STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ftt. 72 Poštnina peratoajaui (C. CL oom la porta) W Trstu, t soboto. 24. marca 1923. - Lato VI. Poauun številka 31 cent. Letnik Lili trhH« rukl dan « MMC« L 22*—* P< l «0 Tli, - P p lir oko »ti 1 koion. .k«, ubrala, f _ edelika. Naročate« u I leto L 75-—, t — OgludM U 1 H in obrtna oflata La EDINOST Uredniitvo ia opravniStvo: Trat (3), ulica S. Fraac««co d'Auist 20. T* Udom 11-57. Dopisi naj m potilMo Izključno uredniitvu, oglasi, rckU« in duav pa upta v luitm. Rokopni m o« vračajo. N«irankiran* — n« Sprtjmnaio. — Last, zaloiba la tisk TIskarna «Ediaoat*t Podurvdnifttvo ▼ Goricii oHca Gioaut Carducci »L 7, L n. — Taki it 3ZL Glavna m odfcororai uradniki prof. Filip Pariš. , ,>■ Bolezni o starem oeSu " Za katere bolezni umirajo ljudje sedanje dobe? Zdravniki pravijo: srčne hibe, jetitoa, rak; časniki trde: nezgode. Odkar je smrt postavila stroje v svojo službo, opravlja svoje delo hitreje in umnjejSe kakor prej s it v o jo koso. i>olg» časa i« prevladovalo tnnenje, da ni bilo mnogo bolezni, ki nas dandanes n adi egru jejo in nam pomagajo v prezgodnji grob, znanih ljudem, ki so feiveli v starem veku. Tako naj bi bila revmatizem in proti n izrecni posledici naravnega živ-Ijonskega načina, ki povzroča enot en je presnove. Tudi boleznim, izvirajočim iz žolčnih ka-nienov, se pripisujejo enaki vzroki. Prav tako so menili, da nastaja današnja modna bolezen z znanstvenim imenom py-orrboe, nastopajoča v čeljustih lxi omajajoča sicer zdrave zobe, le radi tega, ker ne žvečijo zobje nič trdega, in so bili prepričani, da pomenjajo kuhane jedi veliko škodo zia človeka. Jamski t ljudje, ki so jedli trde korenine, dk<>raj gotovo niso poznali te zobne bolezni. V zgodovini Človeštva se me-njujejo bolezni. Nenadoma na-: »topijo bolezni, ki se takoj ne-enansko razširijo, nato nekoliko ponehajo in se slednjič na mah poizgube. Tu pa tem se fi-ez nekaj stoletij zopet pojavijo. Najdbe iz stare dobe kakor tudi dobro ohranjene mumije so dale izdatne in izborne podatke za študij človeških bolezni v starem veku. Pri tem so prišli do presenetljivega dejstva, da je ccaO tako modema bolezen ka-;kor prej omenjena pyrrhoe že [nadlegovala jamske ljudi. Prav I tako se je ugotovilo, da so Iju-dj* iz iste dobe imeli tudi že revmatične, kar ni -prav nič čudnega, ker jih bivališče prav nič ni varovalo mraza. Otroški okostnjaki iz kamene dobe ka-&ejo, da so imeli že tedanji o-troci rahitično, tako zvano angleško bolezen, bolezen torej, ki Jo smatramo za bolezen velikih mest. Pri preiskovanju mumijskib. fcrepinj se je dognalo, da so po-J anali tudi stari Egipčani bolezen pyrrhoe in revmatizem. Da eo poznali revmatizem, je vsekakor precej Čudno, saj pripoio-čajo danaSnji zdravniki suho puščavno podnebje kot edini lek aoper revmatizem. Mumija neke duhovnice Amonovega svetišča je imela v dobro ohranjenih jetrih precej velikih žolčnih kamnov, ki so povzročili njeno mu-kapolno smrt, ker zdravniki tedanje dobe še niso poznali te bolezi in je potemtakem niso mogli ne lajšati ne zdraviti. Mumija duhovnika iz istega Amonovega templja je kazala zr ike liude bolezni hrbtenice, kateri je bolnik tudi podlegel. Tudi povapnenje žil se je več-kiat ugotovilo na mumijah. Na mumiji Hamze^a V., ki je živel prrd kakimi 3300 leti, se poznajo Še zelo jasno znamenja koz. Sodi se, da je tudi umrl za to boleznijo. Stari egiptovski svečeniki, ki so trupla visokih dostojanstvenikov in vladarjev mumificirali, so navadno prikriti vse pomanjkljivosti in vse poškodbo na telesu, ki so ga pripravljali. NiSo hoteli, da bi bodoči rodovi opazili pomanjkljivosti aa osebi, ki je bila vredna ni; I zamiranja. Zato so na pr. pri brazgotinah kožo pokvarjenega mesta previdno odstranili in jo nadomestili s koščkom fine in skrbno pripravljene kože gazele. Toda te umetnosti niso uporabili pri Ramzesu, ker je bilo le preveč brazgotin in bi mu more! i vso kozavo kožo odstraniti. Zenaka mumija iz Uubije dokazuje, da so bolehali tudi za vnetjem slepiča, ki se je tedaj navadno končalo s smrtjo, ker zc avniki niso prej spoznali tega bolezenskega pojava, dokler se ni razširilo vnetje in se raz-te^rniJo na trebušno mreno. Tudi rak je bil ta čas znan, bali so se ga; celo svoje ime je dobila ta bolezen od zdravnikov srednjega veka, ker se je rak raztegnil in razvil v mnoge veje na vse strani, tako da je nastala pravcata slika raka. Mnoga pojasnila o boleznih prejšnjih časov dado tudi kipi in podobe, v kolikor so dobri posnetki narave. Kipar na pr., ki je ovekovečil Aleksandra Velikega na smrtni postelji, je tako točno posnel izraz obraza visokega mrtveca, da so strokovnjaki poznejših dob takoj ugotovili, da je umrl veliki vladar » možganskim vnetjem. Tudi epileptikov (padavičnih) je poznala zgodovina mnogo. Govori se, da so bili Julij Cezar, Mohamed in Napoleon pravični. Velike kuge starega veka poznamo vse tudi danes, toda te kuge se navadno omeje krajevno le na malo površino, to pa radi naših higijenskih in zdravilnih ukrepov in se nikakor ne morejo več razpasti kakor kaka šiba božja in ugonobiti cela ljudstva. Ako primerjamo nafte zdravstveno stanje z onim v starem veku, pridemo do zadovoljivega in razveseljivega zaključka, da so že tedaj poznali vse naše modeme bolezni, da se je pa v teku stoletij posrečilo u-krotiti marsikatero strašno in uničujočo bolezen, tako da nam nikakor ne more več škodovati. on. Mussolinija povodom fašistovskega mbova RIM, 23. Nocoj je izžel «Foglio d'Ordini*, ki je priobčil poslanico načelnika vlade črnim, srajcam povodom fašistovskega nabora. Poslanica se giasi: «Črne srajca vse Italije! «Danes poteka devet let, odkar so bili ustanovljeni italijanski bojni fašji. Vi praznujete to obletnico s spominom m dejanji. 80.000 sinov italijanskega naroda vstopa v mogočne politične in vojaške organizacije fašizma. «Naraščajniki! «Veterani lašizma vas pričakujejo kot največji bratje in z radostnim ponosom. Bodite ponosni, da vam bo dana črna srajca in puška milice. To dvojno posvečenje vas spreminja v državljane režima in vojake domovine. «Čme srajce! «Z vsakim letom, ki poteka, se vedno bolj. širi temelj piramide. Režim postaja vedno bolj istoveten z narodom. Vedno večji valovi mladosti se pridružujejo k ostalim valovom. Milijon mož tvori oboroženo stražo faSistovske revolucije. Pozdravite z gromkim glasom nova liktorska pokoljenja, s krikom naših drznih in skvadristovskih vigilij! «23. marca 1928. — VI. «Mussolini.» Poročilo on. Balba o italijanski aeronavtiki na včerajšnji seji poslanske zbornice RIM, 23. Poslanska zbornica je danes razpravljala o proračunu ministrstva za aeronavti-ko. K debati o proračunu se je oglasil samo en poslanec, nato je podal obširen ekspoze državni podtajnik on. Balbo. Po otvoritvi seje je on. Caser-tano v zvišenih besedah proslavljal deveto obletnico ustanovitve fašjev. Za njim je govoril poslanec on. Farinacci istota-ko o obletnici in je zaključil svoj govor s pozdravom predsedniku vlade. Poslanci in občinstvo so mu prirejali dolgotrajne ovacije. K razpravi o proračunu se je oglasil poslanec on. Locatelli. Organizacijo ministrstva je o-značil kot preveč birokratično. Govoril je v nadaljnjem predvsem o problemu aeronavtične industrije. Državni podtajnik on. Balbo je podal zelo obširen ekspozć. Po kratkem uvodu, v katerem je začrtal cilje italijanske aeronavtike, je prešel na podrobno poročilo o proračunu. Primerjal je proračun in številčno moč italijanske aeronavtike s proračuni in aeronavtikami drugih držav. Glede Francije je trdil, da troSi za svojo aeronavtiko približno 1800 milijonov frankov odnosno 1331 milijonov lir. Proračun ju-goslovenske aeronavtike znada 48,511.440 lir. Jugoslavija je povečala letošiji proračun napram lanskemu za 11,228.000 lir. Zanimivo je pripomniti, je rekel on. Balbo, da je bil ta povišek določen za nabavo norega materiala. Angleškar aeronavtika stane državo 1.900,000.000 lir na lcco. Državni podtajnik je podal tudi podatke o aktivnih in rezervnih letalih v posameznih ev- ropskih drfcavah. Tako razpolaga Italija a 1800 vojnimi letal:, od teh je 1000 aktivnih. Francija ima 1940 aktivnih in 4000 rezervnih letal, Anglija 775 aktivnih, 520 rezervnih, Jugoslavija 400 aktivnih in 150 rezervnih letal. Ti primeri pričajo, je tevajal on. Balbo, o veliki pažnji, katero posvečajo najmogočnejše države Evrope razvoju zračnega orožja. Iz teh primerov sledi, da si je tudi Italija v splošni mednarodni tekmi priborila ono mesto, ki ji ^kot veliki državi pfitiče. Do-čim je znašal proračun ministrstva za aeronavtiko v poslovni dobi 1920-21 samo 100 milijonov, je znašal v dobi 1923-24 že 261 milijonov, leta 1924 400, leta 1925 450, leta 1926 688, leta 1927 pa £e 700 milijonov lir. Nato je govoril državni podtajnik o italijanski aeronavtični industriji. V preteklem letu je bilo zgrajenih v Italiji okrog 420 letal in 900 motorjev, katerih moč znada v celoti 450 tisoč konjskih sil. Hvalil je vrline italijanskih letalcev, ki so preleteli tekom leta 1927. v 98,821 urah okrog 16 milijonov kilometrov. Velik napredek se beleži tudi v letalskih Šolah in predvojaških tečajih. Letalski gojenci so preleteli v 333 tisoč urah približno 5 milijonov kilometrov. 20 gojencev in 2 učitelja je vzela smrt. Leta 1927. je znašalo število letalskih gojencev 700, 400 je napravilo letalski izpit. Govornik je razpravljal tudi o doktrini zračne vojne in o enotnosti poveljni-Štev. V civilni aviaciji zavzema Italija v Evropi tretje mesto. Na prvem je Nemčija z omrežjem 24.000 km, na drugem Francija s 14.000 km dolgim omrežjem. Italija ima omrežje zračnih zvez v dolžini 5.000 km. V prihodnjih mesecih pa se bodo uvedle nove zračne proge, tako da se bo Število kilometrov omrežja podvojilo. Do sredine tega leta bo pričelo poslovati 5 novih zračnih zvez: 1. Milaii-Trident-Monako-vo z eventuelnim podaljškom do Rima; 2. Rim-Balcelona^Geno-va-Rim; 3. Rim-Tripolis-Benga-si; 4. Rim-Cagliari; 5. Briudisi-Valona. Izvedla se bosta dva spoja med Tridentom in Benetkami ter Pavijo in Genovo. Proga Rim-Milan se bo spopolnila. Končno je državni podtajnik on. Balbo govoril o tekmi za kupo Schneider in o rekordih, ki so jih dosegli italijanski letalci v preteklem letu. Milo prometnega ministra na seji poslanske zboraJea RIM, 23. Po razpravi o proračunu prometnega ministrstva je na včerajšnji seji poslanske zbornice govonl minister on. Ciano. Omenil je najprej trgovinsko mornarico; gradnje novih trgovinskih ladij so se v letu 1927 precej omejile in je bila Italija v tem pogledu na tretjem mestu, namreč za Anglijo in Nemčijo, dočim je bila leta 1926 na drugam mestu. Kljub temu pa se delo v ladjedelnicah ni zmanjšalo, ker je bilo mnogo naročil iz inozemstva in celo iz Anglije. Italijanska trgovinska mornarica je dosegla velik razmah; pred vojno je bila na 8. mestu, leta 1927 pa se je povzpela na četrto v svetu, na drugo v Evropi, kar se pa vzdrževanja prekooceanskih prog tiče, prihaja ital. trgovinska mornarica takoj za angleško in severo-ameriško. Minister je govoril nato o tuji konkurenci, o kateri je rekel, da se ji ni mogoče izogniti. «Mi ne moremo zapreti vrat svoje hiše tujim ladjam,« je dejal on. Ciano, «ko čutimo potrebo, da obiskujemo tuje hi£e.» Proti tuji konkurenci se je treba boriti s plemenitimi in lojalnimi sredstva. V prvih petih letih fadizma se je število italijanskih ladij zvišalo za 25 od sto, tonaža motornih ladij se je za petkrat pomnožila, promet v italijanskih lukah se je dvignil za 58 od sto. Pri tem prometu je bilo L 1922 udeleženih 59 od sto italijanskih ladij, leta 1927 pa 67 od sto. Tonaža blaga, prevoženega na italijanskih ladjah v mednarodni trgovini z Italijo, se je povečala za 84 od sto, tonaža blaga v splošni italijanski trgovini pa za 91 od sto. Uprava pošte in brzojava se nahaja v dobrem finančnem položaju, čeprav so se tarifi znatno znižali. brzojavna* radio fojj;- ska in telefonska služba so se izboljšale. Kar se železnic tiče, se je v preteklem poslovnem letu promet skrčil, kakor se je to zgodilo tudi v drugih evropskih drŽavah, kljub temu pa izkazuje železniška uprava prebitek. O-sobje železnic se stalno krči, čeprav se je Število vlakov zvišalo. Tudi glede kuriva in drugih poslovnih stroškov so se izdatki znižali. Električnih železniških prog ima Italija 1700 km in je v tem pogledu na prvem mestu v Evropi. Želeeniflki park je v popolno-ma zadovoljivem stanju in razpolaga z 854 lokomotivami. V nadaljnjem delu svojega govora je minister razpravljal še o vprašanju prepustitve uprave enega dela železniškega omrežja privatnim družbam. Praznovanje kraha M bo viiilo 14. in IS. april* RIM, 23. Dne 14. in 15. aprila se bo vršilo pod pokroviteljstvom načelnika vlade in na pobudo italijanske ustanove «Pro Oriente*, ki ima svoj sedež v Milanu, po vsej Italiji praznovanje kruha. Z izkupičkom te akcije si namerava preskrbeti ustanova «Pro Oriente* potrebna sredstva za ustanovitev italijanske kmetijske stolice v Bolgariji in za izvedbo raznih drugih namenov v svrho prodiranja in razširjanja italijanske kulture na Balkanu. Fašistovska stranka je stavila na razpolago vso svojo mo4 ralno in praktično moč in je pozvala vse podrejene organizacije, naj z največjo vnemo delajo na to, da bo praznovanje čim lepše uspelo. Načelnik vlade je napisal za to praznovanje proglas, v katerem poziva Italijane, naj ljubijo, uvažujejo in spoštujejo kruh ter ga nikar ne zametu je jo, ker je bogastvo domovine, dar Boga. in nagrada za človeški trud. V dneh 14. in 15. aprila se bodo prodajali posebni letaki, ki bodo poveličevali simbolični in materialni pomen kruha, in žemlje, ki bodo izdelane nalašč za to priliko. Italijanke zaHtn slede Ma v sodbi francoskega lista PARIZ, 23. Današnji listi posvečajo spet veliko pažnjo tan-gerskemu vprašanju in delovanju izvedencev na konferenci, ki se vrši v Quaiju dtOrsay. Veliko pozornost pa je vzbudil članek znanega francoskega novinarja Pertinaxa v listu «Echo de Pariš«. V tem svojem članku pravi, da se Italija bržkone ne bo zadovoljila s svojimi dosedanjimi pravicami gl(ede uprave Tan-gerja, kjer ima svojega občinskega uradnika, zdravstvenega nadzornika, orožniškega Častnika, ampak da bo zahtevala v celoti enake predpravice, kot jih imajo Francija, Španija in Anglija. Doslej je izgledalo, nadaljuje Pertinax, da se bo dal italijanski program gled-> Tangerja spraviti v sklad s pogodbo iz leta 1923., ki vsebuje določbe o tangerskem režimu Iz članka, ki ga je napisal Arnaldo Musso-lini za svoj «Popolo dTItalia», pa je treba sklepati, da zahteva Rim temeljito spremembo pogodbe, ki je bila sklenjena pred petimi leti. Francoski novinar izvaja, da bi zamogle italijanske zahteve otežkočiti pogajanja za tanger-sko ustavo, in zaključuje: «Mar želi italijanska stran, da se spremeni postopanje? Upamo, da bodo tozadevne vesti de-mentirali dogodki sami. Medtem bodo francoski zastopniki od« ločno branili dejstvo, da je nemogoče spremeniti bistvene plati pogodbe, sklenjene meseca decembra 1923. leta.» Sporanun med Romunijo In Grčijo ATENE, 23. Med Romunijo in Grčijo je bila sklenjena prijateljska pogodba, ki se opira na lokamski sporazum. Načelnik vlade Zaimis je o priliki podpisa pogodbe čestital zunanjemu ministru Mihalakopulosu. De- jal mu je med drugim, da je dal on inicijativo za ustvaritev trajnega miru na Balkanu. namamla utrni i fiasdji dfcMm e priseljevanju Italija« nov v jugovzhodni Franciji PARIZ, 23. Te dni je priobčil tukajšnji *Matin» članek o italijanskem priseljevanju v jugovzhodno francoske kraje. List opozarja na dejstvo, da so pričeli priseljenci nakupovati zemljišča. Žalostno dejstvo je, pravi «Matin», da prehaja francoska zemlja v posest tiycev. V nekaterih krajih prevladuje že popolnoma italijanski element. I-talijanske banke zalagajo nove prebivalce z denarjem, italijanske tvrdke jim dobavljajo italijansko blago, časopisi se tiskajo zanje v italijanščini, italijanska duhovščini Šari med njimi verske nauke v italijanskem jeziku. To predstavlja po mnenju lista za Francijo veliko nevar. nost, saj ima povsem značaj kolonizacije. In m namreč, da je alkohol sUup predvsem z:i oirocji organizem. Crez kake pol ure je dobil mali s ptić jim želodcem par bi^kotov, Kake pol ure nekaj bombonov. Prej ko sem šel strau je pil še kavo. Ko mi je svakinja zopet potožila, kako malo je njen sin, sem! jI odkrito povedal svoje mnenje. «Dragi moj, pa vendar nočed, da bi od lakote umrl? Kaj, Še tega m\| ne privoščiš?* i O, ljuba svakinja, in tudi vsi dru-ti sta^i, ki iui..'.e sTui>aUic oir"-' PL_—------- ke, vedi t©, da Jim prfroSčim r.drav-je iz celega srca, a povem vam tudi, da ste dostikrat sami krivi, ako *i vaši otroci pokvarijo «pti£je» želod čk a. Zdravo in pofiteno hrano iim dajajte, seveda vse o svojem času. po bost« videli, da imam prav. Ne dajajte jim raznih p&ckarij, katerih ne prenesejo njihovi šibki ftelodčki. Pri njih je isto ko pri jnladib ptičih: treba je pazljivo gledati na izbiro hrane, drugače f?am vsi ptički pocrknejo. Z neprimerno hrano se tudi pr! otrocih doseže skoraj isto. Postanejo bledi, tožijo da jih boli želodček, ne ljubi se jim jesti in počasi lahko radi tega tudi shirajo. Kaj vam potem pomaga jokanje? — Mislim •i tudi. da je huda zavest, ako pridejo starši do prepričanja, da so sami zakrivili hiranje otroka. Torej, ako vam je mar za zdravje otrok, glejte, da jim ne skvarite telodčkov v rani mladosti. Opustite ono brezpotrebno in neumno krmljenje s slaščicami, bomboni in podobnimi stvarmi, ki samo kvarno vplivajo na zdravje. Mesto ieh «dobrot» jim rajdi kupujte sadje, katero posveži in dobro vpliva na želodec. S tem jim boste utrjevali zdravje. Njihovi želodčki ne bodo več v nevarnosti, da bi se izpridili. Seveda, tu ne gre samo za odpravo škodljivih jedi, ampak tu pride v poštev tudi red. Ne dajajte jim vsakih par minut ko lastavka svojim mladim, arnpak samo vsakih par ur, tako da bo želodec lahko v redu opravil svoje delo. Je že prav, ljubi starži, da so važi otroci zlati in srebrni, a to ne zadostuje. Vaša t-krb je in mora biti. da bodo tudi zdravi na duši fn telesu. Dajte jim, kar je potrebno njihovemu razvoju, a ne kvarite jim želodčkov z raznimi re«fmi3 katere samo kvarno vplivajo na njihov razvoj. R. H. Zgodovina failznm Pod naslovom «Storia del Fa-«cisrno» je izšla pred kratkim obsežna knjiga, ki sta jo spisala Giorgio Pini in Federico Breaado-)a. Delo je za>lo£i1a knjigarna «Lit-torio« v Rimu. Kot kažt le naslov, podaje to delo zgodovino fašistovskega giba/-nja od začetka do ustanovitve sedanjega režima in njegovega razmaha do konca 1. 1927. Dogodki, ki tvorijo snov spisu, pa segajo še dalje nazaj, kajti pripovedovanje dogodkov se ■začenja z bitko pri Adui. ki se je vršila v 1. 1896. Od tu da< Jje nudi knjiga pregled vseh najvažnejših dogodkov v političnem življenju Italije do naših dni ter podaje tako zgodovinsko genezo iHHianjepa polotnja m režima. Kot tako je delo dober pripomoček za eploflno orijentacijo v vrvežu dogodkov, ki so si sledili z veliko naglico posebno po vojni. Pisatelja omenjata na več mestih tudi nai> Slovence. Slovenskemu in hrvatskemu čitatelju pa priporočamo, naj bo glede teh mest Se posebno kritičen in pazljiv. ODLIKOVANI ZA ZASLUGE NA DELU Z odloki, ki so 'bili te dni predloženi kralju v podpis, je bilo podeljeno 140 delavcem odlikovanje • zvezda za zasluge na delim. Odlikovane! so delavci, ki so zaposleni nad 30 let pri raznih industrijskih podjetjih, jn sicer je odlikovanih takih delavcev iz Lombardije, 12 iz Benečije 4 iz Tridentinske Benečije. 2 rz Julijske Krajine, 28 iz Piemonta, 20 iz Emilije, 16 iz Lacija. 17 iz Toskane in ostali iz drugih krajev. KOLIKO SE POKADI. Po podatkih, ki jih je zbralo glavno ravnateljstvo industrijskega monopola, se je pokadilo v lanskem letu 310.905 kvintalov nacionalnega {domačega/ tobaka. Za iioeijaJije je morala uprava, monopolov pripraviti kar 17.547 kvintetov tobaka za rigarete se je porabilo 78.55 k vin ta lov, čigar 77.373 kvintalov in cigaret 137.420 kvin-talov. Najmanj se torej noslja, a največja je poraba tobaka v obliki cigaret. Rojstva, smrti In poroke v Trstu dne 22. marca 1928. Rojeni: 10; mrtvi; 9; poroko: 3. Iz tržaškega življenja V«6eraj v prvih jutranjih urah je izbruhnil na dvorišču sirotišnice sv. Jožefa v ulici is tria št. 93 požar, ki bi bil lahko imel tragične posledice Ogenj je nastal v neposredni bližini poslopja sirotišnice, v veliki lopi, v kateri je bilo spravljeno poljedelsko orodje, razna o-prema, les za gradbo in vsakovrstna Sara. Okoli 4.30 je neka nuna zapazila, da se dviga nad lopo gost dim, med katerim so tu pa tam Že švigali plameni Nuna je takoj a-larmirala svoje tovariSice, ki so naglo prebudile otroke, ki so spali v raznih sobah, jih začele oblačiti ter spravljati na varno. Med tem je bila obveščena o požaru postaja mestnih gasilcev, odkoder t-ta z vso naglico prihitela na lice mesta dva oddelka ognjeg-a&cev pod poveljstvom stotnika B'igliovazzi-ja. Njihov posel je bij vse prej kot lahek, kajti ogenj se je medtem zelo razširil in je že ogrožal bližnji hlev in razne drugo zgradbe. Predvsem so morali seveda gasilci preprečiti, da se ni ogenj razširil Ea glavno poslopje; ki so ga na eni strani že lizali plameni. Po paruruem delu se jim je posreči-lb omejiti požar, ki je nato začel polagoma, pojemati. Toda £ele okoli 7. ure je b?l popolnoma udušen. Vendar pa je majhna skupina o-gnjegascev morala ostati na licu mesta skoro oo poldne, ker je o-gen j tu pa tam Se tlel med razvalinami. Požar je popolnoma uničil lopo in vse, kar je bilo v njej; tudi 20 kuncev je poginilo v plamenih. — Skoda, ki je fe leloma uma z zavarovanjem, se ceni oa 90.C00 lir. Kako je nastal požar, ni Še dobro u-gotovljeno; baie se je ogenj ra-aei-ril od ognjj&Ča, zgrajenega tik lope. na katerem se je kuhala krma za pujske. Par slučajev lahkega uutnipl{*-nja z ogljikovim drofcisom Padi vdihavanja ogljen£eveg& dvokisa, ki je puhtel z ročnega ognjišča, postavljenega sredi »obe v kateri so spali, je predpreteklo noč postalo zakoncema Scarapillo ter njunim d vem otrokom, stanu-jočim v ulici Cereria St. 7. K sreči se je Scaraprllova okoli 1. ure prebudila ter je videč, da je vsem slabo, začela vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje in nekdo je pohitel telefonirat rešilni postaji. — Zdravnik, ki je kmalu nato prttii-tel na lice mesta, je brez posebnega truda spravil Scarapillove iz vsake nevarnoeti. — Sli^ftna Tvewroda je doletela predpreteklo noč 27-letno Franči-6ko Pinson fn njenega moža, stanujoča v uliti S. FiJippo fct. 11. — Ženska je namreč pozabila v sobici, kjer je spala z možem, likaJ-nik, v katerem je će tlelo oglje. — Ogljenčev dvokis, ki je Siril iz li-kalnika, je kmalu tako pokvaril zrak v tesnem prosotru, da je obema postalo slabo. Dobila sta potrebno pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonfčno poklican na lice mesta. Posledica paflea « stollee Ko je 46-letna Amelija Koesch-nig, stanujoča v ulici C. Cancel-lieri št. 111, včeraj popoldne snažila doma ognjišče, je radi nerodne kretnje padla tako nesrečno s stolice, da si je zlomila dve rebri. Reva je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kake 3 tedne. Iz tržaškejMkrajine iT. PETER NA KRASU Kakor smo Izvedeli, bomo v kratkem dobili lekarno. V natečaju, ki je bil razpisan za otvoritev lekarne v St. Petru na Krasu, je zmagal lekarnar Camillo de Mistura. BORZNO POROOlItO Amsterdam 759.50-765.50, Belgija 262-2*«;, Francija 74.35-74.fS5, London 92.30-92.50, New-York 18.88 H-18.94S, Španija 315.75-321.75, Švica 363.50-3ti5.50, Atene 24.85-25-35, Berlin 450-45«. Bukarest 1150-11.90, Praga 55.97^-56.27«, Ogrska 328.50 -334.50, Dunaj 2G3.75-269.75, Zagreb 33.18-33.48. Uradna cena zlata. (22. III.) L 365.26; vojnoodškodninske obveznice 7720. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Obvezno plačevanje obrtniških pri-spevkor za leto 1927. Tajništvo obrtniške zveze nam sporoča: Te dni- so bili odposlani vsem o-brtnikom mesta Gorice pozivi za plačilo rednih letnih prispevkov in sicer od obrtniških prodajalnic ter kvot sindakalnih prispevkov ca one obrtnike, ki imajo uslužbence, in sicer za leto 1927. z o žirom na tozadevne zakone, ki so v veljavi. Da ne bo brezpotrebnih eventuel-nih pritožb, je treba že vnaprej pojasniti, da je dolžan vsak posamezni obrtnik, tudi tak, ki nima pod seboj delavcev ali delavk vsadke starosti, ki vrši svoj poklic le doma in ne v tozadevnih razproda-j&lnjtah — torej vsakdo, ki izvršuje kak poklic, bodisi da ga izvršuje sani ali s pomočjo svojih delavcev v primernih raz prodaj al ni-cah ali doma — se po zakonih, ki so v veljavi, brezpogojno podvreči obveznemu plačevanju rednih prispevkov po stalni kvoti, določeni od kompetentnega ministrstva. Da pa se bo to izplačevanje lažje in hitreje vršilo, je pokrajinski u-rad dal napraviti posebne poštne nakaznice, naslovljene na prispe-vajočega, tako da on nima druge sitnosti, kot iti z njimi do najbliž-njega poštnega urada in plačati. Za one pa, ki plačujejo sindakalne prispevke na sindakalni urad, ki so določeni samo za tiste, ki imajo pod seboj delavce (družinski Člani so izključeni) — je potrebno, da sami izpolnijo nakaznico, ki je rdeče barve, izračunajo koliko morajo prispevati ter ta znesek na nakaznico napišejo ter ga seveda tudi plačajo. - Tajništvo opozarja končno, da morajo obrtniki te prispevke v najkrajšem času plačati, drugače jih bodo morali dati potom izterjevalca ter bodo poleg tega — v svojo škodo — Še težko kaznovani po obstoječih zakonih in končno vrh tega podvrženi še posebnim o-bremenitvam, ki jih predvidevajo tozadevni zakoni. Priiei fe, da bo praznoval nr. Je> Sefa, pm Je u&oral v bolnišnico Sedemnajstletni' Albert Gregorčič iz Smarij na Vipavskem, čevljarski vajenec, ki je imel, kot je pripovedoval v bolnišnici. «napra-viti le še 9 mesecev vajeni5tva», na Slapu pri Vipavi, je prišel za praznik svetega Jožefa domov na kratek obisk. Kmalu je dobil svoje prijatelje in tako se je s svojim tovarišem Rafaelom Klemšetom odpravil pohajkovat po vasi. Prišla sta do kraja, kjer sta neki Franc Kante iti Ivan Vrtovec pripravljala star rodavni možnar. Prva dva sta se jela za stvar zanimati in ko sta jima zadnja dva svetovala, naj udarita dvakrat po možnarju in bo počilo, sta res to storila. Gregorčiču je pri eksploziji dobesedno odneslo desno roko v zapestju ter ga nekoliko o-smodllo po obrazu, d očim jo je Klemše lažje izkupil; ranilo ga je le na lahko v oko ter ga malo po-smodflo po rokah in obrazu. Prepeljana sta bila v Gorico v bolnišnico usmiljenih blarov. Dočim se bo mora! Gregorčič več! tednov zdraviti hi bo nosil posledice te nesreče celo življenje, ker je brez desne roke, je Klemže že bolnišnico zapustil in odšel domov. Za Gregorčiča pa zbogom čevljarski stan, ki mu je bil največja želja v njegovem mladem življenju. OnolM te trn talili Orožniki iz Tolmina so aretirali več mladeničev iz Iderske-ga, ker so osumljeni, da so žalili mmiatrskega predsednika. In sicer — kot pišie tudi italijansko časopisje — so ti mladeniči sledeči: Ivan Gaberšček, star 19 let, Franc Uršič, star 27 let, Anton Kur inči č, star 25 let, Stani« slav Jermo4, star 10 let, ter Ivan Volerič. Vsi ti mladeniči so sedaj na razpolago sodni jeki o-blasti. Izpred sodišča Obtožen fn bil, da Je razžalil ministrskega predsednika, toda HltMi ga je oprostila Včeraj predpoldne se Je moral zagovarjati na goriškem kazen- skem sodUču bruear JoM Bnmet-ti, ki Icvifuje svojo brusarsko obrt v Gorici na Stolnem trgu; na podlagi ovadbe, vložene od strani Ivana Temila, brusarja v ulici Car^ ducci, |e bM obtožen, da se je po zadnjem zločinskem atentatu na Nj. Eks. Mus-solinija izranil na tale nai&ii: «Ce je enkrat ubežaJ smrti, ga bodo pa ubili jutri. Ce se pa zgodi, da Musaolinija ubijejo, bodo faSisti viseli po brzojavnih drogIh». Ovadba je bila vložena šele 21. oktobra leta 1927., torej skoraj leto dni za tem, ko se je dejanje, glasom obtožnice, izvršilo. Obtoženec, ki j« pri obravnavi prisoten, trdi, da je vse to, kar stoji v obtožnici laž, in da je Temi! vložil ovadbo le iz zavisti, ker je on, ki je bil svoječasno pri Temilu uslužn ben kot delavec, šel od njega proč in si postavil lastno delavnico. Predsednik prečita nato poročita, ki ga je dobil iz kraja Treppo Car-nico, od koder je obtoženec doma. Poročilo pravi, da je bil Brunetti, doki«- je tam stanoval, socialist s protidržavnimi idejami, ni pa se kot tak preveč dejanski udejstvo-val. Predsednik: «Ste bili res socialist?« Obtoženec: «Pred vojno, da! Takrat, ko je bil delavski razred raz-tepen kot četa ovac. Sicer pa se nisem nikđar zanimal za politiko. Nasprotno, izvrševal sem vedno svoje dolžnosti, kot spoštovan mož. bodisi v Italiji bodisi v inozemstvu!« Predsednik cav. Serpi pokliče glavno pri£o Ivana Temila, ki ima svojo brusarnico in prodajalno v Gosposki ulici. Kaj pravita toftitelj in njegova žena Predsednik: «Kaj ne, zavist, izvirajoča iz konkurence v poklicu, je povzročila vse to?!» «Ne, gospod predsednik!« fNo, pa povejte, kako je bilo!i> «Ne radi zavisti, ker je razžalil i mojo čast, sem g& pri vedel pred sodifiče. Ne more videti Italije, je državi nevaren element! Nekoč je prifiel k meni v prodajalno neki mili Čar, k&poftvadra, in njemu sem pripovedoval o tem, kar mi je govoril Brunetti oni dan po atentatu na Mussolinija. In sicer se je to zgodilo na sledeči način: 2e tisti ' večer, ko se je fevršil atentat, sem kupil «Ulti!me notizie«, drugi dan pa sem kupil «Piccolo» in v delavnici' čital svoji ženi. Tedaj sem rekel: (cEdloo božja roka je redila Mussolinija, ni huče drugi 1» V bližini- pa je brusil Brunetti, ki je bil tedaj Se pri meni kot delavec. Ko je slišal moje besede, h katerim sem pridal Še, da bi bila nesreča, če bi Mussolinija usmrtili, ker bi potem gotovo nastala revolucija, je pristopil k nama in rekel: «£e je enkrat ubežal smrti, ga bodo pa ubili jutri. Ce se pa zgodi, da nje^a ubijejo, bodo vsi fašisti viseli po brzojavnih drogih«. Jaz sem se tedaj obrni!} do njega in mu rekel: «Pazi se, kaj govoriš, kaj ti sploh vefi o vsem tem?» — On pa mi ie tedaj odgovoril: «Jaz že vem vse. Mi socialisti imamo vsak večer skrivne sestanke!« V dvorani, ki je natlačeno polna, se zasliši smeh. Odv. St urani, ki brani obtoženca: «Jokati bi se btto treba, ne pa smejati!« Predsednik: «Torej je Brunetti eden izmed rdečih ?» Ternil: «Da, saj je iz vasi rdečih! In potem — nekoč, ko je brusil % roko neko britev, se je Brunetti zanimljivo izrazil: «To je vsa italijanska Industrija!« Nato pokaže priča predsedniku delovno pogodbo, po kateri je Te-mil sprejel v službo Brunettija kot delavca. Po tej bi moral plačati Brunettiju kot odpravnino 5000 lir, katere pa kot pojasni pozneje obtoženec, ta slednji sploh ni dobil in se je ravno radi tega poostril spor med njima, čigar sad je — po trditvi zagovornika — ta razprava. Predsednik je nato izprašal pričo Ani to Temil, ženo Ivana Temila. Pove isto kot njen mož. «Prav strah me je bilo, ko je Brunetti tolikokrat govoril o tem, da fmajo skrivne sestanka.« •Onih 5000 lir niste plačali Brunettiju kot odpravnino, ko je od-hajal?« «Ne. del je sam proč od nas. Moj mož je bi) še zadovoljen, ker na ta način nt bilo potreba plafiaU odpravnine.« Kaj priča ^ Lnlid98 Nato nastopi priča g. Ludvik Lukežič, lastnik Narodne tiskarne v Gorici. O dejanju samem, glede katerega sedi obtoženec na zatožni klopi, g. Lukežič ne ve nič povedati Sliđal je le, da TemU in neki bru-sar na Stolnem trgu nista v prav dobrih odnočajih. Preda.: «Kako ste izvedeli to?« Priča: «Dovoli te, goep. predsednik, jaz imam knjigarno in tiskarno in potrebujem včasih brusarja pri strojih. Prej sem vedno najemal Temila. Toda moj ' vratar Franc Hvalič mi je nekega dne svetoval, naj se raje poslužim onega brusarja H Stolnega trga. ki brusi ceneje kot Temil. In jaz sem to storil. Ne vem pa, če je tisti bru-sar ravno Brunetti. Da pa sta si bila Temil in oni brusa r v nekakem prepiru, se mi zdi radi tega, ker se je ravno Hvalič u izrazil oni brusar na Stolnem trgu, da če bi vedel, kaj je govoril o moji tiskarni Temil, ne bi nikdar več šel k njemu!« Predsednik: «Kaj takege je govoril Temil f« Priča: »Dovolite, gospod predsednik! Temil se je izrazil, da jo moja tiskarna slovenska^in da bo naščuval fašiste, da jo bodo sežgali. Jaz temu sicer nisem verjel, ker sem bil do tedaj s Temi-■lorn v dobrih odno&ajih?» Predsednik: «To ho pač le orožje v rokah Brunetti ja!« Druge priče Priča Franc Bavcon. star 61 let, iz Gorice, pravi da pozna Temila, ker je delal pri njem, in da je slišal od njega, da se je obtoženec izrazil napram g. Lukeii-čti, da bo Temil dal zažgati njegovo tiskarno. Temil pa mu je rekel, da to ni res. Priča Karel Saratec, iz Gorice, pove, da ga je Temil poslal k Brunettiju, da bi se k njemu povrnil na delo. Slednji pa tega ni hotel Moriti. Nekoč mu je Temil ukazal, naj nosi po Gorici plakat, na ka-j terem je bilo zapisano, da je on j /nižal cene. Posebno pa naj se u stavlja na Stolnem trgu Ko se je vrnil, ga je Temil vprašal, kaj je rekel Brunetti, ko ga je videl nositi plakat. Nato se je Temil izrazil, da ne bo miroval, dokler Bru-nettija ne spravi iz Gorice. Kaj pravita državni pradnik in odv. SturanL Po končanem izpraševanju prič, je govoril državni pravdnik kav. Gaspari, ki je v dveh stavkih povedal, da morajo sodniki verjeti le TeuiiJu in njegovi ženi, dočim za proce« niso obrambne priče nobene važnosti. Obtoženec" pa naj se kar-nuje na eno leto ječe in na 1000 lir globe. Zagovornik odv. Sturanija je o-t menil takoj v začetku, da hram obtoženca s privoljenjem fašistov-ske stranke, ker je, bodisi iz poteka obravnave kot iz sodnih aktov, prepričan, da je obtoženec popolnoma nedolžen ter le žrtev osebne ter poklicne zavisti od strani Temila, kateri da nosi po nevredno-sti fadistovgki enak. Sodniki naj oprostijo obtoženca, ki ima »tiri sinove in je dvajset let delal, da se je lahko osvobodil in si postavil lastno delavnico, in ki ga preganja stvdaj industrijalec Temin kf ern hoče iz osebnih interesov, ker mu de- V ftUii, dne 24. maroa I92S. la konkurenco, spraviti, magari zakonitim potom, iz Gorice. Vse, kar jt govoril Tem«, je laž in ima vse svoje korenine v onih 5000 lirah, ki bi jih moral Tem M po pogodu izplačati Brunettiju kot odpravnino. Zato zahteva, naj se obtoženeo oprosti, ker ni hnmfiil obtoženega dejanja. J Obtoženec oproičen Sodišče je nato oprostilo Brun«^» tija radi pomanjkanja dokazov. Znani Jurij Vuk obsojen na ena ! leto In 4 meuce ječe, ker Je pretepal svojo ženo Včeraj dopoldne se je niorai ne gor. kazenskem sodišču nagovarjati znani Jurij Vuk iz Gorice, ker ga je žena toži>!a, da jo je pretepal ter da je po sili hotel v ?*obo njene tašče, kjer se je tudi ona nahajala. Sodišče je Vuka radi teh zločinov obsodilo na eno leto ter 4 mesece in 2 dni ječe ter na povrnitev sodnih stroškov. POROTA Ivan Delpin obsofen le na 2 meseca ter 5 dni zapora Porotna obravnava proti Ivanu Delpinu, ki je bil obtožen posku-šanega umora *vojo ženo Marije Dose, se je včeraj popoldne končar la in glasom pravoreka porotnikov je bil Delpin obsojen na 2 meseca ter 5 dni zapora. To kazen pa je Delpin že prestal v zaporu, zato jd bil izpuščen na svobodo. Prlčefek porotne obravnave Francu Plasnlčarja Iz Zabrđa prf Batah Po končani zgorajšnji obravna* vi se je prnk-ia včeraj popoldne porotna ob.avnava proti Francu Plesni carju ii Zabrda pri Batah, ki je obtožen, da je povzročil *inrt Jožefa JevšČ^ka. s tem, da ga je dno 6. junija 1927 udaril po glavi s kamnom, ^edsednik jo v5;-raj ipzrašal obtoženca in vse prlčet Daijše poročilo o tej obravnavi pri^ nesemo jutri. HALI OGLASI PISALNE stroje, velike in majhne,, kontrolne blaga.ne, prodaja Muller, Trst. lreneo 6, cene nizke. 323 SM1LAJOD - Caislellanovich je prizna« kol najboljše sredstvo za Čiidenje krvlj priporočljiv za pomladno zdravljenje, proti omotici, proti udarjanju krvi glavo, proti motenju vida pri starih o-sebah, proti arteriosklerozi (poapnene-nju Zilj in sploh proti vsem motenjera, ki izvirajo iz slabe cirkulacije krvi. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, \ia dei Giuliani 42. 297 ZLATARNA Albert Povh Tr«t, Vin M«uim 46 kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zlatenlno. Dr. SARDOC ZOBOZDRAVNIK v*▼▼▼▼ ▼ ▼▼▼ TV V TRSI VIA S. LAZZADO 2), II. OBUVALO kupujte samo v Čevijurnki FORCESSIN Trst, Via Caprin 5 (Sv. Jakob) Ol ^ ISMO O QJ -i rr 3 CJ " m £ -o n —. tu a— ~ tO o rr: PODLISTEK iV. J. KRIŽANOVSKA: m Pajčevina Romam v Mirih dtUk it. ruščine prevedel t. V. Sli8ala je ne laskave besede babi Čine, njene »Či bo gledale 'resno, a tanke obrvi so bile namr-iene; pri zadnjih besedah grofa Berenklaua ji je BanJčlJiT nasmeh preletel preko obličja in z glasnim smehom tj« polako h** stopala po stopnicah navzgor. Ta »rebrni smeh, v katerem sla zazvenela prezir fin omalovaževanje, je prisilil grofa, da je vstal. Kakor začaran je strmel v mlado dekle, ki je obstala na predzadnji stopnici in ga ofiinila e ponosnim pogledom; nevolja, sovraštvo in prezir 00 sc zrcalili v njenih ble&e&h se o(eh. Nekaj trenotkov sta oba molčala. Grof je bil še vedno pod vtisom njene očarujoče lepote. Žarki zahajajočega solnca 90 jo obsuli. V priprosti mušlinasti obleki, prepasani z modrim trakom in s klobukom, okrafienim fe poljskimi cvetkami v rokah, je stala pred njim kakor predpo-doba spomladi. Milica je prva prerušila molk. Stopila Jo k generalki, ki je komaj premagala zadrego, lin rekla w smehu: — Predstavi mi, grande-maman, nfuttraift nega krotitelja, ki je prevzel nalogo, izpremeniti me hkratu v poslušnega psička. Graf je nekoliko 'pobledel; toda Se predno J« utegnila Matilda Ferdinandovna odgovoriti, so jo nizko priklonil in rekel: — Dovolite, da se vam sam predstavim — grof pl. Berenklau. Istočasno mi dovolite pripomniti, da vztrajam pri svojem prepričanju in da nikdar ne preklicu jem svojih besed, tetudi komu to ni vfteč. Nisem računal na to, da pridejo moje besede do vaiih ušes, In vas prosim odpuščanja, če sem vas raz&alil, toda jaz sem odgovoril na mnenje, ki ga je izrazila va$a tmbica. — Posebno pa Se to: grof si ni mogel nusliti, da boš prisluškovala pri vratih, namesto da bi prišla naravnost semkaj, — dasi sem ga opozorila na tvoje razvade. Ti si zares neznosna in ne vem, kaj si bo Egon o tebi mislil! — No, po tvoji zame laskavi pridigi, mislim, da se ne bo Berenklau ničemur čudil. Ne bom zavračala tvoje obdolžitve, da sem prisluškovala pri vratih, ko pa sem hila spodaj; sicer pa morem v svoje opravičilo povedati, da me je samo Živo zanimanje za grofovo vzgojno metodo napeljalo k temu, da sem za hip pozabila na dostojnost. Do sedaj nisem vedela, da nemški plemiči dresi rajo svoje ftene kakor lovske pse; zelo me veseli, da sem to zvedela. Moj Bog! Kako strogi so naši viteški sosedje in kako pomilujem njihove uboge lene, — je dostavila zaničljivo, sedla v gugalnik in se lahko zagugala. Zdaj je Berenklau zardel, a v njegovem glasu je zazvenela razdra£enost, ko je odgovoril: — Jaz sem izrazil svoje osebno mnenje, toda nikakor ne morete po tem soditi o družinskem življenju mojih rojakov; razen tega je bila moja primera izzvana po mnenju vaše babice, ki se jni sdi nekoliko prestroga. - * Ne oziraje se na zadnjo pojasnitev, se je Milica o krenil a k generalki in ravnodušno vprašala: — Kje pa je Kiti? — Sla je gledat, če si se vrnila s sprehoda. Ne razumem, kako da se nista srečali! _ jaz sem se že davno vrnila, toda pretlno sem prBIa semkaj, sem ubrala pot v cvetličnjak. V tem trenotku je vstopil lakaj ter pogrnil mizo, prinesel samovar, a Sastunov »obar je i>ri-» Sel poročat, da se je »njegova svetlost« Izvolila zbuditi in da vpra*uje po gospe. — Ostani z grofom in ponudi mu ČaSo Čaja* če bi se zamudila, — je rekla generalka in vstulal« Milica je stopila k mizi in grol jo je opazoval. Ko j« kuhala Čaj, Je Čutila na sebi njegov poizven dujoči pogled. , — Zdaj vidite, da sem tudi Jaz za kakfino korist, vsaj čaj znam skuhati. Na svojo srečo morem vzpostaviti svoje dobro ime v vaših očeh, ker čfl! bi morala kuhati kavo, ne bi nič opravila. Ne ma* ram je. — Kaj, tako dobre pijače ne marate? -— Ne. Ne more se primerjati s čajem. Sicer jo X inozemstvu... radi pijejo, no meni je neprijetna^