122. številka.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Z:i tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne p»'tit-vrste po 6 kr., Čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole franUir.iti  — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravniStvoje v Gospodskih ulicah Si 12. Up ravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI 8AR0D"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta..... 6   ..   50 „
g  Četrt leta....       ...    3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   ,,    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„   pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Jp^T Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu bp mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravu IHvo ,,*Vov. JVarotia".
Po budgetni debati.
Malokedaj je bila budgetna debata v državnem zboru tako burna in celo obstanek ministerstva nevaren, kakor letos. Ko bi šlo samo za učnega ministra, ne bi Gautsch bil več na svojem sedeži in da bi še isti dan, ko je on s svojim govorom raz-žalil desnico, torej večino, na katero se naslanja vlada, da bi baš ta dan prišlo do glasovanja, izrekla bi se bila Gautschu nezaupnica in potem — kaj potem, to je vprašanje ? Grof Taaffe je sicer trdil, tako se poroča, do je ves kabinet solidaren in da bi odstopilo vse ministerstvo, ko bi večina le jednemu članu tako od!očno nasprotovala, da bi glasovala proti njemu. Da bi pa res Taaffe in njegovi tovariši hoteli žrtvovati se za svojega nepopularnega kolego, nesrao popolnem uverjeni. Grof Taaffe je že imel več tovarišev zraven sebe, s katerimi je tudi bil solidaren, a ko se je prepričal, da ž njimi ne more naprej, ni se prav nič protivil njihovemu od-
stopu Kar se je tekom deset let večkrat zgodilo, zakaj bi zdaj bilo nemogoče, ko gre za Gautseha, kateri je večini malone Še neprijaznejši od Konrada in bi se smel zvati Stremavr II. No sreča je bila K. Gautschu mila in ostal je na svojem sedeži, mi Slovenci pa — pri obljubah.
Zaradi tega nam pa nikakor ne pride na misel, očitati našim slovenskim poslancem, da so se udali v odločilnem trenotku. Kajti oni so le primerno majhen del cele stranke, 14 mej 200, morajo se torej ravnati po sklepu večine, ako nečejo postati osamljeni brez vsake veljave. Ako Čehi, kateri re-prezentujejo m »Ione tretjino cele večine, in proti katerim Gautsch ni menj hudo ravnal, nego proti nam, morajo potrpeti, in požirati svojo jezo, kaj so hoteli storiti slovenski poslauci ? Ako tega neso dosegli, česar žele z nami vred, neso oni krivi, ampak zamotani notranji in vnanji politiški položaj.
Ne glede pa na žalibože ponesrečeni napad na Gautseha smemo Slovenci ne le zadovoljni biti s postopanjem svojih poslancev v budgetni debati, temveč ponosni, da smo zastopani v državnem zboru po odličnih govornikih, kateri temeljito razpravljajo krivice, ki se še vedno gode naši narodnosti pa tudivedo v parlamentnem boji nasprotnika zadeti na najobčutljivejši strani. Vdebati o učnem ministerstvu je poslanec Klim se bavi! z najimenitnejšim za nas vprašanjem, s šolstvom, pri čemer je zopet razkrival neznosno stanje kotoških Slovencev in ožigosal ministra, ki nam je vzel slovensko ^srednjo šolo v Kranji, menda v zahvalo za to, da je lani slovenski poslanec mu pripravil zaželjenega druzega sekcijskega šefa v učnem ministerstvu. Ko bi koroški Slovenci imeli politiško društvo, morala bi mu biti prva naloga, da bi vse govore, kar so jih slovenski poBlanci dosle v državnem zboru imeli o koroških razmerah pričenši z govorom dr. Vošnjaka leta 1882. do danes zbralo v knjižico ter spravilo mej sloveusko ljudstvo na Koroškem. To bi bilo najboljše sredstvo, vzbujati narodno zavest.
Tudi glavni govornik v generalui debati, prof. Šuklje, dasi je v prvi visti razpravljal in sicer jako temeljito državni budget ter marsikatero greuko povedal Plenerju, razpravljal je naše narodnje težnje in želje.   Pri   učnem  ministerstvu pa je poslanec
GtregO rec brezobzirno in krepko mahal po vodstvu učne uprave iu po nemškem šulferajnu ter njegovih privržencih mej uradnim osobjem, učnemu ministru podrejenim. Kako je minister Gautsch odgovoril, nam je še v dobrem spominu. Grof Taaffe je sicer svojega tovariša desavuiral in mesto njega obljubaval Čehom in Slovencem to in ono, a še letos se bodemo prepričali, bode-li Gautsch zvršil, kar je obeČal Taaffe.
Zraven šolstva se je Slovencem boriti še posebno za ravnopravnost jezika v ju s ti čn i h uradih. Govor dr. FerjanČiča, s katerim se je pridružil najboljšim našim govornikom, razsvetil je čudno prikazen, da smo vzlic dobrobotečim ministerskira na-redbain Pražakovim še daleč od prave veljave našega jezika pri sodiščih. Minister ukazuje, a sodniki ga ubogajo samo, ako se jim zljubi, zlasti na Štajerskem, spominjaj se Šoštanjskega ali Slovenje-Bi8triškega sodnika in še slabše na Koroškem. Moška beseda notranjskega poslanca nas tem bolj razveseljuje, ker je nam dokaz njegove neustrašenosti, značajnosti in nezavisnega mišljenja! Dr. Derscha-tovo očitanje smrdeče po denuncijanstvu, da bi Fer-jančič kot uradnik ne smel napadati uradnikov, zavrnil je s kratko, a dobro opazko, da v državnem zboru ne govori uradnik, temveč poslanec Ferjančič.
Pri justičnetn ministerstvu sta se oglasila tudi Gregoree in M. Vošnjak, da še posebno razmere na Štajerskem slikata, kjer več veljajo tihi migljaji znane trojice, nego ministerski ukazi.
Z gospodarskimi vprašanji občnega ali lokalnega pomena so se pečali v BVojih govorih gospodje poslanci P t e i f e r, dr. P o k 1 u k a r in Hren in mi le želimo, da bi od njih nasvetovano delo se zvršilo. Zlasti trtua uš je postala prava nesreča za vinograde na Kranjskem in Štajerskem, vlada, oziroma dotični referent v poljedeljskem ministerstvu, pa se skeptično zadržuje proti jedinemu sredstvu, ohraniti vinogradarstvo, zasajenje ameriških trt. Na Ogerskem jih zasajajo na milijone vsako leto, pri nas pa imamo dve majhni ameriški trtnici na Bizeljskem in pri Kostanjevici. Pfeifer in M. Vošnjak sta po pravici opomnila vlado, da naj postopa energičneje, če ne bodo v malo lotih vsi vinogradi na Štajerskem in Dolenjskem končani.
LISTEK.
Črtice Kazaške.
TI t arija.
(Češki spisal E. J e l i n e k , poslovenil Pod vidovski.) (Dalje.)
Preplašeno zasukala je glavico — vse obličje imela je zalito z solzami in gledala je na me tako Žalostno in tako tožno, da sem v srci počutil od-kritočrčno sočutje.
„No, kaj se je pa pripetilo ?" vprašal sem jo uljudno.
Jedin odgovor bilo je ihtenje.
„Kje imaš Iliča?"
Za dolgo izpustila je iz sebe s pridušenim glasom : „Ilič se jezi, IH6 neče z menoj govoriti. . .u in zopet si je zakrila s predpasnikom obraz.
„In kaj si mu učinila?"
,Nič . . .«
„In kje je Ilič?"
S tresočo se roko pokazala je k dverim krčme. Trenotek na to bil sem  za pragom vražje krčme.
Gnusni prizor! Neznosni smrad ustavil mi je
korake in skozi nepredirni dim bleščelo je jedva slabotno svetilo. V izbi bilo je malo gostov in še menj hrupa. Nekoliko tvorov sedelo je tam za širokimi mizami, aH vsi imeli so že „dosti". Jeden sam tvor gibal se je tu, mrk in nelep samo-vladar.
Bil je to žid — krčmar, Čegar obdrgneni kaftan je do samih tal segal in čegar ostro oko je ta hip streljalo po gostih, da bi jim dolival". Dolival je res vrlo . . . vsaj je vsak iz mej teh gostov imel na sebi vsaj srajco še.
Nisem dolgo Iliča iskal.
Sedel je sam samcat na sklepu pri peči in opiraje z desnico razkuštrano glavo, vrtil je v levi to osodno, vedno jednako strašno steklenico. Delal je v tem hipu neizmerno Žalosten utis.
Zakličem „Ilič!"
Vzravnal je počasi glavo. Moj Bog, to že ni bil ta čili Ilič, katerega sem videl za rana. Oko njegovo bilo je obdano z megleno mreno in na ustnah tresle so se mu nerazumljive besede. Le na hipu se mi je zdelo, da je v tem očesu vender še plapolala kazaška iskra.
„Spametuj se Ilič", rečem karajoč, „Titanja te čaka pri uhodu in plače".
Ilič povesil je  z nova glavo,  ko je zaslišal
ime „niolodyceu svoje, mahnil je nevoljno z roko, toda besedo, katero je hotel morebiti z usten pustiti, utopil je strastno v globokem dušku, s katerim je hipoma do dna izpraznil steklenico.
„Nisi dober Kazuk, kakor sem si mislil, čuješ, Ilič?" In zopet zravnal je Ilič težko svojo glavo in ne brez napora iztisnil iz sebe tožne besede: „E. . . e . . . slabejša je Titanja od Kazaka ..."
„In čemu . . .?"
„Nezvesta je Titanja ... z gospodi se laska, gospodom daje prstane ..." in trpko pogledal je na me ter ozrl se v zid.
„Hoj, Ilič, kakov tepec si ti!tf zaklical sem s prisiljenim dobrovoljstvom, prijateljski potrep-ljavši na široka bedra tožnega Kazaka.
Ilič se je zavzel.
„No, imel bi raji ,klanjati se*".
Kazak nasmehnil se je še trpkeje.
Prisedel sem k Iliču bliže ter sem mu do cela odkritosrčno povedal, na kakov način je prišel prstan Titanjin v moje roke. Razložil sem mu to prosto, toda razločno, da bi verjel, da je Titanja resnično „zvesta".
Ilič poslušal jo z očividno napetostjo vseh čutov, akoravno mu jih je v tem hipu zelo malo
Budgetna debata je spet pokazala, da se naši poslanci pošteno trud jo priboriti svojemu narodu dejansko ravnopravnost in mu pridobiti gmotne koristi.   Naj se jim posreči!
Govor državnega poslanca Vilj. Pfeiferja
v državnem zboru dne 25. aprila 1888.
(Konec.)
Tudi s teg« stališča, kakor tudi iz splošnih zdravstvenih ozirov kaže se, da ima država ne-odklon ljivo dolžnost z vso resnostjo za tirati nalezljive bolezni vsakčas in povsod, kjer se, četudi še le posamično, pokažejo in da nema čakati, da v kraji A zboli šest do osem osob iti tako nadalje v dr u z i h k r aji h.
Zatiranje kužnih boleznij je torej stvar d r zave, tudi č e lejeden zboli, kajti nevaruoBt nastane tudi za kraje zunaj mej dotične obči ne.
Delovanje države pa mora tudi biti resno; ni zadosti, da se razpošlje občinam nekaj strogih tiskanih ali litografovauih ukazov, nabirajo tedenska po ročila,  in  ko kuga  pojenja   sest • vi jo statistični izkazi.
Tako je sedaj navadno delovanje državnih poročevalcev ob kužnih boleznih, vsaj pri centralnih oblastvih, delo eksekutivnih instanc je pa le toliko drugačno, da se pridruži še nekaj potovanj.
Ni zadosti, da se osnujejo državni zdravstveni uradi, predlagajo in sklepajo zdravstveni zakoni za posamične kronovine, če se jim dajo za navod stare določbe, kako postopati pri epidemijah, katere so korenina vsemu zlu.
Gospoda moja, tu gre za varstvo in spas dr žavljanov, za zdravje ljudi j, o katerem se je izrekel naš cesarjevič pri otvorjenji hvgijeničnega kongresa dne 26. septembra 1887. 1. tako le:
»Najdragocenejši zaklad države in družbe je človek. Torej ni le zapoved človekoljubnosti, temveč tudi v lastnem interesu naloga vse občestvenosti skrbeti za varstvo ljudij."
Mar se more v prvi vrsti poklicana in zavezana država temu odtegniti? Mari so naredbe države — kakor določbe, kako postopati ob epidemijah iz 1830. leta — v soglasji s to nalogo, če oraogočujejo, da je na primer v Ljubljani jih dvajset (Čujte! čujte! na desnici) zbolelo za osepnicami, preduo se je sanitetna uprava kaj zanje zmenila in delovati začela.
Ko bi bile določbe zastran epidemij drugačne, ko bi bilo ukazano, da se že v prvem slučaji ima z vso strogostjo postopati, da se imajo predpisi in odredbe o osamljenji bolnikov, razkuženji izvrševati pod državnim nadzorstvom, bi se morda bolezen v epidemijo niti razvila ne bila.
Prištedenje nekaterih goldinarjev v prvem slučaji bolezni, je si .bo naložen denar, kajti piouzro-čiti utegne ogromne troške, če stvari kako drugače ne obrne kak slepi slučaj, v katerega naročji skriva se huda in dobra osoda, nas Cislitvance največ prva zadeva, nikdo ne sliši naših prošenj v hudej stiski — a če se prikažejo preteči oblaki ua madjarskem nebu, najde se o pravem času: spasitelj v sili. (Čujte! Čujte! na desnici.)
Če je Peštanski živinski trg prenapolnjen, ^ačne se v sosednjej Bosni, Rumuniji ali Srbiji živinska kuga (Čujte! Čujte! na desnici); pa ne le v narodnogospodarskem temveč tudi v narodnem oziru se hitro uslišijo madjurske prošnje.
Dne 19. marca imel je velečislani domoljub jako zaslužni, preblagi cerkveni knez Avstrije, vla dika Djakovski praznovati petdesetletnico svojega svečeništva — in to je jako potrlo Madjare. (Post Klun: Res je smešno!) — nakrat prikazal se je rešilni angelj v podobi madjarskih osepnic. (Čujte! Čujte! na desnici.)
Dne 14. marca bilo je čitati po časopisih brzojavke:
„V Djakovskem okraji in Velikem delu Verbske županije so se prikazale v več krajih hude osepnice; dosedaj zbolelo 563 osob, umrlo pa 79. Županijsko oblastvo je zaukazalo, da se imajo zapreti vse šole v Djakovem, in prepovedalo vse shode, romanja in cerkvene sprevode, vsled tega bode nameravano romanje Strossmaverjevih častilcev najbrž izostalo.
K sreči te osepnice neso napravile nobene druge bede; ali so s tiskovnim črnilom, kakor so nastale, tudi minule, ali kak tajni recept se je uporabljal, ne bodem preiskoval, tudi o tem si ne bodem ubijal glave, če je želeti, da se pri preminjanji določb, kako postopati ob epidemijah, oziru na dotične madjarske določbe.
Mislim, da zadostuje, kar sem povedal, da spoznate, gospoda moja, da so sedanji zakoni ob epidemijah zastarani, da ne zadostujejo več zahtevam časa in znanosti, in torej predlagam sledečo resolucijo :
„C. kr. vlida se naprosi, da v kratkem predloži predlogo, kako naj se zatirajo nalezljive bolezni".
Politični razgled.
\oii aiiM' <lcžele.
V Ljubljani 29. maja.
Več čeških obrtnikov, ki so hoteli svoje izdelke poslati na razstavo v Pariz, se je premislilo, ker višji krogi ne Žele, da bi se te razstave udeležili Avstrijci, kar se da posebno posneti iz odgovo rov ogerskih ministrov na Helfy-jevo interpelacijo.
Včeraj se je začela v ogorsk^j zbornici debata o novem žganjarskem davku Zmerna opozicija je sklenila glasovati, da se vladni načrt vsprejme za podlogo podrobnoj debati, pri katerej bode pred lagala več prememb. Skoro gotovo je pa, da bode tudi pri podrobnoj debati vladna predloga nespre menjeua vaprejeta.
V n a Bije <lr/ave.
Srbski kralj Milan je baje malo obolel in je moral ostati v postelji. — „ Videlo" jiriporoča, da bi se srbska prestolnica premestila v Niš, katero mesto je po mnenji naprednjaškega lista bolj primerno za prestolnico nego Beligrad. Srbija ima v prvej vrsti na jugovzhodu braniti svoje koristi in to bi bilo ložje, ko bi bil Niš prestolno mesto. To se ve da je le lep izgovor. V resnici bi pa napred-njaki le zaradi tega radi premestili rezidenco kraljevo iz Beligrada v Niš, da bi škodovali Beligra-čanom, ki so dosedaj navadno liberalne ali pa radikalne kandidate volili.
Kakor je zvedelo bolgarska vlada, nabirajo se čete beguuov in roparjev blizu Drinopolja, da bi potem udrli v Vzhodno Ruinelijo.  Vlada je seveda
ostajalo, in ko sera pripovedovanje svoje skoučal z I naukom, da bi Ilič ne imel čapke, ako ne bi jaz imel prstana, menjavalo se je nehote Kazakovo zdravo obličje. Oblaki so z njega zlagoma zginili, umikajoč se veselejšej rdečici.
„Tako vidiš, kakovo niče si!" Karal sem Kazaka, „tako verno „molodveo" imaš, pa jo tako ne-lepo mučiš".
Rad verujem, da se je ta piker očitek zelo nemilo dotaknil sicer morebiti vrlega stepnega „mo-lodca" — toda razsodite laskavo sami', ni li zaslužil podobnega očitka.
Sicer pa sem prisiljen, Iliča pa nekoliko tudi opravičiti, osodno sumljivost zakrivila je, kakor sem se pozneje osvedočil, sama Titanja, s svojim nepremišljenim obnašanjem.
Pomislite si: Po onej jutraujej izjavi, ko sera zaljubljeno misel lličevo podražil (nikakor ne misleč kaj slabega), poiskal je Kazak takoj svojo Kazačko, da bi jo sam izprašal. Napadel jo je z vprašanjem, kako je prišel v moje roke prstan. In ona? Namesto odgovora bušila je veselo, kakor to Ukrajinke umejo, v glasen nagajiv smeh!
Ilič, ki je služil v vojski, imel je uekake pojme o prstanih (svetu neizkušen Kazak se za
takove igračke niti ne briga) in si je osvetlil vlast ništvo moje zares na najgroznejši način in, ker je bil i brez tega že troho razjarjen, pahnil je »nezvesto" Titanjo od s*me in v obupu svojem vrgel se je v krčmarju objem. Tam pil je dosedaj.
Kljubu temu, da je bil že precej vinsk, razložile so se mu učinljive besede moje nanagloma v glavi. Počel se je vrteti, z rokami mesti in nekaj nerazumljivega otročje blebetati. Jedno, dve besedi sem ujel: „lubi . . . horlvcia . . ."
To je trpelo jeden hip; naglo pa je krikni na krčmarja.  Vrnil mu je prazno steklenico, toda z željo, da prinese novo „do vrha".
Žid povrnil se je v trenutku in postavivši na mizo novo do „vrha" pripisal je na črno desko tudi neko črko k starejšim njenim družicam. Imela sta to nekako dogovorjeno, kajti Kazak plača za vsak dušek posebej.
Ali kako čudo! Ilič se te nove steklenice niti dotaknil ni. Z nemalo težo je ustal in kolovratil k dverim. Spotoma je skoro polovico nektara izlil. Na dveh stopnicah, po katerih se je stopalo iz izbe k uhodu, zlomil bi si bil malo ne tilnik.
Šel sem za petami za njim.
JJulju prili.)
storila potrebne naredbe, da je bodo zavrnili že na mt'ji. — Ker v Bolgariji manjka kovinskega denarja, izdala bode vlada na novo za poldrugi milijon levov bankovcev. Dosedaj so imeli bankovce le po 20, 50, 100 iu 500 levov, sedaj jih bodo pa tudi po 5 do 10 levov.
Ruski listi pišejo, da bode Rusija še na-lalje mirno čakala, da se stvari na Balkanu ugodneje zasučejo. Vojne ne bode začenjala, ker dobro ve, da se brez nje bolgarsko vprašanje rešiti ne more. Sedanjega stanja se pa bodo Bolgari naveličali in sami naredili konec. Nemški listi pa trdijo, da Rusiji le zategadel hoče mirovati, ker denarja na posodo dobiti ne more. Pogajanje za posojila s francoskimi bankirji se je zopet razdrlo, ker Rusija neče dati pojasnil, za kaj potrebuje posojilo — Ruska vlada je prepovedala uknjiženja dolgov na zemljišča na Poljskem tujcem na korist. Ta naredba bode zopet hudo zadela Nemce, ki so posojevali poljskim kmetom, da so jih bolj spravili v svojo zavisnost.
Turčija ie dovolila, da ne vrne grški konzul Panurias v Mouastir. Dolžili so ga, da je narod hujskal k ustaji in je zaradi tega zahtevala Porta, da ga zamene s kom drugim Grki so se pa odločno potegovali za konzula, Češ, da je nedolžen. Da bi se prišlo še do hujšega spora, odjenjali so Turki. Misli se pa, da bode v kratkem Grška vender premestila tega konzula.
Francoski senat je vsprejel 40. člen novega vojaškega zakona, kateri določa, da vojaška dolžnost traje 25 let, in sicer 3 leta v aktivnej vojski, 6l/a leta v rezervi, 6 let v teritorijalni vojski in 9'/a v reservi teritorijalne vojske. Vojaška dolžnost bode torej v Franciji trajala ravno tako dolgo kakor v Nemčiji.
V Hali jamske j zbornici začelo se je posvetovanje o novem kazenskem zakonu, proti kateremu po deželi duhovščina močno agituje.
Nemški ohcijozi, ki so še nedavno pisali, da bode Nemčija povijala carino na rusko žito, sedaj zopet zagotavljajo , da se Nemčija še ne bode poprijela represabj. Bismarck je najbrž spoznal, da bi s sovražnim postopanjem proti Rusiji le pospešil dobre odnošaje mej Rusijo in Francijo, česar on ne želi.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi 25. maja. [lzv. dop.] Potrpežljivost naših hribovcev je istinito velika. Več nego dva meseca je že minulo, kar se je podsula jedina njihova zveza z Zagorjem tako, da je ustavljen ves promet    Okolu 90 m na dolgost odtrgala se je cesta mej Št. Lambertom in Zagorjem ter odplavala proti nižini tako, da jedva peš prilezeš pO grmovji nad bivšo potjo. O slabem vremenu pa sploh   ne hodi ondu, lahko te  odnese razpokana zemlja tja doli, kjer leže ostanki preminule ceste. — Komur je znano, v kaki zvezi da so si Št. Lani-berčani in Zagorci, lahko spozna, kako nujno treba popraviti cesto. Včeraj sem opazoval, kako je peljal neki Št. Lamberčan k nam v mlin (hribovci nemajo mlinov). Upreženih je bilo dvoje močnih volov, jeden muž ja je poganjal, a ostala dva sta opirala voz. No, to je še vse dobro.   Zdaj pa so prišli do tja, kjer je cesta odtrgana.   Kaj storiti?   Vreče treba pobasati, prenesti, — pa kako težko je je prenesti, ko stopaš jedva prazen!   In na nasprotuej strani čaka mlinarjev voz, da odpelje žito.   Kako naj se pa prevede živina in sploh blago večje teže? Imajo pa tudi nekateri Zagorci gozde in polje v Št. Lara-bertu.   Kako naj je obdeljujejo, kako naj spravijo pridelke domov ?!   Zveza Št. Lamberta z Zagorjem je tesna tako, da utegne nastati beda pod marsikatero streho, ako ne bo pomoči. — Ta važna cesta pa je pretrgana že več nego dva meseca in še sedaj ne čujemo glasu, da bi jo kdo kdaj popravil.   Ce.-,ta je last občine Ržiške, Št. Lamberča-uora  in Zagorcem je najbolj   koristna, rudarstvo Zagorsko pa je s podkopavanjem zakrivilo, da se je razrušila. Po trikrat sta že županstvi za Št. Lam-bert in Ržišče baje javili si. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Litiji o tej zadevi — pa vse spi, nič se ne gane. Nemam namena preiskavati, kdo naj cesto popravi, opozorujem pa kompeutna oblastva na nujnost in silo in jih prosim, naj skrbe, da se cesta popravi prej ko mogoče.
Domače stvari.
— (Učni načrt na Ljubljanski gimnaziji.) Da imajo slovenske paralelke povoljen uspeh, tega od nas ui dvojil nihče. Zahtevala jih je zdrava pedagogika že zdavnaj, želeli so si jih vsi slovenski roditelji, katerih sinovi obiskujejo gimnazijo. Sam minister je priznal javno v državnem zboru ondau, da je z uspehom Ljubljanskih slovenskih paralelk popolnem zadovoljeu. Ta resnica, mislimo, mogia bi vladi biti v navodilo, da si i ostale
gimnazije po slovenskih pokrajinah preustroji lahko in brez strahu po vzgledu Ljubljanske gimnazije. Ker so tedaj uspehi na Ljubljanski gimnaziji bili toli ugodni, mislil je učiteljski zbor na to, kako ustanoviti stalen učni načrt za slovenski in nemški jezik po ,-išjih in nižjih razredih Ljubljanskega gimuazija ter je to delo izročil nekaterim gospodom profesorjem, ki so ta učni načrt zdelali ter ga predložili v potrjenje učiteljskemu zboru. Učiteljski zbor se je nedavno posvetoval o tem učnem načrtu, odobril ga a gimuazijsko ravnateljstvo ga je že predložilo deželnemu šolskemu svetu Ta učni načrt so sestav ljali profesorji: Makso Pleteršnik, Anton Raspre t, Anton Bartel in Šega. — Ravno zdaj, ko je deželni šolski svet štajerski dobil od naučnega miuisterstva ukaz, naj zdela učni načrt za slovenske paralelke na gimnazijah v Celji in Mariboru, mislimo, da bi si deželni šolski svet štajerski lahko prihranil delo, ako bi vspnjel zgotovljeni načrt Ljubljanski, a katerim bi mu prav lahko postregel deželni šolski svet kranjski, ako že neče zaslišati o tej stvari slovenskih profesorjev v Celji in Mariboru.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") dobilo je te dni nastopno pismo:
Velecienjeni gospodine predsjedniče!
Ovih dana primio sam krasnu diplomu, s kojom me slavno „slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" izvolilo imenovati svojim častnim članom. Ja se na toj bratskoj ljubavi kakor Vama gospodine predsjedniče tako i cielomu častnomu družtvu „Slavecu" ponajtoplije zahvaljujem.
Bog dragi, koji je pravedan i milosrdan, po gledao u obilnijoj  mjeri danas na rodjenu braću Slovence i Hrvate, pa dao im uživati onu sreću, koju su svojom krvi i svojom čestitosti zaslužili!
Blagosivljuii i pozdravljajuć vse članove slav noga društva jesam sa bratskom Ijubavju
Vaš
J. J. Strossmaver, biskup.
V Djakovu 25. svibnja 1888.
— (Zblaznel) je, kakor čitamo v Dunajskih listih, deželni uradnik g. Štefan Filapič, v krogih Ljubljanskih jako znana osoba. Kdor je Filapič a poznal in se še spominja lepega moža, izvrstnega telovadca, pevca in kaligrafa, miloval bode izvestno žalostno usodo, ki je zadela jedva 44letnega moža.
— („Sokolski" in pevski izlet v Li ti j o) dne 10. junija utegne postati prav pomenljiva narodna zabava. V Litiji delajo se že priprave za vsprejem Ljubljanskih goBtov in znana vrla rodoljubka gospa Koblarjeva je v dokaz posebne naklonje nosti svoje do obeh društev povabila nju člane takoj po prihodu v Litijo k sebi na zajutrek. — Vzpored izleta bode v poglavitnih točkah tale: Ob polu petih zjutraj odhod iz čitalnice z zastavama in godbo na kolodvor; ob petih odhod z mešanim vlakom v Litijo. Po prihoda v Litijo vsprejel bode obe društvi o ustopu v trg občinski zastop, na kar bode zajutrek pri gospej Koblarjevej. Ob devetih maša v župni cerkvi Litijski. Po maši ogledali si bodo izletniki tovarno za svinec in živo srebro in predilnico. Opoluilne bode skupni obed v gosiilnici Obla-kovej. Ob treh popoludne odhod na Litijsko strelišče, kjer bode javna telovadba in ljudska veselica. Ob sedmih vrno se izletniki skozi Litijo v gostilnico Treovo poleg kolodvora in bodo pričakali tam odhoda mešanega vlaka, s katerim se vrnejo ob desetih zvečer v Ljubljano in odkorakajo z godbo za društvenima zastavama v čitalnico. — Natančueje bode se vse naznanilo še s posebnimi listi, ki se bodo razdelili pravočasno „Sokolom" in pevcem. — Oni nečlani, ki se žele udeležiti skupnega obeda v gostilnici Oblakovej, oglase naj se najkasneje do 8. junija pri kustosu čitalničnem, pri gosp. Hugonu Turku, trgovci na mestnem trgu, ali pa pri gosp. Avguštinu Štaiucarji v pisarni banke „Slavije", kjer bodo proti odmerjenemu plačilu prejeli izkaznico za obed.
— (Vojaška godba) je lepa stvar in velik je njen upliv na občinstvo. Z vojaško godbo udušil je 1848. I. pokojni Stadion v Trstu pretečo revolucijo in grof Andra8sy bi bil z jedno stotuijo z godbo »a čelu zavojeval vso Bosno in Hercegovino in nam prištedll ogromnih troškov, ko bi ga bili pustili. Tudi Ljubljančanom obojnega spola in obeh narodnosti) izredno prija vojaška godba, kajti kadar je „mirozov", je vse po konci in z ganljivo vstraj-uostjo koraka za godbo, dokler ne utihne zadnji akord kakega Straussovega  valčka ali kake druge
mnloznane skladbe. Kaj druzega pa našega domačega pešpolka vojaška godba nema na programu in nekda tudi imeti ne sme. Vedno le „Strauss" in jeduake skladbe, da mora človi k res že nevoljen biti in uprav hrepeni po premembi. A vse hrepe-njenje je zaman, pri nas je glede vojaške godbe izimno stanje. Na Štajerskem n. pr. na Ptuji, v Mariboru, svira vojaška godba narodnim društvom vsakovrstne narodne skladbe, kakor: „Hej Slovani!", „Kje dom je moj!" „Naprej!" itd., v Ljubljani pa ni dovoljena niti „Mila lunica", „Pridi Gorenje! ali kaj jednacega, temveč pitajo nas s samimi nam neznanimi skladbami, ne ozirajo se prav nič na želje občinstva, katero godbo plačuje in bi jo še veliko rajše in češče plačevalo, ko bi se mu zaigralo kaj domačega. Neprestano in dosledno preziranje želj občinstva pripravilo nas je že skoro do tega, da nas vojaška godba več ne veseli, da je pri veselicah že veliko ne pogrešamo. Uvažuje ta nedostatek obrnil se je Čitalnični odbor, oziroma njegov pooblaščenec g. D. na domačega pešpolka poveljstvo z jako dobro osnovano prošnjo, naj bi se za „besedo", ki bode dne 1. julija, dovolila vojaška godba in naj bi se jej dalo dovoljenje, da sme vedno in eminentno loj al u im Slovencem zasvirati par domaČih. A tudi ta prošnja ni pomagala, odgovor bil je prav kratek: da se nam za 1. dan julija godba sploh ne dovoli. Ljubljana ostane torej glede vojaške godbe Še vedno v izimnem stanji.
— (Klub slovenskih b ic i k 1 is to v) imel bode v četrtek 31. t. m. pri ugodnem vremenu svoj društveni izlet v Domžale. Odhod točno ob 2. nri popoludne.
— (Slavno st razvitja društvene zastave) praznuje bralno društvo v Kranj i v nedeljo dne 'd. junija popoludne ob 3. uri. Iz Ljubljane se udeleže te slavnosti: Mestna godba, pevsko društvo „Slavec" in kvartet Ljubljanske č talnice, iz druzih krajev Kranjske je tudi že nekaj društev javilo udeležbo. Spored priobčimo jutri.
— (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj 11. večer v soboto 2 junija t. 1. v Knausovi restavraciji „Zum Lothringer" I. Kohlmarkt 24 v dvorani pri tleh. — Cital bode g. R. Pukl: „Mej slikami." — Začetek ob osmi uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže" v obilnem številu tega večera.
— (S Trnovske cerkve) pal je danes zjutraj ob 8. uri 19 letni krovec Miha Pleste-njak, službujoč pri g. Komu. Zlomil si je levo nogo, gotovo pa se tudi znotraj poškodoval, vender je bil še pri zavesti in tudi govoril je še, ko so ga nesli v bolnico. Ponesrečeni Plestenjak je bil popravila pri strehi ravno dovršil in lestvico že odstranil, kar se mu odveze okolu pasa privezana vrv in pal je z visočine na tla.
— (Vreme.) Suša hudo pritiska zlasti na Notranjskem in po Krasu, kjer že primanjkuje vode za napajanje živine. Poljedelci si že močno žele potrebnega dežja, katerega smo danes dopoludne nekoliko dobili, a veliko premalo.
.— (Strela) udarila je pretekli četrtek v hišo krčmarja Lovrenca Pristovca v Mošnjah na Gorenjskem. Poškodovala je stene, užgala pa ne, tudi otroku spečunu v sobi, se ni nič zgodilo.
— (Vabilo k občnemu zboru in vese lici), katero priredi podružnica Žalec družbe „sv Cirila in Metoda" na dan Telovega, t. j. 31. t. m. v gostilnici gospoda J. Hausebihlerja v Žalci. Vspo-red: I. Občni zbor: Pozdrav predsednika. Slavnostni govor. Predlaganje računov za preteklo leto. Vsprejem novih udov. Volitev novega odbora. 2. Tombola, katere čisti dobiček je društvu namenjen. 3. Prosta zabava. Pri tej slavnosti sodeluje Šmaraka godba in Žavski pevski zbor. Začetek ob 4. uri popoludne. — Ystop prosi. K prav mnogobrojni udeležbi vabi uljudno načelništvo Žalsko podružnice.
Telegrami „811 venskem u Narodu":
Peterburg 28. maja. Danes je bila slovesna otvoritev zakaspijske železnice do Sa-markanda. Prvi vlak, na katerem je bil general Anenkov, deputacije učenih društev, zastopniki časnikov in mnogi tuji gosti, vsprejel je turkestanski guverner, general Rosenbach, odposlanci bokarskega emira , oblastva in velika množica ljudij. Mej gromom kanonov ustavil se je vlak pri grobu Tainerlanovem. Pri obedu je senator Sernenov poudarjal zasluge generala Anenkova,   ki je dovršil 1342
vrst dolgo železnico.   Mesto Samarkand z zastavami okrašeno, zvečer razsvetljava.
Berolin 28. maja. Cesar je imel dobro noč in je bil dopoludne v parku. Za popoludne je namenjeno, da se popelje na sprehod.],; Ma-ckenzie zamenil je v prisotnosti zdravnikov cev, kar se je prav gladko zvr>ilo.
Varšava 30. maja. „Pol. Corespon-denz". Komunikacijsko ministerstvo zaukazalo je, da se imajo v zahodnih gubernijah, že pričete ceste hitro dovršiti, na novo dovoljene ceste pa takoj pričeti. Za zgradbo teh cest je za tekoče leto proračunjenih tri milijone rub-Ijev. Izmed .šestere cest, ki se imajo do konca 1889. 1. brezpogojno dodelati in izročiti prometu, jc tudi že dolgo nameravana nad 10 0 vrst dolga cesta iz Proskurova čez Kamenjec-Podolski do meje. Cesta iz Woloczyske v Satanov ob meji se že dela.
Berolin. 29. maja. „Norddeutsche" pravi, da naredbe zaradi potnih listov v Alzaciji in Lorćni neso represalije, marveč posledica splošne politike, da se Alzacije pridobitev utrdi, konsoliduje. Neprestano naraščanje narodnega sovraštva ne dopušča Nemcem prikazati se na Francoskem brez nevarnosti življenja. Zatorej se ne bode obžalovalo, ako se na Francoskem ukrenejo protinaredbe, ki bodo zadrževale Nemce, da ne bodo hodili na Francosko, kajti s tem bodo kolikor možno preprečeni vsi nevarni niejnarodni spori.
2STSU zdar I
Oni bratje „Sokoli", ki nemajo še društvene obleke, blagovole naj si jo z ozirom na bližajoči se izlet v Litijo omisliti pravodobno, da bode društvo, katero je nekdaj slovelo po krasnih svo jih izletih, zastopano v Litiji v dostojnem številu. V Ljubljani, dne 29. maja 188*.
Odbor „Sokola*'.
„LJUBLJANSKI ZVOH"
»taji (331—122)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
ližu.
■^■»ci ■ "lira.i.*!—
T iij o i:
28. lunja:
Pri Slonu s  Pulier z Reke. — Moritz iz Trsta. — Podbradecky z Dunaja. — Dornladicb iz II. Bistrice.
Pri Mulići: Pirchan iz Trsta. — Testin b Kočevja.
— Ebert, Saulich, Frank t Dunaja. —  St;mek iz Gradca.
— Potermiillor iz Aleksaudrije.
Pri avsl rljNkoui cetmr-ji t  Koželj iz Olševka. — Krukcp iz Metlike. — Armio iz Trbiža.
liinli so v LJubljani:
6. maja:  Gustav  Hobn,  privatni   uradnik,  (i 5 let, Florjansku ulico št 12, za spridenjem jeter.
V d e ž e I n u j bolnici:
27. maja: Fran   Kak, delavec, 22 let, za jetiko. — Fran Motoir, kajžarjev sin, G let, za vnetjem ledic.
Meteorologičiio poročilo.
g j Čas opn-Q j zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
* 'ĆT 7. zjutraj 9 2. popol. ocS ! 9. zvečer	7329 mm. 731 0 mm. 731 0 nun.	11 6°C 24-8" C 17 8° C	si. vzh. z. jz. si. j z.	megla jas. d.jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura IS*!0, M 1*8° nad tionualoiu.
ZD-u-r^stjsl^a, borza
dne 29 maja t. L (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 78-55
Srebrna renta.....„ 80*25
Zlata renta......, 109-66
6°.,. marčna renta .... „ 93*05 Akcije narodne banke.   .   .     „   8G '■*—
Kreditne akcije..... B 27940
London........„ 126*70
Srebro........
Napol.........
C kr. cekini......
Nemške marke.....
i j   državno srečke iz 1. 1851 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogerska zlata renta 4°/0   . . Ogerska papirna renta .r)°/0   •       .   . . 6»/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rey. srečke  f)o/0   .   .     100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47»°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. žebznice
Kreditne srečke.....i 1 gld.
Rvjdolfove srečke..... 0 .,
Akcije anglo-avstr. banko   .   .    130 „ Trammwiiy-drust. velj. 170 gld.   a v. .
1003 —
vy:- — 6212'/, — 850 gld. 131 LOO   „ 170 ... 97 ... 5 105 118 127
99 179 20
Loa
325
danes 78*45 80*20 '„ 109*70
n |g —
„ »67 —
■ 279-10
„ 126*75
; 10-O3V,
n 5-96 G2 12% gld. 50 kr.
« »> 15 „ 25 , 50 „ • 0 „ 70 „ u
60 „ t>
25 „ 25 „ 41 ,,
Zahvala.
Povodom praznovanja petdesetletnice Ljubljanskega tr-^ovske^a hol-nisnega in penzijske^a društva doslo mi je od gospoda vodje A. DREO-TA, od vodstva društva in od vseh dru->tvenikov ter tudi od vseh trgovcev Ljubljanskega mesta toliko dokazom priznanja za moje skromno delovanje v prid tega društva, da mi je nalog, izreci tem potoni vsem gospodom presrčno zahvalo.
Tudi vsem drugim svojim prijateljem in dobrotnikom društva, kateri so mi o priliki te izredne lepe slavnosti čestitali, izrekam prav gorko zahvalo. (3H2:
V Ljubljani, 27. maja 1888.
Matevž Treun,
vodje   namestnik   trgovskega bolniškega in penzijskega društva Ljubljanskega.
131-nsštvo
Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje
ima
dne 4. junija 1888 ob 0. uri zvečer
XI. REDNI OBČNI ZBOR
v prostorih starega strelišča,
h kateremu se uljudno vabijo p. n. t'lani, dobrotniki in prijatelji dobro, lelnoga zavoda.
Glede na tako eiiiinent.no dobrodelen zavod prosi so za mnogobrojno udeležbo viaokočastitib članov.
DKUTNI BEDt
1. Izvestjo društva za leto 1H87/88.
2. ltlagajnično porodilo.
3. Poročilo pregledevalcev računov.
4. Volitev novega upravnega  odbora,  obstoječega iz 15 ć'anov,
5. Volitev računskib revizorjev.
6. Drugi predlogi.
(384—1) loffstro društva.
Št. 593.
Oznanilo.
(385—1)
S častitim odlokom v c. kr. namestništva v Trstu od 15. t. m. št. 704G dovoljen je novi semenj v 11 crpci, j ali za vsakovrstno živino, les, kletarsko, hišno, kmetijsko, uprežno, poljsko in Čebelarsko orodja ter hišno opravo, izdelke domače obrtnije, poljske pridelke, žito in moko itd.
na 2. dan  vsakega mvNeoa
in ako bi bila ta dan nedelja ali praznik, bode semenj na prihodnji delavnik.
Prvi ta semenj "bode dne" 2. junija 1888,
Ker je vas Herpelje na lici 4. državnih in 3. železnih cest, kjer vlaki iz Trsta, Divače in Istre vsaki dan zjutraj ob 8. uri in popoludne od 6. do 9. ure dohajajo in odhajajo na vse te strani, upati je živahne udeležbe teh toliko zaželjenih semnje v.
Občinsko glavarstvo v Materiji,
dne 25. maja 1888.
Ob. glavar: Kastelic.
io
lO
Radgonska kisla voda
(Ikulkersburger SauerbrunfO
Štefanije studenec.
Najčistejši alkalični kislec.
I^MMtiiinsi J. DELLER-jn v RADGONI.
Glavna z,alo«;a in prorinjalnica za Kranjsko izročena je jedino le agenturni in komisijski trgovini
cesta, šteTr. O I_,3"u."blja-ri.I,
kjer se vsprejemajo vsa naročila.
Jednotna cena je, ako se kupi 100 bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in 100 steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v Ljubljani.
Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi,
kislec za poskušnjo.
Čfpfo n i q+i iHpnPP °gb'"e kisi'«« i" oglenn-kislega natrona najbolj bogata Olv71 al l Ijc; oiUUCMCU mineralna voda, .)*• čist« alkulicen studenec in j'e vsled. svojih izvanredno <lij.'ti< nili in zdravilskili lastnostij najizvrst'iejši kislec. Z vinom pomešan jo (ŠLo-StlldeneO iako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in so posebno zaradi toga priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko okusno pijačo. Tu no izvrši po posebni ugodni sestavi vode ^toliiulj«^ Ntudenoa« po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citromimi) ali rasnim sadnim sokom zmešana je voda Stoiiiiiijo stu<l*3»i*?ii prav šampanjca podobna. Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih sohi, posebno dvojno ogleno-kislega natrona je Htoiuiiijo ituđenea najboljša namizna pijara, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kisleoe
eele Evrope.
0 + p^f o n i i f=i   q+ i ifJpr.pp ima kot  zdravilo najboljši uspeh pri   katarili  žoloilca in OLddl IIJC   olUUCMCU črev. pri pomanjkanji teka, pri težkočah prehavljunja, pri za|U'tji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili,  pri jetrnih,  vraničnih in žolonih boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri dru/.ili živčnih afekcijnh.
319-
■ l>ol»i me stki ixui; sn v znunili špecerijskiii pro-
-3) ilajalnivali v i.jnl»ljani In na deželi.
OO
jg1!^--i&'&Tzr
.\«*l»r«'S4i;_Iji v<> /.a xol»e
je
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrepčnjoče, ovira spridenje zob in odstranuje smrdečo sapo. Veiika steklenica 50 kr.
II. Salicilni zobni prah,
splošno priljubljen, upliva okrep'-iijoče in nareja zobe
svetle in bele.   h BO kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan pO pošti (Gl6—22)
„LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v LJubljani. g
jf*T~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv origi- |j
nalno salieilno ustno vodo in salicilni zobni prah, se |
pridi ne zastonj razprava o varovanji zob in ust. ^
taja-----**.-+*^     ""t z-spt     i^^r»i--ca^pn -cslEj
Gospod .T. .Mo<li<- v Novi vmnI  pri Itakeku
vsprejme takoj
pripravnega dečka
za prodajaluico z mešanim blagom. — zvedo se ravno tam.
Natančneji pogoji ' (370—3)
Bouillon-Extract
Gomolična dišava.
(Trtifl'el-\Viirze.)
Fine moke za juho.
Centralna zaloga: Wien, I., Jasomirgottstrasse 6.
v prodaj alnicali delikat.es in kolonijalnoga blaga ter v droguerijah. (902—21)
Peter Lassnik, H. L. Wenzel, Ferdan, Scluias-nig & AVeber. — V Zngorji: Mictielie, Iv. 3Iiiller, rudniška bratovaka Bkladnloa, — V Litiji: Ivan AVnggonik.
Dobiva se
Prodajajo:
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna".
Max-a razstava
v slavnostnej dvorani velike realke.
Siovečo veliko sliko
' eno
jej
•a
v Pragi.
razstavi za kratek čas
Vsak dan od 9, ure zjutraj do 6. ure zvečer,
Otvoritev tz četrtek dne 31. marca 1B88. TJt-itopiiiii** SO lit*.
(383-1)
Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a
frančiškanske ulice It II — Ljubljana, — Dunajska cesla li. štev. s
priporoča svojo jako bogato znlogo
oprav za spalnice, jedilnice in salone,
-=H pohištva vsake vrste, |=-
od naj pri prostej sega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga
obojev, rouleaux, okenskih karniš, zastorov, preprog in snovi za hišno opravo.
Oprava za cela stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne.
Priproste in razkošne
žexi.itoT7-a,n3©ls:e Tostl©, — solidno in ceno izdelane. Vsakovrstne dekoracije.
Jaz prodajam pod jamstvom le dobro breshlbno blago po jako nizkih cenah, — po sporaznmljenji tudi proti oUročnliu plu»il0111 — in priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa velečaatitiin gospodom duhovnikom za izdelavo dekoraeij za cerkvene namene. (353—2)
"Z vel.-spoštovanjem  Fl'ail   i>0 8» C TI V t .
Izdajatelj in odgovorni uminik: Dr. Josip Vošnjnk.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".
414
ESDU