Ta dopis pišem že v Akronu. V tej okolici bom nadaljeval še teden dni predno se vrnem v Penno Kako bom napravil v Ohlu, poročam prihodnjič. Ante« Zornlk, sastopnik. Mednarodna delavka šolidarnoši ob mehiški mg H t\ Paso, Tex. — Ns letošnji delavski praznik je tuksjšnje delavstvo demonstrirslo mednarodno delavako solidarnost s tem, ds je koraki Io skupno z mehiškimi delivd, ki so se udeležili delsvskega pohoda. Nad pettisoč organiziranih mehiških delavcev ae je udeležilo slavno-atl, ki so se vršila na sgodovin-skem mealu Banta Fe nad reko Grande, ki Je maja med Mehiko in Združenimi državami Na mostu so Jih sprejeli smeriškl delavci od AFL In CIO Slav-nosti so ae vršile v KI Paau. Nejsaneeljtrejše dnevne da* laval» veeii ee v daavaUm "Pro-All )lk čitete vsak dan? V blag spomin ob todmi obletnici Dm M Nttoakri IMS )• evetefcU m4»m let e4 ker le rrwjleul a»e| IM»l)eal seetef le eše ^ ji ANDREW ŠIMENC IIa kvt|e. a eeš M |e aeliaoiJ eši M ae»«emlKs IMS. » lel |e še »ieeie «4 kar Taka hUdn* m Teka ša **4im šivi e naši» avail. Sa Tabel lel« k* MAftV IIMENC. aapMfa te kšetka e Cermll. N PHOSVETA in po kakih ovinkih sta se Pahek in Janez pogodila za kože; toda to bi segalo predaleč, kajti po večerji sta prišla na prijazen pogovor še Hlepov Janez in Karu in tudi Štorov Matevž je prišel vasovat in trajalo je do pozne ure in otroci so že pospali na peči, ko je bila pogodba dognana in je Pahek kupil dve koži. Temne zlatice pa ¿Ilepov Janez ni dal prodati, češ, da mora ostati za gospoda. Da se pogodba ni dognala le z besedo, ampak tudi s pripomočjo dobre kapljice, se razume samo ob sebi, in brzono-ga Micka je morala trikrat na Videm in še bi šla, da niso mati vsemu naredili konca ln rekli: "Čas je že, da gremo spat." Pa- hek je prespal noč na kk odšel. Hitro a n k J* oglasil Zgonec, ki ni dopovedati, kak lopov ,e , s katerim sta se dan pop čala na Blokah m ki j? da ne gre v Loško dolmo i črez Loški potok na Marke naprej na Hrvaško. jano potolažil s tem, da mu Je "Tako je: lovec prevari kožar pa kožarja." (Dalje prihodnjič.) jala, kadar je pogledala v moj obraz, ali pa majhnega bratca Mllčka, ki ga ni bilo mogoče podkupiti in vsaj sa tredotek odpraviti z vsemi sladkarijami tega sveta. Po kolenih se mi je spenjal, hotel vleči poganjajoče brčke, češ, da njegov otec take stvari rad prenaša, me tepel po licih, ker se mu je zdelo, da sem prebled, vsakokrat pohodil Vse čevlje in odločno zahteval, de sem ga gugal, kolikor so dovolile mlade moči Ob času dogodb* ki jo opisujem, je bilo že vse to minilo. Gisela je živela daleč od mene, meni se je zdelo, da živim fte dalje od nje, leta so mejila minulost od sedanjosti, mnogo, silovito mnogo se je bilo izpremenilo. Slikarsko akademijo sem bil že davno dovršil, domače ljudi je pokosila smrt, dogodki so prihajali nad-me veseli in grenki, radostili in žalostih, stro-jili in strojili tako dolgo, dokler me niso do dobrega ustrojili In takrat je imelo življenje malo lepega zame. Den je bil podoben dnevu, teden tednu, mesec mesecu, hrepenenje po pri-hodnjosti, ki baje pride bogve kako lepe in bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi pota kakor zdrobljeno kolo. Življenje se je bilo do dne izpremenilo. Se smo imeli dekleta, še smo z njimi iatsli po jesenskih in samotnih drevoredih, kjer rumeni in odpada listje in pleše v moči mrasaih sap, ali ljubezni je bilo malo in koprnenja nič. Govorili ame, zabavali, objemali, če je bilo tako prav, poljubljali, če smo vedeli, da na tak način uatrežemo, ali srce, tisto srce, ki je trepetalo kakor v vetru topolov list, tisto srce je bilo zdaj nekje daleč, nekje globoko v nedosežnem kraju, kakor obrabljeno, založeno in staro^ Dekleta, ki smo jim bili svoje dni v kratek čaa, smo zdaj mi smeÜli, vabili jih tja, kamor naa ni bilo, opravičevali se pri njih z vidnimi lažmi, obljubljali jim sam sveti zakon z zasme-,hom na obrazu. Zadeve so se torej popolnoms zasukale. Samo tisti spomini, ki so kazali duši nežno in obenem tako jako mladost, par let iz prejšnjih časov, soinčna proga sredi mračnih in meglenih življenakih njiv, ta je še podprla omagujočo zavest, zanikala revščino, odkupila vso vsakdanjost,in grenkobo s solnčnimi žarki Če mi je prišla pod roke stara slaba risarija iz onih dni, pa me je prijetno izjfreletelo po notranjosti ob prvem pogledu, če je zaigral zapit in osivel muzikant ulično popevko, ki smo jo peli v tistih letih, ps mi je bilo mehko in milo pri srcu kakor stari maj ki, ko Wieda po dolgem času svojega sina. In ljutjezen in spoštovanje do vsega, kar mi je bilo Tttettkaat sveto, je ostalo enako ln živi še dandanes v meni nedotaknjeno m neizpremenjeno. Kdaj me je ie minilo zar^svanje, kdaj sem bil zadnjič v zadregi pred žensko, ki je slučajno lepo zraščena in ima oči črne in svetle kakor dva uglajena ksmena? Davno ne, nikjer ne, samo enkrat samkrst in takrat, ko sem srečal v gledališkem hodniku med predstavo čisto nepričakovano in nenadoma Glzelo. Zardel sem — čutil sem natančno toploto v svojih licih —-in bil v zadregi. "Vedno ste enaki!" — je rekla in se mi smejala. "Ali se še do danes niste navadili žensk?" In ko je stala pred menoj ln govorila, je bil njen glas tako malomaren, kakov bi mlalila nekaj docela drugega, kar ni s menoj v nobeni stiki, mimoidoče je gledale, vedle se tako, kakor bi se ji mudilo proč, kakor bi jo vleklo drugam, drugam! (Dalje prihodnjič.) SESTANEK (Se nadaljuje.) Trije ali štirje dnevi so Ae manjkali do moje svatke, ko sem korakal neko davno noč proti svojemu stanovanju. Lepa noč je bila, po ulicah prijeten hlad, vse tiho, samo tuintam korak zakasnelega veseljaka, nekakšna mrmrajoča pesem, ki se zdi, da smukne senci podobne mimo vogla, pod svetiljko blesk policajevega polu mesca, sijaj kavarniških oken, ki se bleščijo ponekod sredi ulice ali trga kakor zlate plošče. Ko sem zavil v osamljenejše kraje, sem takoj začul pesmi slavcev, ki ao peli pod grmovjem nad cesto in kakor vsak večer, tako sem tudi takrat ustavil korak, poelušal, premeril počasi par metrov trotoarja, zopet stal in vnovič nadaljeval svojo nočno romanje proti domu. Vse mi je bredlo ob taki uri po glavi šale in dovtipi, ki smo si jih privoščili tisti večer po kavarnah in gostilnah, zanimiva dogod-ba, ki jo je povedal prijatelj Julče iz svojega potovanja, lepa tujka, ki je sedela ves večer pri nasprotni mizi in se ozrla včasih name s čudovito živahnimi očmi, pijani drug Pogačar, ki je splezsl sredi trga na kondelaber in ugasli za krstek čas svetiljko in moja lastna minulost, lepi časi, ki so nekoč cveli, pa odeveli. Slavci so torej peli nsd mano, grmovje je od časa do časa pošumevalo, zvezde so gorele na višavi v taki množini, da je bilo neba, skoro bi dejal, več zlatega kakor temnega, jaz pa sem se domislil davnih časov, povečini tistege, kar bi bil rsd imel, a nisem nikoli doeegel in menda nikoli ne bom, kar ps je nemara baš zaradi tega tako lepo in očarljivo in nebeško, da mi manjka besed, ds nimsm izrazov, ki bi se jih lahko poslužil za dostojno in vredno opisovanje. Recimo Oizels. Kako je bila lepa, če se to pomisli, kako je gledala s svojimi velikimi očmi kakor čarodej, kako je hodila po drevoredu in zasmehovala mene, mene, svojega ponižnega trubadurja! Kar sem napravil, kar sem govoril, vse je bilo smešno, vse se ji je zdelo tako malenkostno, da ni zaslužilo njenega uvaieva-nje, premišljevanja, ie celo ne odobravanja. In jaz vem in sem takrat vedel, da ji ne želi in ne more nihče dati toliko, kolikor bi ji poklonil jas, če bi hotela razprostreti roke, samo ganiti z mezincem, reči prijazno besedo! Naj kdo verjame ali naj ne verjame, ampak to je resnica! Takrat sem bil mlad, poln moči, tedaj je bilo lahko okreniti pot pred seboj, tako lahko, kakor dandanes pobrati šibo, če je prej ležala počez, pe jo zdaj obrniti po dolgem in vreči na popolnoma drugo stran! Da t>i mi bila rekla, postani zdravnik, postani advokat, notar, profesor, minister sli ps igr^jec in tenorist — jsz mislim, ds bi bil že zaradi moči sugestije vse postal! Stopam tedaj počasi pod grmovjem in slav-čjimi pesmimi m mislim na Gizelo in tisti majhni košček življenja, ki sem ga prebil v njenem obllžju aH vsaj v zsvestl, da ml bo ona kdaj blizu. Spomnil sem se samotnih krajev ln okolice daljnega mesta, kjer sem je čakal po dve, tri ure, hodil gorindol, najprej božansko zadovoljen, pozneje po malem obupajoč, nazadnje brezupen, pobit, nekako duševno izmučen ln truden. In odhajal po navadi, kakor sem prišel: čisto sam po temi, po skrsjno nerodnih potih, oprsskan vsled robid ln trdnjevega grmov js, ki mi je sililo v roke In v lica. Nepopls-nokrst sem jo pričskoval, prišla pa je redko, redko. In ob takih slučajih je pripeljala s seboj starejio sestro Julo, ki se je vselej zaame- Is a "foreign" name a handicap in your profession or business? "Walt! On »acond tbovfht yov ought ft moke o food soa-ia-lawl" * * • MEDICINE? . . . • LAW? . . . • SPORTS? . . . • THE ARTS? . . . • TEACHING? . . . • SCIENCE?.*. • BANKING? . . . • BIG BU8INESS? . . . • THE ARMY AND NAVY? • CIVIL SERVICE? . . . • POLITICS? .... S YOUR NAME1 lis Atflemlc'e laieeft book (Autographed)—Price $150 lii i Other Books by Louis Adamic Two-War Passage..».....42.50 From Many Lands........ 3.50 • My America .................. 3.75 Credla of Life................2.50 • Grandsons ...................... 2.50 ORDER FROM Chicago, 11L TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnk časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češka angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKJtftNE APELIRA NA ČLANSTVO SNJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABI • ' r , -J ,,,rVsa pojasnila daje vodstvo tiske .... Cene smerne, unijako delo prvs m Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago. Mi* TEL. ROCKWELL 4S04 Po sklep» 12. redne konvencije ee lahke naroči ne lisi Ptatn* prišteje eden. dre. irL Iliri ali pet članov U ene družina k rai »ari nlnL List Pvosveta stane sa vsa enaka, ea člene ali neilans IMJ ene letne naročnino. Ker pa člani še plešejo pri aaesmaniu Si* tednik, se Jim te prišteje k naročnini Torej aedaj ni viroks " da Je Hat predrag sa člane SNPJ. Ust Prosvote Je vata lutni« gotovo Je v vsaki družini nekdo. Id bi rad čital 1U t vtak