1 1. številka.
Trst, v soboto 14. januvarija 1891K
Tečaj XXIV.
„Ediaost" izhaja ivakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9 uri zjutraj.
Naročnina »nafta : Obe izdan j i na leto . . . gld. 21 •— Za samo večerno {Klanje . „ 12-— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na na- , ročbe brez priložene naročnine s« uprava ne ozira.	_
Na drobno se prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne fttevilke II po 4 nvč.; ponedeljske z jutranje Ste- j, vilke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Ve6erno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
4=
Telefon Stv. *70.
4 nvč. ' ^ • V edinosti Je moč! > I
Oglaat
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprnvniitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna »e nuliajata v ulici ('arilitin Stv. 12. UpravnlStT®, «d-pruvnlStvo in sprejemanje inseratov
v ulici Molin piccolo štv. .'I, II. nailstr. ,
ii ' 1 ........1111,1" ii
Izdajatelj iu odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista
lift*-
v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejio vesti.)
Dunaj 13. Drugo plenarno sejo obrtnega soveta je otvoril trgovinski minister Dipauli z daljšim nagovorom, v katerem je obljubil, da bode vlada povspeševala in podpirala industrijo.
Obrtni sovet je potem sprejel poročilo referenta o reformi delničarstva, nadalje resolucijo proti dosedanjemu obdačenju delniških družeb, resolucijo Weissa proti dvojnatemu obdačenju delnic v bankah, v kolikor isto hranijo delnice od industrije in resolucijo Singerja, naj se delniškim družbam naloži veči davek samo tedaj, ako znaša dohodek nad pet odstotkov. Halwich je poročal o vprašanju glede organizacije izvoza. Obrtni sovet je jednoglasno sprejel nove predloge za preosnove, nadalje resolucijo, naj se nastavijo trgovsko in tehniško izobraženi ataščji na važnejih konzulatih.
Budimpešta 13. (Zbornica poslancev). Opozicija je stavila predlogov za spremembo zapisnika, ^ ki so bili v glasovanju po imenih odklonjeni. Prihodnja seja bode jutri.
Pctrograd 13. Telefonska zveza med Potro-gradom in Moskvo se je včernj izročila prometu.
Berolln 13. Silen vihar razsaja po vsej severni in vzhodni Nemčiji. V južni Nemčiji dežuje plohoma.
Havre 13. Tukaj je silen vihar. Del pristanišča je razrušen. Škoda je velika.
Madl'ld 13. Sagasta namerja sklicati zbornico poslancev za 21. ali 30. januvarja. Rudeča knjiga se objavi prej. Sagasta bode v prvi seji zahteval, naj se sprejme mirovna pogodba.
Pariz 13. (Senat.) Predsednik Loubet je izrekel v svojem nagovoru nado, da se kmalo napravi sloga in povrne mir. Lojalna in nesebična politika Francije napram inozemstvu prinese Franciji morebiti začasnih težkoč, mora pa ji pridobiti simpatij ostalega sveta.
New York 13. »World« javlja iz Washingtona, da se mirovna pogodba ,s Španijo znatno spremeni, ali pa zavrže. Osemintrideset senatorjev jo izjavilo, da glasujejo samo za amendement, s katerim se /jedinjene države zavežejo umakniti se s Filipin, kakor tudi s Kube.
Manava 13. Kolone rasa Makonncn-a so dne 11. t. m. po noči napadle rasa Mangaša. Bila je gosta megla in upali so, da se jim posreči napad. Vojska rasa Mangaša je odbila naval. Ras Makon-nen je o tem zgubil mnogo vojakov.
ii
Odprto pismo „Tagesposti
v Gradcu.
Veliko kozlov si sicer že ustrelila, draga »Tagespukša«, kedar si pisala o slovenskih razmerah, in greh, s katerim si dno 13. t. m. v dopisu iz Trsta obremenila svojo liberalno vest, ni izmed najveČih tvojih, kajti dal bi se opravičiti svetopisemskim rekom: Blagor ubogim na duhu itd.! Vendar mi dovoli, da te, star znanec, opozorim na nekatere nedostatke in protislovja, ki so se rodila ob tej priliki v megleni glavi poročevalca tvojega.
Ko je vprašanje više politike rešil s pitijskim izrekom, da o izidu današnjega boja z ozirom na sedanje notranje politične razmere nikdo ne more dvomiti, zatrjuje velecenjeni dopisnik (oficijelno,
ka-li ?), da se odsihdob tržaškim Slovencem ne bodo odpirali gostoljubni prostori gledališča »Poli teama llossetti« za njihove — velike društvene sinule. (A, torej poznaste »velikost« naših shodov ? Op. stavca). Tukajšnji Slovenci da so se radi tega resno lotili vprašanja o ustanovitvi »Nar. Doma«. Ker pa bi le-ta moral hiti monumentalna stavba, za katero treba denarja in zopet denarja, da hode Trst še dolgo čakal na to monumentalno stavbo.
Tukaj mi dovoli, draga tetka, nekaj stvarnih opazk. Iz tvoje — psevdoironije vidim razločno tvoj »up in strah«. Naj te torej že sedaj prepričam, da »tvoj up bo šel po vodi«. V Trstu imamo namreč, kakor priznavaš sama, »velike društvene shode«, — torej tudi velika društva in dosledno tfidi veliko množico slovenskega občinstva. To občinsvo pa je, vedi draga tekta, požrtvovalno, kakor te lahko prepriča vsaka številka naše »Edinosti«, — tako požrtvovalno, da je ta narodna požrtvovalnost naravnost ganljiva, ako pomislimo, v kakih razmerah je tišče nase ljudštvo brutalno-liberalni prija-telji — graške »Tagespošte«.
Imamo pa v Trstu tudi — mecenov, takih, ki se nimajo prav za nič zahvaliti »mačehi 'jer-maniji«, ki so to, kar so dandanes, postali iz lastne slovenske moči! Izvoli u važe vati ta dejstva in privadi sc jim, draga tetka, sicer se tvoj sarkastični zazmeh utegue spremeniti v jok zavisti.
V drugem delu svojega člančiča si se izvolila lotiti, draga tetka, ne baš novega, a vedno še zanimivega predmeta — lingua del foro l
Predbaeivaš nam, da tudi mi nismo za — nemščino na tržaških sodiščih, a da le za svoj jezik zahtevamo »izjem« od občnega pravila, po katerem da je italjanščina gospodujoča na naših sodiščih. O tem pa pozabljaš popolnoma, da Trst ne leži kje na Severnem morju.
Kar se tiče tvoje nadaljne trditve, da hoče slovenski okoličan zdaj igrati v Trstu ulogo velikega gospoda ter resno zahtevati, da se Tržačan uči njegovemu jeziku, je to preeklatanten dokaz — nedoletnosti tvojega dopisnika, da bi se mogel dalje baviti ž njim. Veseli nas pa, da konstatujež, kako slovenski okoličan, zahtevaje po zakonu zajamčene mu pravice, le izgublja svoj kruh, dočim ga na mesto njega dobivajo — italijanski podaniki!
Draga tetka, to pa ni lepo od tebe, da si tako nepreviduo razkrila svojih tesnih prijateljev postopanje in — cilje! Se stališča tvojih prijateljev to res ni lepo, z uašega slovenskega in avstrijskega stališča pa je seveda le koristno, ako so spoznavamo. Ali tebe, draga, ako poštevamo tvoje an-teeedencije, vendar ne smemo soditi z avstrijskega stališča! Saj stojiš na mostu, ki spaja nemški: »Drang nach Oston« z Spadonijevimi »Vstočnimi vrati Italijo«.
Izvolila si, draga tetka, drgniti se tudi ob naša društva. Odkrito praviš, da na Krasu najmanjše selo ni brez slov. bralnega, zabavnega ali političnega društva.
Ali draga, potem te moramo vprašati prav zaresuo : kje so prav za prav tiste italijanske provincije, kje je torej raison d' etre političkim programom tvojih prijateljev, katerim na uslugo streljaš svoje debele kozle? !
Seveda, ti nam meniš le dobro, ko vzdihuješ sočutno: Koliko nepotrebnih izdatkov naprtuje
ubogim kmetu vzdrževanje teh društev! Razumemo tvojo žalost! Vemo, da bi hilo liberalni gospodi s pruskem in laške n taboru najljubše, da kar na hip ugasnejo vse te lučice, ki razsvetljujejo obzorje
JL?.. ,	■''
našega naroda !
Pa tudi malo perfidna si postala proti zaključku, draga tetka ! Praviš, da se politični vodje zajedno prvaki v teh društvih in da vsletl tega seveda »dobro vozijo«.
Oj tetka, ko bi vedela ti, kako slabo se plačuje našim »generalom«, ko bi imela kaj člove-škoga srca nli vsaj malo spomina v sebi in pa sramote, sramovala bi sc v imenu svojih tržaških prijateljev in predočila bi si one medalje pljunkov in one vence okvirjev, ki se — ob potrpežljivem molku gospoda vladnega zastopnika — deževali nedavno z gromečih galerij dež. zbora na našega v časti osivelega našega Naborgoja in druge slovenske poslance poštenjake — in ne bi bleknila tako neumne laži.
Jaz ti sicer rad opraščam, ker vem, da si šla zopet enkrat na led svojemu dopisniku, kateri je bil očevidno že jako zaspan — izvršivši bržkone v praksi tisto slavno parolo, po katori so stari Nemci vedno pili Jodu« čašo —, ko je pisal zadnje stavke svojega v mukah skrpucanega »opusa«.
Sicer hi nc podal svojim čitateljem sledeče logične cvetke za nameček :
»Tukaj nameravajo izdajati nove slovenske listo ... Ti listi se pritožujejo, da ne morejo ničesar doseči pri tuk. socijalnih demokratih!« Izvrstno! Listi, katere sc hoče še le izdati, katerih torej še ni, se že pritožujejo! Fine de sifccle.
Pozdravlja te, draga tetka, tvoj
G r a n d s e i g u e u r.
Politični pregled.
TRST, 14. janimtrija 1899.
K položaju. Ako je res, da se v novinah zrcali politiško položenje, potem se nam zdi prečitavšim danes oba ljubljanska dnevnika — da se nam politiško obzorje na predvečeru sestanka državnega zbora hkratu joče [in smeje.
»Slovencu« brzojavljajo, da se opozieijonalne stranke kažejo jako samozavestne, ker pravijo, da se desnica krši. Znana trojica v poljskem klubu : Madejski, Rutovski in Milevski, in kar jih soglaša žnjimi, da so prepričani, tla se /istem mora pre-ineniti — seveda nemškim liberalcem v prilog. Pa tudi katoliška ljudska stranka da ima svojih disi-dentov, ki potegnejo še druge za seboj. Nemško-nacijonalni opoziciji da torej ne treba druzega, nego da zložno nastopi v državnem zboru. Položaj da je zelo težaven in grof Tbun da je sedaj tam, kjer je bil grof Badeui.
Ta poročila ne bi bila bas nadobudna za nas, kajti glasč se kakor da stojimo na pragu poljsko-nemške alijanoe proti avstrijskemu slovanstvu.J
Povsem drugače se glase brzojavke v »Slov. Narodu« :
V klubu nemških nacijonalcev je kriza, ker se nekateri poslanci nočejo postaviti na radikalnejše stališče. Praški »Narodni Listv« da naznanjajo rele o n s t r u k c i j o minister stva v tem z m i -slu, da vstopi v vlado neki poljski poslanec kakor resortni minister in
jeden č ci k i h p o sla n c e v kakor minister It rez portfelja.
To bi zopet značilo, da se slovanski npliv v ministerstvu pomnoži za d\ a glasa. Po našem me-nenju ni misliti namreč na to, da Iti dotični poljski minister stopil na mesto Kaizlovo, ampak umakniti hi ■*e mu moral le kateri Nemec.
Boljega dokaza o popolni nejasnosti položenja pač ne treba, nego je ta, da se h kratil pojavljajo tako nasprotne si vesti.
O odloku k&aacijakega sodišča, ki določa popolno jednakoveljavnost češkega in nemškega jezika in je velike načelne važnosti zn vso državo, meni »Information«, da ga treha vpisati v knjigo pravorekov in da je obvezen za vsa podrejena sodišča. Ako torej vzamemo skupaj : zakonitost Bade-nijevih jezikovnih naredeb o kateri ni itak nikdar dvomil noben dober jurist —, odlok kasa-oijskega sodišča o dopustnosti slovenskega kakor razpravnega jezika na višem dež. sodišču v Gradcu ter to najnovejo odločbo kasacijskega sodišča, potem imamo jezikovno »magno charto« v Avstriji, •ki I »ode nepremična podlaga, na kateri bi se moglo in moralo vršiti nadaljnje zakonodavno popolnjenje, kar pa se — bojimo se — najbrže ne zgodi.
Domače vesti.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli »o nadaljnji darovi:
Poprej izkazanih...... 3464 gld. 12 nč.
Požar Josip, Rojan..... 1 „ — „
Fran Mikelić, Rojan .... 1 „ -- „ Iv. M. Bole, Rojan .... 1 „ — „ Anton Bremic, Rojan .... 1 „ — „ Ljudomil Nabergoj, Rojan . . 1 „ — „ Jakob Štoka, Trst • . . . . — „ 50 „
Franjo Cink, Trst..... — „ 50 „
Martin Furlan, Trst .... — „ 50 „ Josip Hafner, Ljubljana ... — „ 50 „
Fran Klemenčič...... — „ 50 t1
Cerkveni pevski zbor v Bazovici
nabral v gostilni Preselna . . 10 „ 80 „ Anton Stopar, Trst .... 1 ,, — „
N. N........... - „ 50 „
Pevsko društvo »Zvon« na Op-
činah........ 8 „ 36 „
Sklici] 3492 gld. 28 ne.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-»tnv Gregor in v Trstu (Via Molin piccolo lite v. 3).
Zal, da pogrešamo v izkazu mnogo naših imovitih, rodoljubnih družin. Želeli bi, da so skoro v častnem številu in izdatno odzovejo našemu vabilu za podporo tega za nas Slovence tako važnega podjetja, ker bi radi zaključili račune ter izročili denar »Dijaškemu podpornemu društvu«,
Kako bo lepo! Pišejo num: Jutri hode v Trstn shod vseh luških županov, da bodo prote-stovali proti osnutju hrvatskega gimnazija v »laškem« Pazinu. To je pa ros imenitno: vsi laški župani bodo navzoči, samo župan laškega Pazina bo doma, župan »laškega« Pazina pa je Hrvat, Hrvat po rojstvu in mišljenju in čuje na čudno ime : dr. Kurelič. Kaj ne, da je lepo, vsi laški župani bodo kričali proti gimnaziju v Pazinu, vsi se bodo brigali za stvar, katera jih prav za prav ne briga čisto nič, le njega ne bode, njega, hrvatskega župana mesta Pazina ne bo na tem shodu. Njega ni, njega ni, on noče priti ! In vendar uganja laška gospoda tak ropot, tak krik. Nekdanji Nemci —• sedanji so jim seveda prijatelji — so jih poznali dobro in so jiui nadeli ime: »Katzclmacher«. In mar ne zaslužijo v resnici tega imena? Moja sodba o njih je sledeča: Dozdeva se mi, da vidim kup otrok, ki kriče, dokler ni prišel stražar. Kakor hitro se jc približalo oko zakona, pa hajd v beg! — S kričanjem hoče ta gospoda vse doseči. Za to so prav rojeni. Kdor je čital poročila laških listov o vojni v Afriki, ta si je moral gotovo misliti: Gorjč ti, ubogi Menelik, gorjd! Kričali so grozno po listih o laškem junaštvu, a prišel je dan pri Aba Gariraa in slavni vojskovodja se slavnimi junaki jo je popihal. Dirjali so, kakor so dirjali pred našimi v vseh vojnah na Laškem.
Ako bi kričanje bilo glavno sredstvo v dosego ciljev, prepričan sem, da bi igrali Lahi prvo ulogo na vsem svetu. A kričanje ne zadošča;
treba imeti še drugih lastnosti, a teh gospoda Lahi nimajo. Kričati j>o šarlatanski, to bi bila lastnost, za katero jih ne smemo zavidati; a junaštva, odkrite borl>e za pravico, tega ne poznajo.
Kričanja bode torej jutri dovolj. Kričali in pripovedovali bodo o »laškem« Pazinu, kričali bodo, da ne dopuste nikdar, da bi imel »laiki« Pazin hrvatski gimnazij, a pravičnosti, pravičnosti namreč, da Ki povedali: ».Mi laški župani smo tukaj, a med nami ni župana iz Pazina, ki je navdušen Hrvat, kakor je hrvatsko mesto, ki ga je izvolilo« — da bi povedali to, da bi bili toliko pravični, tega ne pričakujemo od njih, ker jih predobro poznamo. Kričali bodo, zatajevali resnico, kratili drugim pravico, to bo vse. [n zakaj delajo vse to?
V	svoji otročji naravi so nam povedali tudi to, rekši: »Aha! sedaj se nam bo pa ves svet čudil, da znamo delati, da smo pravi junaki*. — Oj, Katzelmacherji! Oj, Katzelmacherji!
Pripovedujejo tudi, da bode po zborovanju velikanska demonstracija, kakoršne še ni videl TrHt. Kdor se hoče prepričati, kako znajo kričati, potrudi naj se jutri na »Acquedotto«, da se prepriča na lastna ušesa in na lastne oči o tem groznem laškem junaštvu.
Javno menenje. Iz okolice nam pišejo: Kdor ne pozna naših razmer, se mu bo pač Črnino dozdevalo, kako to, da je galerija v mestnem zboru vedno istega mišljenja, kakor je slavna tržaška go-spdda, slavni tržaški mestni svetovalci. Čudno se bode dozdevalo vsakomur pa tudi to, kako je neki to, da progressova stranka niti ne more več sklicati v Trstu javnega shoda, temveč smejo prihajati na take shode samo »izvoljeni« — a v mestnem zboru jim gre vse tako lepo in gladko izpod rok, ko so vendar tudi mestne seje javne.
No, javne so mestne seje, kakor umeva jav-noBt slavna liberalna gospoda. Da jim živa duša ne moti veselja, izmislili so si za seje vstopnice. Ako hočeš torej na galerijo v javno sejo, preskrbeti si moraš vstopnico že poprej. Ako je nimaš, ne moreš na galerijo. Komu pa se izročajo te vstopnice ?
V	pojasnilo naj služi sledeče:
O prvi seji letošnjega deželnega zbora so hoteli na galerijo tudi nekaj okoličanskih Slovencev. Šli so na vse zgodaj zjutraj na magistrat, se ve, previdno, jeden za drugim in tam prosili za vstopnico. A odgovorili so jim, da jih nimajo več. Kaj so jih morda poznali po nosu, da niso njih? Došel je tudi okoličan, ki je podoben Lahu, kakor bi bil rojen doli v Kalabriji in ki tudi govori laški prav dobro. Potrkal je na vrata, zaprosil za vstopnico in — dobil jo je!
Tako so bili lepo gospodje sami med seboj, a slovenski davkoplačevalci so morali ostati lepo doma. Ako bi bilo le 30 naših okoličanov na galeriji, bila bi vsa seja drugačno izgledala.
Našim poslancem ne pustimo več v sejo, dokler ne bodo popolnoma varni pred Lahi. Ako je slavni vladi kaj ležeče na tem, da prihajajo naši poslanci v sejo, ako jej je ležeče na tem, da bodo naši poslanci varni pred laško sodrgo, in ako jih ona ne more braniti pred njimi, svetovali bi jej mi sledeče:
Ker so seje javne, naj bode vstop na galerijo tudi javen, na galerijo naj smo vsakdo. Slavna vlada naj poskrbi, da se razveljavi oni sklep glodo vstopnic in prepričana naj bode, da bomo mi sami skrbeli za osebno varnost naših poslancev.
Sedaj hodijo na galerijo laški podaniki; lo čin pravičnosti bi bil, ako bi mogli na galerijo tudi okoličanski volilei, okoličanski davkoplačevalci, domačini, kajti le tako bi nam bilo mogoče nadzorovati naše poslanee, oziroma tudi braniti jih pred pljunci, okvirji, okni in raznimi drugimi cvetkami slavne laske kulture.
Počakaj mo torej, da-li slavna vlada u sliši našo prošnjo. Mi mislimo, da bi bilo njej le na korist, ako bi mogli okoličani biti navzoči na galeriji med sejami, kajti v plačilo jej obljubujemo, da ne bodemo nikdar kričali nad vladinim zastopnikom : »Abbasso il governo!« in da ga ne bodemo nikdar motili v njegovem govoru. Torej ?!
Odločni.
Z Opčin nam pišejo: Gospod urednik! Redka, bela vrana jc kak dopis iz naše vasi, kaj ne ? Toda enkrat na leto se vendar kedo oglasi v predalih drage nam »Edinosti«. V letu, obstoječem iz dveh nesrečnih številk, se oglašam jaz. Ne mislite pa, da Vam želim in prinesem nesrečne
»smole« ; narobe ! V resnici prave sreče želim Vam, Vašemu listu in mili slov. domovini.
Nečesa pa jo Večni obvaruj, t. j. avite-za-bite kolture. Saj Vam je pač znano, koliko bolj pošteno človek »ven gleda« brez te čudne ženske, stare že 2<MM) let; ni čuda, če je v teku tega časa postala tako »odurna« babura. — Toda, kaj sem hotel že pisati? A, da! Nekaj o občnem zboru našega pevskega društva.
Kako tla se vse vrši o takih prilikah, Vam je pač znano; zatorej nočem s tem dolgočasiti ne Vas. ne potrpežljivih bralcev. Kar bolj zanima slav. slov. občinstvo je pesem, ki jo je zape! »Zvon« vsem našim najbolj koristnim družbam-ustanovam.
Odločil je namreč, da se pošlje : Za družbo sv. Cirila in Metoda 1 gld. ,. dijaško kuhinjo .... 2 „ „ ,, ustanovit . , . 5 „ Pesem je sicer kratka, malo jo je, a pride od srea-želečega obilno taeih »akordov« med preprostim našim ljudstvom.
Da smo po občnem zboru zapeli marsikatero naših milo donečih, da se je napivalo dobrotnikom naroda, da smo se veselili in zabavali brez tiste »zabite« in »pljunkaste« kolture, o tem Vas ni treba menda zagotovljati še posebej. Tu smo nabrali med domačini in drugimi prijatelji petja za d i j. ustanovo še 3 gld. 36 k r., s prejšnjimi 8 gld. 36 kr.
Pros6 Vas, da postavite poslane Vam »note« (denar) v določeni jim »prostor« brez »križev«, a »allegro« pozdravlja Vas naš »Zvon« se svojim geslom, voščfe Vam veselo in srečno novo leto, »Edinosti« malo ali nič »puf-a«, milemu narodu pa : »Da lepših in srečnejši dni Nebo bi mu rosilo. Klanja se Vam Vaš neavito-kultivirani
O m i k a n e c. Iz Doline. Naša okrajna kmetijska zadruga bode imela v ponedeljek dne 16. januvarija t. 1. svoj redni občni zbor v občinski hiši v Dolini ob 9, uri predpoludue.
Na dnevnem redu bodo naslednje točke: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Tajniško poročilo, 3. Blagajniško poročilo. 4. Predložitev proračuna za leto 1899. 5. Volitev novega odbornika mesto umrlega blagajnika g. Ivana Sancina. 6. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. 7. Izvolitev ustavnega odbora zavarovalnice za govejo živino. 8. Razgovor radi ustanovitve posojilnice po Railfeisenovem vzoru. 10. Utemeljevanje radi vsprejema udov s Krasa. 11. Razni nasveti. 12. Srečkanje (edino za ude, ki so plačali udnino leta 1898. do 10. januvarja t. 1.) kakor tudi razdelitev ameriških trt.
Na obilno udeležbo se uljudno vabijo udje in z ozirom na važnost 7. in 8. točke tudi neudje.
Odbor.
Vlšl Inžener Južne železnice Morle Prautner na postaji Nt. Peter na Krasn. Pišejo nam: Ako smemo soditi po imenu in njegovih navadah, je ta mož Žid. Nas Slovenoe obsiplje s »Kinezi«, naš jezik imenuje »turški jezik«, in zasnova našega tamburaškoga zbora mu je »svindel«, torej so vsi »švindlerji«, ki so pripomogli do tega zbora in ki sodelujejo v njem. Pa tudi Prautner-jev prijatelj, postajni načelnik Evgen Studeny, je menda jednakega mišljenja, kajti menil je v javnem lokalu in v navzočnosti svojih podrejeni h uradnikov, da njemu ni treba slovenskega jezika ne znati in ne govoriti. Slavno ravnateljstvo južne železnice moramo že vprašati, da-li se tudi ono strinja z nazori gori navedenih dveh uradnikov svojih?! In ako se ne strinja: da-li hoče dati zadoščenja užaljenemu narodu slovenskemu v obče in nam Št. Peterčanoui še posebe ? ! Nam pa ne preostaje druzega, nego da se pričnemo izogibati vsakemu občevanju.z omenjenima dvema gospodoma, ker bi so nam sieer moglo očitati po vsej pravici, da smo narodni neznačajneži, ki poljubljamo šibo, ki nas tepe!
Armada — na papirju. Nedavno že smo pokazali kričečim izgledom, kako laška signoria ume varati svet. Kdor ne pozna razmer, mora misliti, da je v naših pokrajinah ravno nasprotno od onega, kar jo! 50.000 udov bi lahko imelo njih laško politično društvo za Istro! Tako je vskliknila n. pr. »Istria«. 50.000 členov v enem samem društvu ! To ni šala! Kdo ne bi snel klobuka pred takim narodnim organizmom, ki zmore politično društvo s
takim številom udov?! To je armada, a katero trel»a računati! Tu ne imponuje že samo število, potem tudi duh, ki je omogočil tako organizacijo. Tu mora biti vse kakor zlito, vsi jeden, od prvega do zadnjega — nezlomljiva falanga. In ako verjamemo še nadalje, da tej trdni in zavedni falangi, močni po številu, inteligenciji in — kapitalu, stoje nasproti le čete slovanskih beračev, stoječih na najniži stopinji kulture, ki se niti ne nmejo med seboj in ki v sedanjih bojih sledč le najnižim človeškim, malo ne Živalskim instinktom, kdo ne bi bil overjen, da je res v interesu kulture in javne blaginje, da je torej neizogibna potreba in zahteva najjedno-stavneje pravice, da so oni prvi gospodarji v deželi, ti drugi pa to, v kar so jedino rojeni: hlapci, sužnji, helotje!
V ta jedini namen pošiljajo Italijani v svet svoje klevete na našo škodo, svoje falzifikacije od-nošajev in svoje — armade na papirju. V namen varanja je čenčala »Istria« o laškem političnem društvu za Istro, ki bi lahko imelo 50.000 členov in v ta jedini namen je napisala trditev, da avstrijski Italijani imajo že zato pravico do svojega vseučilišča, ker dajejo za tak zavod nad 500 dijakov na leto!!
500 vseučiliščnikov, to bi bilo že nekaj, ako bi bilo res! Morda — da ali ne — imajo 500 obiskovalcev srednjih šol, a kdo ne ve, kako mal je odstotek od''števila srednješolcev, ki postajajo vseučiliščniki!
K oni armadi na papirju 50.000 členov italijanskega političnega društva za Istro prihaja še 500 vseučiliščnikov — na papirju, najbrže kakor generalni štab. Ni zlomka, da ne bi zmagovali!
In potem ima »Piccolo« še toliko poguma, da govori o — komedfji!
„Slovenke4* št. 1. prinaša naslednjo vsebino: Kristina: »Pred podobo«, pesem, korana: »Razlika«, pesem. Slovenke III. tečaj. Zagorska: »In vendar ...« pesem. Krista N.: »Carmen Sylva«. Desimira: »Hudo zdravilo«. »Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. Kristina: »V mraku«« pesem. Poslednikov: »V zimski noči«. Zorana: »O žetvi«, pesem. Jelovšek: »Jesen«. »Spalnica za otroke in njihovo spanje«. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma.
Za „BoŽlČnlco" so nadalje darovali: g. župnik Hrovatin 2 K, gd. Kosec, gd. Kamuščič po 4 K, č. gd. Šonc 10 K, Ivan in Milka 20 K, Janko Knaus 5 K,
Veliki ples »Delalskega pbdpornega društva« v Trstu bode v soboto dne 21.januvarja 1899. v gledališču »Politeama Rossetti«. Svirala bode popolna vojaška godba pešpolka št. 97. barona Wald-stetten. Pred polnočjo se bode plesal v raznih slovanskih oblekah narodni 'ples »Kolo«. Ustopnina za osebo 1 krono. Lože I. vrste 3 gld., II. vrste 2 gld. Začetek plesa ob 8. uri zvečer in traja do 4. ure zjutraj.
Ustopnice se dobivajo v društvenem uradu, v prodajalnici g. Antona Žitka, Via Stadion št. 1, v kavarni »Comercio«, zadnji dan pa na blagajni gledališča. Ker je čisti dohodek plesa namenjem upravnemu zalogu. društva, priporoča podpisani vsem dražabnikom in družabnicam, da se gotovo udeleže plesa in prosi sploh človekoljubno tržaško in drugo občinstvo, da mnogobrojno počasti društvo s svojo navzočnostjo. Preplačilom se o tej priliki se ne stavijo meje.
ODBOR »Delalskega podpornega društva«. Pogrebno društvo »Arlmatej« v Barkov-ljah naznanja, da bode imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 29. januvarja 1899 ob 1. uri in pol popoludne v prostorih »Narodnega doma«.
O d b o r.
Pevsko društvo »Dom« na Rcpentabru
(Veliki repen) vabi za nedeljo dne 15. t. m. ob 4. uri popoludne na prvi občni zbor, ki bode v prostorih g. gostilničarja Štefana Ozbiča.
Začasni odbor. »Gospodarsko društvo« na Greti bode imelo svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. v društvenih prostorih na Greti. Začetek ob 4. uri popoludne.	Odbor.
Za pevsko društvo „Kolo" je nabral g. Srečko Mlekuž v Starem trgu pri Ložu na Silvestrov večer znesek 11 gld., katerega so darovali : gospa \Veber, gg. Mlekuž, Benčina, Grabrijan Zura in Skerl vsaki po l gld. ter gg. Peče, Fiseher,
Kovač, Kolšek, \Vizele, Znidaršič, Srnear, Cirk, Olifčič vsaki po ftf) kr., g. Eržen 30 kr. in g. Tome 20 kr. Blagim gg. darovalcem iskreno hvalo.
Sola v Lovrencu na dravskem polju je zaprta radi škrlatice in drfviee, ki razsaja t;im med otroci, osobito med šolskimi.
Nafelnlštvo postaje Južne železnlee nam javlja, da bode v četrtek dne 1',». t. m. v magazinu II., 2. nadstropje tega kolodvora dražba raznih, ne dvignenih stvari. Te stvari se oddajo najboljemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu ter pod pogojem, da se odvedejo takoj. Pod vzklieno ceno sc ne prodajo. Seznam stvari, ki se imajo prodati, jc izložen na ogled v atriju postaje.
Kadet od kamena. 47-letni koftijaž Dominik C. je vozil včeraj po ulici Boseo, ko mu je nenadoma priletel kamen v glavo, ki ga je lahko ranil na čelu. Krivea ni bilo mogoee zalotiti. To so posledice nemarne vzgoje slavne tržaške »mularije«, ki se od zore do mraka klatari po ulicah, ker se nihče ne briga, da bi večkrat pela leskovka.
ljubosumne* z bajonetom. On je nosil suknjo belo, sabljico prepasano in bil je v službi na gradu. Ona pa je prihajala čakat ga vsaki večer na trg pred cerkvijo sv. Justa. Tam sta se razgovarjala in zidala gradove — v zraku. Včeraj pa je njemu zavrela kri, ljubosumnost mu je vda-rila v možgane, počel jo jc mučiti z izmišljotinami in slednjič izvlekel bajonet, da jo prebodi Ona je zbežala, on pa za njo z golim bajonetom. Slednjič ae j' Je posrečilo, da se je rešila v vežo neke hiše in zaprla je vrata za seboj ono naglico, kakoršna je potrebna v takih položajih. Ljubosumni vojak pa je shladil svojo gorko kri s tem, da je ob vratih krhal svoj bajonet, dokler ga ni prijel angelj varuh s polumesecem pod brado ter ga spravil na grad, in potem v oni kraj, kamor ne more ona in kjer ne poštevajo ljubosumnost niti kakor olajševalno okolnost.
Samomor. 191etnega gimnazijalca Marina To-mazeo pl. Penzeto so našli včeraj zjutraj, blizu Milj, mrtvega in s prestreljeno glavo. Truplo mladega samomorilca so prevedli v mrtvašnico pri sv. Ani Brzojavni promet z Manilo in Jacmeloin (Halti). C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Oasniške brzojavke za Manilo so podvržene v oddajnem kraju cenzuri ondotne vlade. Brzojavke za Jacmel na Haiti-Jacmel pretrgane od fort au Prince po pošti pošiljajo dalje.
Izpred deželnega sodišča. 21-letni Ivan Cendak, 32-1. Simon Cendak in 23-1. Anton Cen-dak so dobili včeraj: Ivan in Simon po 1 mesec, Anton Cendak pa 5 mesecev ječe, ker so ukradli dve ovci.
Gluhonemi Jurij Blazina iz Gabrovice je dobil 2 meseca, ker je težko poškodoval Blaža Regenta s Prošeka.
Današnji Številki je priložena 1. številka novega v Gorici izhajajočega lista »Adriatische Post«.
Loterijske številke, izžrebane dne 14. t. m.: Trst	72 80 80 7 70
Line	1 45 30 42 47
Bolean	70 3 5 7 54
Posebne antiziptične lastnosti delov Pražkega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi napravijo prav dobre vspehe pri zdravljenju raznih ran. To sredstvo je enakodobuo v varstvo ran, zavaruje nečistost in vnetje in blaži bolečine. To dobro domače sredstvo dobiva se v tukajšnjih lekarnah. — Glej oglas!
Dobro »lomače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Lin i m en t, Cap-tsici comp. izdelan v laboratoriju Kichterjeve lekarnev Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nČ. in 1 gld. steklenica, ka-era te spozna po znanemrudečern sidru.
Različne vesti.
Ali je bil Bismarck srečen? Nedavno sta v Parizu izšla dva zvezka spominov dra. Busoha o pokojnem Bismarcku pod naslovom »Les memoires de Bismarck — la guerre de 1870—71.«, v katerih je zelo zanimivih podatkov o pokojnem Bismarcku. Med ostalim odgovarja dr. Busoh tudi na zanimivo vprašanje: da-li je bil Bismarck srečen do zvršetka svojega življenja? Ako sc pomisli, da so ga slavili vsi in povsod, da je imel ljubečo ga rodbino, bival sredi zvestih prijateljev in neštevilnih
častileev, videl, tla so mu izginile vae njegove sanje in osnove, da je v kratkem času dvignil Nemčijo na višino najmočnejih vlasti, pokazal se v zgodovini kakor edin minister, ki je zjedinil nemško državo — kako da bi ne bil srečen ob zaključku Življenja svojega?! Na to vprašanje odgovarja dr. Busch verno fotografijo: »Bismarck doma, v Friedriehsruhe. Jeseni leta 1877. Bismarck je sedel žalosten, moleč, glas mu j0 i,;} turoben. »Težko mi je pri duši«, je rekel navzočim. V.*e svoje dolgo življenje nisem osrečil nikogar, ne prijateljev svojih, ne rodbine, niti samega sebe. Storil sem mnogo hudega, mnogo... Zmagovalec sem v treh velikih vojnah. Radi mene je palo na bojnem polju HO tisoč ljudi, za katerimi žalujejo sedaj matere, bratje, sestre, udove. Vse to je med menoj in Bogom. Vse svoje življenje nisem imel veselja in tudi sedaj se čutim trudnega in izmučenega .
Viharji so bili včeraj po vsej srednji Evropi. Tako poročajo z Dunaja, Pariza, Berolina itd. Sosebno hud je bil vihar na Dunaju. Trajal je ves dan. Strehe mnogih hiš so poškodovane. Tudi streha cesarske palače je poškodovana.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Gorica 14. Za danes ob 4. uri popoludne je sklicana seja deželnega zbora. Povsem negotovo je, da-li se bode mogla vršiti ta seja, ker se ne ve, ali se je Italijani udeleži ali ne.
Gorica 14. Lahi so pismeno izjavili, da ne pridejo več v seje deželnega zbora, dokler bo na dnevnem redu vladni predlog o deželnem šolskem zalogu in tudi k drugim sejam ne, ako se jih vde-leži nadškof in dokler ni izvoljen naslednik Franca Coroninija.
Dunaj 14. Vse, kar se govori o diferencah na desni, so zgolj kombinacije, kar dokazuje že dejstvo, da je za v torek sklican izvrševalni odbor večine v ta namen, da sklene ukupno manifestacijo.
Celovec 14. Včeraj je bil shod v Špitalu, j na katerem je govoril poslanec Stein\vender. Zbor I mu je izrekel zaupanje skoraj soglasno.
Budimpešta 14. V današnji seji zbornice so se nadaljevala glasovanja po imenih vsled predlogov opozicije za spremembo zapisnika.
Pariz 14. »Matin« in »Gaulois« trdita, da kasacijski dvor zavi-ši preiskavo v najkrajšem času. Kasacijski dvor da razveljavi obsodbo Drevfusa in ga postavi pred novo vojno sodišče.
ZAHVALA.
Podpisani odbor se v svojem in imenu ob-darovanih otrok zahvaljuje najsrčnoje vsem blagim darovalcem in darovalkam, ki so pripomogli, da se je nakupilo za otroke naše slovenske šole sv. Cirila in Metoda toliko obuval in obleke. Bog povrni!
V Trstu, 14. januvarija 1899.
Odbor
trž. ženske podruž, sv. O. in M.
Agenta
za zavarovanje proti ognjn in na življenje išče zavarovalna banka „Slavija" v Trstu, Via Stadion Št. f>.
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
PreisknSano mazilo — odpravlja bolečine pri koatibolu, ganjn in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj4* Ph. Mr. M. Lcusteka v LJubljani.
Zaloga.
Manitoie Black Rum
To je najboljši za primes raju.
KONJAK
prav dober, katerega se rabi tudi za zdravila.
Dobi se pri:
Frančišku Goclnig-u v Trstu,
i ulica Acqiie(lotto na oglu ulit*«1 del Toro
Njega svetost
Pajil Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in si) njemu z diplomo dnć 27. novembra 18J»7. podelili naslov „dvorni založnik Njihov« svetotti'4
« pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi slovili profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piccoli-Jevo ielod&no tinkturo, katera krepka želodee, povečuje slast, pospešuje prebav-Ijenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G. Ficcoli,
lekarnar pri „Angelu" v Ljubljani
n« Dunajski eesti. Tinkturo za želodee pošilja izdfflovatelj v Skat-Ijah po 12 atekleničic za gld. 1*26 a. vr., po 24 stekleničic za gld. 2*40, do 36 stekl. za gld. 3*50, po 7o stekl. za gl. 6*50 (po&tni paket ne črez 5 ki. težak), pa 110 za gl. 10*30.
Poštnino inora plačali p. n. naročnik.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
t Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z vsemi man u fakturnim i predmeti, /vezano s krojačnieo za gospode.
Sokolska obleka kompl
gld. 23'-
Havelok nepremočljiT
od 10 do legld.
Velik izbor suknenoga in bombažu, blaga za možke obleke, »raje Iz žide, volne, lnvvn - tennis, platna Itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možke, ovratnic v vsili barvali in formuli, nogo v te. rut, jopic vseh vrst posebno za touriste In kolesu rje, modnih predmetov, rokovic iz nitij in kože, dežnikov in solučnikov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
velik izlor narodnih in avstr. zastav, transparentov
z nvutrijskim orlom po najnižjih oenah.
Na zaiitevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnim i cenami, poštnine prosto.

Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
Iz ltichterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli lekarnah. Zahteva uaj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame —— previdnostno samo steklenice h to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Ricblerjeva lekarna pri zlatem levu y Pragi.
1
Na Bttv« ne je otvorila sostllna
ALIi' OPERA JO
pri st. Jakobu št. 3
filijalka krčme „Citta di Spalato"
ulica Muda veccliia št. 1.
Točijo se pristna dalmatinska vina iz split- J nkega okraja in nieer :
Črno . . . . po 36 nč. liter o p o 11 o . . » 40 « h e 1 o ... «44 « Za domačo rabo se cene znižajo po dogovoru ; konkurenca nemočna.
Tudi kuhinja je vedno dobro preskrbljena z vsakovrstnimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča udaui
lastnik.
„Slovanski svet",
ki izhaja na Dunaju po dvakrat na mesce na Iti velikih straneh, nastopa sedaj svoje XII. leto. List dokazuje potrel»o: 1. uvođenja nacijonalne avtonomije za vse avstro-ogerske narode; vmled teg« zahteva odstranjenje duvalizma in izvršenje raznih histori&kih državnih prav se le po izvršeni naeijo-nalni avtonomiji; 2. kulturnih vezij, katere nahajajo Slovani v eiriloinetodijski eerkvi, v rahljenju cirilice za literaturne jezike, v občeslovanskem li-teraturnem jeziku in v vsakovrstni narodni umetnosti. Politička in aktuvalna vprašanja presoja s stališča občeslovanskih interesov. Obvešča čitatelje o pol. in kulturnih dogodkih in delih, ki se vrše med Slovani ali so ž njimi v »ovisnosti in zvezi. Leta 1899. bode list razpravljal tudi o načelih socijalnih in socijalnogospodarskih vprašanj.
»Slovanski Svet« stoji na leto 5, na četrt leta 1 gl. 25 ne.; za učiteljstvo in dijaštvo 4, na leta 1 gl. Naročnina se pošilja upravništvu »Slov. Sveta® na Dunaj, IX Eisengasse 13.
BOGOMIL FINO,
urar v Sežani.
Zaloga ur za gospode in gospe, zlatih in srebrnih, z nikalom, 11a-zidnih, budilk itd. itd. itd.
Vsakovrstne poprave izvršujejo se točno in ceno.
STAVBENI RAZPIS.
	Za zgradbo nove ljudske iole v Postojni sc				bode oddala izvršitev	sledečih del z	oskrbi tv i jo
sega pripadajočega gradiva		i					
1.	Zidarsko delo, proračunjeno na gl.		29,923.60			Preno* gl.	46,579.90
2%	kamnoseško delo		2,679.35	10.	steklarsko delo, proračunjeno na „		619.12
3.	tesarsko delo	ii ii	2.740,85	11.	pleskarsko delo	»i » »i	485.—
4.	strešno delo	™ >i	828.—	12.	naprave za kurjavo	m n n	1,430.—
5.	kleparsko delo		796.30	13.	„ ventilac.	n n >i	204.—
ti.	dobava železa „	ji rt	3,176.80	14.	slikarsko delo	?i »• «	410.—
7.	dobava kamenine „	rt m	312.70	15.	tapetarsko delo	n ti »i	161.60
8.	mizarsko delo „	>i »i	4,247.80	16.	mehanično delo	rt n H	182.—
9.	ključavničarsko delo	n )i	1,874.50	17.	za nadpisne table	rt ?! M	107.
		0(1)108 gl.	46.579.90			Skupaj K1-	50,178.02
Stavbeni načrt in proračun stroškov, splošne in posebni stavbinski pogoji so razloženi v občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala.
Ponudbe naj se torej raztezajo na VSA dela tega razpisa.
V	varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gl. v gotovini, hranilnih knjižicah ali pripravnih vrednostnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
V	ponudbi se itna navesti v številki in besedah ponuđeni znesek, oziroma popust na proračunjenih zneskih.
S kolekom 50 kr. kolekovane zapečžtone pismene ponudbe imajo zadržati iino in priimek bivališče in stati ponudnikov ter izrečno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddajo in da se zaveže za slučaj izdrazbanja iste natančno izpolnjevati in da prizna tudi pravico krajnega Šolskega sveta do izgovorjenih konveneijonalnih kazni.
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo«.
Ponudbe se imajo vposlati zadnjič do 5. svečana 1899. na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb.
KRAJNI ŠOLSKI SVET V POSTOJNI
dne 5. januarja 1899,
r'Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo1^
za želodec.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor .'10 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega bo probavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domačo zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 In 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi ilell embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeuo varstveno znamko.
Sfog" Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
a
ogel Spornerjeve ulice. Vsukdaiije poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah AvBtro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: G. Luclnni, E. Leitenburg, P. Freud i ni, S. Ser ravnilo, A. Suttina, C. Zanetti, A Praxtnarer.
:xx:
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.i)!>7,579*_
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.823,375*_
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.860,0G7'—
V letu 1897. izdanih 7468 polic za glavnico od....... » 67,331,351*91
Prospekti, eeniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu,	i
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
2*"" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.