ICTOBY
[buy
L UM ITS p | ITATK
^ WAR
we ah* (VSTAMPS
NADALJNJE VRSTE 2IVIL ZNAJO PRITI NA KARTE
Poljedelski department napoveduje, da se bodo zaradi visokih zahtev za vojaštvo in lend-lease morali civilisti najbrž omejiti pri uživanju raznih živil.
Washington, D. C. — Med
tem, ko se dežela pripravlja na odmerjanje konserviranega sadja in zelenjav, kar bo stopilo v veljavo s 1. marcem, pa se izraža napoved iz vladnih krogov, da ta živila najbrž ne bodo zadnja, ki se bodo postavila na karte, marveč, da se bodo morali civilisti omejiti tudi pri raznih drugih živilih.
Ta napoved se je izrekla zadnji ponedeljek iz poljedelskega departmenta in v njej se omenja, da bodo vojaške in lend-lease potrebe v 1943 mnogo višje kakor so bile lani in, da se bodo morali torej civilisti ome-' j iti, da se zadosti nabavam v to svrho. Kakor se računa, bo šla približno ena četrtina vseh živilskih pridelkov za vojašt^ifo
Poljedelski department je na j delu, da pospeši letošnjo produkcijo ter jo privede na tako višino, kakoršne ni ta dosegla niti ob časih najboljše letine. | Kljub tej pričakovani obilnosti pa bodo morali zaradi vojnih zahtev znižati civilisti svoje u-živanje na višino predvojne do-J>e. Vendar pa kljub temu ni nevarnosti, da bi nastalo kako stradanje, kajti, kakor se department izraža, bo vedno dovolj živil na razpolago, da bodo zadostovala za vzdrževanje zdravstvenega standarda; mor-j da pride v tem oziru do kakih malih izjem. Da se pa to doseže, se bodo morala živila razdeljevati enakomerno med vse, in to bo mogoče le potom prostovoljne delitve z drugimi, ali pa potom prisilnega odmerjanja na karte. Med tistimi malimi izjemami, ki jih utegne primanjkovati, so živila, katera vsebujejo apnenec.
IZGUBE V POMORSKI BITKI
Japonci izgubili 15 ladij, ameriška mornarica dve.
Washington, D. C. — Tekom divje bitke, ki se je pred kratkim vršila v zraku nad morjem pri Salomonovem otočju, je bilo potopljenih 12 japonskih ladij, a občutno, dasi mnogo manjšo
škodo je doživela tudi ameriška mornarica; izgubila je namreč dve ladji, katerih ena je bila težka križarka "Chicago". Objavo o tej bitki je izdalo mor-nariškopoveljstvo ta torek, ki Je danilo, da se je bitka pričela 29. januarja ter je trajala teden dni.
-o-
VLADA BO KONTROLIRALA UVOZ ČAJA
Washington, D. C. — Poljedelski department je v ponedeljek objavil, da je bila določena samo ena korporacija, namreč Commodity Credit Corp., ki bo lahko kupovala čaj v inozemstvu za uvoz v Zed. države. Vlada bo nato določila, katere tvrdke bodo razpečavale čaj.
-o-
MRZLI VAL POSEGEL NA VZHOD
Mrzlo vreme, ki je držalo zadnje dni v osrednjem zapadu temperaturo okrog ničle, je poseglo tudi v vzhodne države, in sicer še bolj občutno. V Bostonu, Mass., so imeli 14 pod ničlo, v Lake Titus, N. Y., pa celo 48 stopinj pod ničlo.
TUDI NA JUGU NEMCI
ŠE BOLJ STISNJENI
Za Harkov se bi jejo zadnji boju — Nemci pripravljajo narod na njega padec in mu dopovedujejo, da mesto ni bilo posebne »trategične važnosti. — 250,000 nemških vojakov v pasti.
KRATKE VESTI
—	London, Anglija — P< berlinskem radio se je v pone deljek objavilo poročilo, da j< vlada v Vichyu odločila, uvest v Franciji prisilno delo. Spreje la je baje tozadevni odlok zi veljavo dveh let.
--Detroit, Mich. — Volile
tukajšnjega mesta so zadnji po nedeljek odobrili odločitev mestnega sveta, po katerem se ima obdržati stalno v veljav vzhodni vojni čas. Državna za konodaja je dala mestom m razpolago, da si lahko izberejc čas, ki ga želijo.
—	London, Angljja. — Minister za informaciji se je izrazr
v ponedeljek napram časnikarjem, da bo cenzura veljala \ Angliji le za časa vojne, na kar da bo izginila takorekoč "če2 noč".
-o-
"PRICE JEHOVE" PONOVNO V OBRAVNAVI
Washington, D. C. — Vrhov-no sodišče Zed. držay je zadnj ponedeljek odločilo, da se bc ponovno bavilo s slučajem verske sekte Prič Jehove in z odlokom, ki ga je izreklo zadnje poletje in ki je bil neugoden za tc versko sekto. Tedaj je šlo zs slučaj, ko so bili štirje člani U sekte aretirani, ker so bres mestnega dovoljenja prodajal nekje na jugu svojo versko lite raturo, in sodišča raznih drža\ so potrdila njih obsodbo, na kai je pristalo k njej še vrhovno so dišče. S tem pa zadeva ni za spala, marveč so razne organi zacije dvignile protest, kajti \ tem slučaju ni Šlo za Priče Je
Moskva, Rusija. — Skorajšnji padec ukrajinskega mesta Harkova se je s še večjo gotovostjo pričakoval ta torek, ko so ruske šete prodrle že v njega zunanja predmestja.
Objava o tem se je slišala po nemškem radio samem in v njej se je iz Berlina povdarjalo, da se bijejo pred Harkovim fc-diti boji. Naziji so po radio tudi že pričeli pripravljati nemški narod na padec tega mesta. Dopovedovati so namreč začeli poslušalcem, da izguba Harkova ne bo posebne važnosti, češ, da je bila njega strategična vrednost le druge vrste. V resnici pa je znano, da je bilo to mesto pomembna nemška baza in središče, od koder so se razpošiljale zaloge preko cele južne fronte.
Enako se tudi na jugu čimda-lje bolj bliža velik poraz za nazijske sile. Rusi so namreč še bolj zožili past, v kateri se nahaja kakega četrt milijona nemških vojakov na ozemlju zapadno od Rostova. To vojaštvo ima zdaj za svoj umik še samo navadna pota na razpolago, kajti Rusi so zasedli del zadnje železniške proge.
hove kot take, marveč sploh za ustavne pravice svobode religije in tiska; ako bi namreč obveljala omenjena obsodba, bi lokalne oblasti lahko na enak način zadušile gibanje vsake verske sekte in obenem tudi svobodni tisk kontrolirale. Pritisk teh organizacij je bil tako močen, da je zdaj vrhovno sodišče odločilo, da bo slučaj še enkrat obravnavalo.
TESTI 0 DOMOVINI
V sedanjih okolnostih poteče pol leta, preden moremo dobiti malo bolj podrobna poročila o naših krajih iz domačih virov. — Danes priobčujemo, kaj so delali Italijani v Beli Krajini, kam so poslali internirance iz Slovenije, in drugo.
Iz Bele Krajine
(Podtalno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedilu, z dne 116. avgusta 1942) :
Italijani se držijo le v Čr-Inomlju in Metliki, dočim so 3 km ven iz Črnomlja že partiza-; ni. Promet po vseh glavnih ce-; stah je zaprt, le italijanske pa-trolje je od časa do časa videti na njih.
Vse učiteljstvo meščanske šole in ljudskih šol je aretirano. Italijani jih drže zaprte deloma v Črnomlju deloma v Metliki. Med zaprtimi v Črnomlju so tu-Jdi ravnatelj meščanske šole Strbenk ter profesorja Kos in Presl.
j Dne 6. julija so Italijani obkolili vas Gradac, ter pobrali kmetom vso živino za vojsko.
V	Starem Trgu so Italijani zažgali 6 hiš ter porušili več gospodarskih poslopij. Pogorela je tudi Kovača vas.
V	bližini Starega Trga so se vršili večji boji. Italijani so imeli okrog 60 mrtvih in ranjenih, vendar so se partizani morali umakniti.
Vršila se je tudi bitka za železniški viadukt Otovac. Italijani so imeli 2 mrtva in nekaj ranjenih.
Italijani požgejo in razrušijo vse hiše ako ugotove, da je kdo svojcev med partizani. t -o---
V	Sardiniji je interniranih
18.000 Slovencev
("Bazovica" št. 5. z dne 20 dec.
1942)
Poročila iz Ljubljane nagla-šajo, da je bilo iz Ljubljanske pokrajine odpeljanih v notranjost Italije nad 30.000 Sloven-! cev. Nekaj časa so jih držali po nekaj tisoč v Furlaniji in Julijski Krajini, zlasti na Tolminskem in Bovškem. V zadnjem j času pa so vsa taborišča izpraz-j niUJn Slovence odpeljali največ j v Sardinijo. Tu so naši ljudje internirani po najbolj primitivnih taboriščih, kjer stradajo in zmrzujejo. Večina mofa na prisilno delo. Tudi po drugih krajih Italije je vse polno Sloven-jcev. Do oktobra meseca letoš-i njega leta niso smeli ničesar pisati domov in tudi z doma niso dobivali nikake pošte. Sedaj prejemajo po kako dopisnico.
Slovenski vojaki v Rusiji
Moskovski radio je sporočil, da so na ruski fronti Rusi ujeli med številnimi italijanskimi u-: jetniki tudi precejšnje število | Slovencev iz Primorske, zlasti ; iz okolice Bovca, Kobarida in Idrije. Ti slovenski ujetniki so takoj zaprosili ruske vojaške oblasti, da jih kot prostovoljce uvrstijo v rusko armado. Slovenski vojaki, ki so bili ujeti od Rusov, so po veliki večini pripadali alpskim edinicam.
PRIPRAVLJATI SE ZAČEL NOV DAVČNI PREDLOG
MALI KORAK, KI BI BIL USODEN
Washington, D. C. — Poslanski odbor za sredstva je zadnji ponedeljek končal zasliševanje raznih prominentnih osebnosti in izvedencev glede njih mnenja o davčnih predlogih, ki so bili doslej stavljeni, in takoj tudi pričel sestavljati nov predlog, o katerem se upa, da bo dogotovljen tekom tega tedna: Kakor se zdi, ne bo ta novi predlog soglašal v podrobnostih z nobenim, doslej stavljenim priporočilom, marveč utegne iti nekako srednjo pot. Največji spor je glede tega, ali naj se davki za lanske dohodke sploh odpustijo, ali ne. Njih popolna odprava se priporoča v takozvanem Rumlovem načrtu, v katerem se svetuje, naj se prično pobirati letošnji davki sproti od plač, in sicer za dohodke letošnjega leta. Najhujši nasprotnik tega priporočila je zakladniški department; ta
se sicer strinja s sistemom plačevanja sproti, vendar pa pravi, cla bi ne bilo pravično, ako bi se lanski davki pozabili. Tako se je izrazil v ponedeljek eden zakladniškega osobja, da bi bili s to odpustitvijo prizadeti mali davkoplačevalci, češ, da bi se višji znesek, ki se mora letos nakolektati na davkih, naložil predvsem na njih ramena, kajti višji dohodki so itak že visoko obdavčeni. Bogatašem, ki bi lahko plačali lanske davke istočasno z letošnjimi, pa bi se ti enostavno odpustili. Kakih 10 miljard dolarjev bi vlada na ta način izgubila, je dejal.
Istočasno pa se izraža ponovno opozorilo iz zakladniškega tajništva, da se mora prvi obrok na davke iz dohodkov lanskega leta poravnati brezpogojno do 15. marca, ne glede na to, kaj ukrepa kongres.
Slika ku«, kake prikril« nevarnosti so preiale na britansko armado ▼ severni Afriki. Romme-lova armada je posula tla a minami da je ovirala zastedevanje Britancev, in na sliki se vidi, kako lahko bi. vojakova noga sprožila tako mino. Britanci so morali te nevarnosti odstraniti, predno so mogli napredovati
KUPUJTE VOJNE BONDEI .
LETNIK (VOL.) LIL
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ ' NAROD ♦ V AMERIKI.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SL^.KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V LHlCAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 34
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 18, 1943
Še več odmerjanja v načrtu - Rusi v predmestju Harkova
NAVODILA GLEDE DOHOD.
NINSKEGA DAVKA
Pri prijavi dohodlfov na dav-I čni tiskovini je važno, da starši vključijo med svoje obdavčlji-ve dohodke tudi zaslužek svojih mladoletnih otrok. Starši sc namreč upravičeni do teh dohodkov in so torej dolžni tudi plačati davek od njih. Izjema je le v slučaju, da otrok na podlagi kakega državnega zakona ne stoji več * pod varuš-tvom staršev. Različne države imajo različne zakone glede polnoletnosti otrok; v nekaterih postanejo fantje in dekleta polnoletni z 21. letom, v drugih dosežejo dekleta to dobo že z 18. letom. — Ako pa je mladoletni otrok osamosvojen od staršev po zakonih svoje države, potem mora sam izpolniti svojo davčno tiskovino in plačati davka. Ako pa starši tudi v tem slučaju prispevajo glavni del k preživljanju otroka, potem so upravičeni da zanj odštejejo $350.
-0-
VLADA MOLCl GLEDE AD&KQFA
Washington, D. C. — Med konferenco s časnikarji je bil državni tajnik Hull zadnji ponedeljek vprašan za podrobnejša pojasnila glede potovanja newyorekega nadškofa Spellmana v Evropo, zlasti glede tega, ali so Zed. države poskrbele za varni prehod nadškofa skozi Italijo v Vatikan. Hull pa se je izognil odgovoru in dejal, da lahko samo toliko pove, da je bila vlada obveščena o nadškofovem potovanju.
MORDA PA JE BILA LE POMOTA
Ashland, Me. — Te dni je prejel neki John W. Keene od nabornega urada poziv, naj se priglasi za vojaški zdravniški pregled. Ker pa je mož star že 90 let in povrhu zadnjih 16 let slep, se sumi, da je morala naborna komisija morda vendarle napraviti pomoto.
Izpred vojaškega sodišča
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 25. sept. 1942 v izvirnem besedilu.)
Vojaško sodišče vojnega o-zem!ja, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	KOVAČU ANTONU, sinu pok. Alojzija in Slabščak Neže, roj. 23. II. 1916 v Ljubljani, na begu:
2.	KOŠAKU JOSIPU, sinu Franceta in Klavžar Marije, roj. v Št. Vidu 18. X. 1914, na begu in
3.	KOVAČU BOŽIDARJU, sinu pok. Alojzija in Slabščak Neže, roj. 14. IV. 1921 v Ljubljani, na begu:
i..- obtoženim:
a)	zločina po čl. 4. Duceje-vega raaglasa z dne 3. X. 1941, ker so v Ljubljani v nedoločenem času 1. 1942. sodelovali in še vedno sodelujejo pri prevratni združbi, ki ima namen, nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi;
b)	zločina po čl. 16. Duceje-vega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali in še vedno sodelujejo pri o-boroženi četi, ustanovljeni z namenom, da izvršujejo zločine proti državnim osebnostim;
c)	zločina po čl. 5 Ducejeve-ga razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršili propagando za nasilno spremembo politične, gospodarske in socialne ureditve v državi;
d)	zločina po Čl. 2 Bucejeve-ga razglasa z dne 24. X. 1941, ker so bili v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti.
Iz teh razlogov izreka sodišče, po Členih zakona Kovača Antona, Košaka Josipa in Kovača Božidarja za krive zločinov sodelovanja v prevratni združbi in oboroženi četi ter jih kot take obsoja v dosmrtno ječo, za trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, kakor tudi enkratno objavo sodbe v listih "II Piccolo" v Triesteju in "Jutru" v Ljubljani.
Ljubljana, 17. sept. 1942.
-o-
Iz Gorenjske
- (Podtalno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedilu).
Krasna: Poročali smo že, da je bila požgana vas Krašna, ki leži ob glavni cesti proti Trojanam. Sedaj smo dobili dodatno poročilo, da je dne 7. julija v bližini te vasi bil ubit od partizanov nemški policist, ko se je peljal na motorju. Nemci so nato vas požgali, -vse moške pobili, ženske in otroke pa Odselili.
--o-
Poročajte takoj o vseh dogodkih ▼ "A. S.", ki se ddgode v vaši naselbini!
"WITH YOU THE SOAT'LL BE FULL. THE OTHERS, THEY'LL NEED YOU I'VE LIVED MY LlFE...# I'M READY TO DIE/"_'
r Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 18. februarja 1943 ;
AMERIKANSKI SLOVENEC
( Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lata 1191 JW
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: }S49 W. Cermak Rd.t Chicago
Telefon: CANAL 5544
f ^ ^	Naročnin«
Za celo leto___$6.00
Za pol leta-— 3.00
Za četrt leta-- 1.75
Za Chicago, fans An in Evropo:
Za celo leto-$7.00
Za pol leto-—— 3.50
Za četrt leto-— 2.00
Posamezna številka	< 3c
Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year-—$6.00
For half a year	3.00
For three months-- 1.75
Chicago. Canada and Europe:
For one year--—$7.00
For half a year .	3.50
For three months-— 2.00
Single copy.........— „ 3c
dali kar na zahtevo, ampak le njegovemu orožju, bodo vsi zahtevali neke nagrade. Kakšne ? To ni mogoče še pokazati. Dalje bo treba popraviti nekako velikanske^ škode, ki jih trpijo zasedene dežele. Vsem ustreči ne bo mogoče. In ker ne bo mogoče bo godrnan je in težave.
POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani ksltjo, do Icedaj je plačana vasa naročnina. Prva pomeni me-see, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi vainega pomena sa hiiro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu )e čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
dovinske vrednosti, rodoljubu Erazmu Gorshetu, ki bo skrbel s svojimi pomočniki, da bo vse lepo urejeno in varno!
Matija Pogorele.
BREZ NASLOVA
SLOVANSKI BORITELJ Johnstown, Pa.
Tukaj je preminul visoko spoštovani narodni delavec in jugoslovanski rodoljub Rev. John Krajnovič, župnik pravoslavne cerkve sv. Nikolaja. Ker je bil protopop Krajnovič poznan sirom dežele marsikateremu odličnemu Slovencu, upam, da ne bo odveč, ako Am. Slovenec posveti par vrst njegovemu spominu. Rojaki, ki so se udele-r žili Vseslovanskega Kongresa v preteklem letu, se ga gotovo spominjajo; ravnotako tudi zastopniki slovenskih podpornih organizacij, ki so bili pozvani od vlade v Washington, D. C.
Protopop Krajnovič je ljubil svoj srbski narod, ljubil pa je tudi druge Jugoslovane in sploh vse slovanstvo. Nikoli ni odklonil svojega sodelovanja, ako so ga naprosili bodisi Hrvatje, bodisi Slovenci, ali Slovani v splošnem. Ako se ne motim, je bil predsednik vseslovanstva v tej okolici, na vsak način pa je veliko storil za vseslovanstvo. Meseca novembra preteklega leta je sklical vseslovanski shod. Žal ne morem reči, da smo bili Slovenci številno zastopani na tem shodu, bili so pa Srbi in Hrvatje, Slovaki in Rusi, kakor tudi katoliško in pravoslavno svečeništvo. Starosta katoliške duhovščine je opravil invokaci-jo na tem shodu, ki je potekel v najlepšem redu. Very Rev. Krajnovič je bil tudi na slovenskem shodu za Slov. P. A. in je nastopil kot govornik o priliki obiska ministra Snoja.
Delo Rev. Krajnoviča je končano. Dne 3. februarja t. 1. je preminil na posledicah operacije, star 62 let. Dne 12. februarja popoldne je pravoslavno svečeništvo opravljalo za njim pogrebne obrede. Kljub ostremu mrazu je občinstvo stalo cele ure pred cerkvijo, ki je bila natlačeno polna. Ko pa je hrvatsko pevsko društvo Rodoljub zapelo slovensko pogrebno pesem 'Saj križ nam sveti govori', je malokatero oko ostalo suho. (Ako sem v zmoti glede narodnosti pevskega društva, prosim oproščenja!) Šele ko je žalni sprevod odšel od cerkve, se je ljudstvo razšlo povešenih glav.
Ž njim so izgubili bratje Srbi velikega voditelja, Jugoslovani in Slovani v splošnem pa velikega zagovornika in borca za slovanstvo.
Mož, kot je bil pokojni Krajnovič, potrebuje slovanstvo \ teh resnih časih, da bi privedli slovanske narode do boljšega
V Chicagi se razvija volilna borba. Zupana bomo volili, mestne zastopnike aldermane in razne druge mestne uradnike. Biti župan blizu štirimilijonskega mesta ni mala reč. Mnogi politični preroki se potegujejo za županski stolec, na katerega bi se radi vsedli. Zdaj sedi na njem župan Kelly, ki ponovno kandidira in kakor zgleda bo najbr-že sedel na njem še prihodnja štiri leta, če mu je odločenega toliko življenja. Irci so odločni in trdi v politiki. Nekoč je zapisal neki humorist, da so v Ameriki Irci vknjiženi z vsemi pravicami na županske službe in na službe policijskih načelnikov. Marsikje je res tako po ameriških mestih.
Slovanski volilci reprezentirajo marsikje v tej deželi odločujočo večino. Lahko bi tudi odločevali. Ali odločujejo? Malo kedaj in malo kje. Zakaj? Manjka jim potrebne kvalifikacije zato in glavna kvalifikacija vsakega naroda je, če hoče uspevati — sloga. Nekoč je neki češki političar pojasnjeval za časa Cermakovega županovanja v Chicagi, kako Irci volijo. Irec voli samo Irca. Vsaj večina tako dela. Ko dobi strankino listo, naredi križ pred irskimi imeni, z* druge se ne zmeni. Ampak druge pa uče drugače. Tako le trobijo let=^olite celotno strankino listo, ne spustite niti enega. Rezultat, irski kandidati dobijo glasove od drugih, kandidatje drugih narodnosti pa od Ircev le malo. Zato imajo irski kandidatje vedno največje število glasov. . Znati je treba, bi rekel Patrik po irsko — ri-Ibenški Urban pa po ribenško.
Švicarski list v Bernu piše o bodočnosti Evrope in takoj v uvodnih stavkih zapiše: "Nihče še ne ve kakšna bo." Potem pojasnuje, kako so razni "izmi" razjedli gospodarsko, politično in celo narodnostno politiko skoro vsake dežele v Evropi. Nič stabilnega ni več. Vse se lovi na porajajočih razmerah, ki se pa dnevno spreminjajo. V zasedenih deželah so ljudstva brez voditeljev. Okupatorjev ne marajo, a ker so brez vodstva hodijo ljudje večinoma vsak svoja pota. Zaupanja nimajo več v nikogar, kakor le to, da pekel v katerem se bo enkrat jenjal in da bo vsak položaj, kakorsen že koli boljši od tega, v katerem so sedaj. Med vrstami namiguje, da se pripravlja tudi v masah nemškega naroda sprememba. Kakšna bo ni mogoče še znati. Ugibajo pa, da se bodo nemške mase skušale prilagoditi politiki zaveznikov, če ti pridejo preje v Nemčijo. Ce Rusi, bodo skušali pokazati naklonjenost komiterni, da v takih razmerah rešijo, kar se največ rešiti da. Nemci upajo, da pride pozneje boljša priložnost za rešitev iz enega ali drugega položaja. Tako Nemci. Najbrže je tudi Nemec to razpravo pisal. Kaj pa Slovani? Ali se Slovani kaj zanimajo za svojo bodočnost, zdaj ko je čas zato? Ali bodo zopet potem sanjali, ko jih bo kak mir vrgel v kake nove nepravične razmere? Najbrže bo zadnje. Slovani zdaj rešujemo ves svet, sami zase in za svojo bodočnost smo pa brez vsakega načrta. Taki smo bili Slovani dosedaj. Ali bomo taki vedno tudi za naprej ?
\ __ - *
V Ankari sta Churchill in Inanou nekaj barantala. Kaj in o čem sta barantala, vesta le bolj sama in morda par zaupnih uradnikov obeh dežel. Turčija sedi v južnovzhodni Evropi na važnih postojankah. Po milosti Anglije je bila dolgo čuvarica črnomorske kotline. Ali bo čuvarica Črnega morja tudi po sedanji vojni? Nihče še ne ve, kako bo Evropa urejena po tej vojni. Če bo urejena na takih principih, kakor je bila doslej, bodo sebični zapadnjaki gotovo skušali nastaviti razne mitničarje po raznih važnih mestih in krajih. In to se bo tikalo zopet Slovanov. Ali bodo Slovani, ki so faktično dosedaj edini rešili svet pred Hitlerjem zadovoljni s tem, da jim bodo drugi nastavljali brez njih mitničarje ob njihovih morskih cestah? Bodočnost bo to pokazala.
^	i| 1	' JF. §*»•	i	*
Velike težave z ureditvijo povojne Evrope bodo, pa naj fx> ureditev taka ali taka. Narodi, ki se Hitlerju niso po-
S POTA	<
Duluth, Minn. '
<
O Slovenskem Narodnem j Kongresu se veliko piše, ravno tako pa tudi o Slovenskem Narodnem Muzeju. Posebno zanimivo je opisala naš muzej znana primorska rojakinja in ro-doljubka Mrs. Anna Krasna v listu Glas Naroda. Naj ji bo vse priznanje!
Po Kongresu sem bil sam par dni v Slovenskem muzeju, kjer sem se pogovarjal z raznimi ljudmi. Zvedel sem veliko o trudu in delu pridnega narod- ' nega delavca Erazma Gorshe-ta, ki je upravitelj muzeja.
Z njim sva se pri tej priliki prvič osebno spoznala; prej sva si le marsikaj dopisovala. Povedal sem mu že pismeno, sedaj pa spet ustmeno, da bo še veliko poslanega v ta muzej, bodisi v originalu, ali v kopijah, kakor hitro bo mogoče.
Rojaki širom dežele, posebno Clevelandčani, prinesite ali pošljite v ta muzej vse, kar! imate takega, da je zgodovinske vrednosti!
Iz tega muzeja bo potem lahko črpala zdaj križana, toda po tej vojni zopet vstala in zedi-njena Slovenija podatke za svojo zgodovino Ameriških Slovencev.
Ce daste tako tvarino kakšnemu posamezniku — prej sem tudi jaz mnogo razdal — bo vse ali prodano, ali pa izgubljeno. Kolikor sem se * zdaj prepričal, je v tem našem muzeju v Clevelandu vse dobro in varno shranjeno v korist celemu slovenskemu narodu; glede tega vam je zajamčena sigurnost.
Slovenski Narodni Dom, kjer se muzej nahaja, ni samo last elevelandskih Slovencev, marveč je tudi ponos celokupnega slovenskega naroda.
V mili rodni domovini je komaj pričel cvesti ondotni narodni muzej. Kaj in kako je danes tam, le ugibljemo. Piše se sicer veliko, ali točno sliko bomo dobili šele po vojni.
Vemo pa, da so oni veliki reveži, ki sedaj umirajo od gladu, trpljenja, mraza in preganjanja. Ce bi mi slišali glas teh sirot, bi nam njihove mile prošnje segale globoko v srce, da bi se zjokali!
Rojaki, misel na te obupne klice naših trpečih sester in bratov v Sloveniji nas je vsaj enkrat združila vse Ameriške Slovence, dne 5. in 6. decembra 1942, na prvem slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu..
Delujmo skupaj, kot usmiljeni Samarijani, za rešitev našega naroda! Pa tudi ne pozabimc Slovenskega Muzeja v Clevelandu. Pošljimo vse, kar je zgo-

TARZAN 646) DUH POŽRTVOVANJA
Časten bodi spomin na vse naše pokojne rojake, stokrat časten pa naj bo spomin na tiste izmed njih, ki so v življenju poskrbeli, da bodo drugi zastopali njihove nazore in nadaljevali njihovo delo, ko bodo sami legli v grob!
-o-
POPRAVA NASLOVA Chicago, 111.
Pravilni začasni naslov političnega urada Slovenskega A-meriškega Narodnega Sveta se glasi:
SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL, c/o Rev. Zakrajšek, 900 F St., N. W., Washington, D. C.
Zvonko A. Novak.
-o-
ČLANICAM S. Ž. Z. ŠTEV. 88 Johnstown, Pa.
Cenjene sosestre! Vljudno' ste vabljene na prihodnjo sejo, katera se vrši na prvo nedeljo v mesecu, to je ravno na 9. marca, ob sedmih zvečer, v navadnih prostorih, v dvorani pri sv. Annie. Pridite kolikor je mogoče v obilnem številu, ker imamo več reči za ukrepati; v mesecu marcu se bodo tudi volile delegatinje. Ako bo naša podružnica poslala katero dele-gatinjo na konvencijo, ki bo v mesecu maju, jo moramo izvoliti na seji v mesecu marcu! Zato pridite, ako je le mogoče, vse. Vse drugo boste izvedele zadnji torek v mesecu febru-, ar ju. Za tisti dan priredimo do-j mačo zabavo; vabljene ste vse, da se udeležite te zabave. Pozdrav vsem članicam S2Z.
Mary Lov še, tajnica.
_TO1mno
SLOVENSKA OSEBNA IMENA OKROG LETA 850
Okrog leta 850 so živeli v Panoniji (del sedanje Ogrske) v Pribinovi državi slovenski plemiči: Kocel, Unčat, Ljuto-mir, Črven, 2ilec, Volčina, Vi-tomir/ Trebeč, Zemin, Cestilo;-— Grof Vitogoj je imel posestva ob Aniži. Ob koroški Krki je živel proti koncu 9. stoletja plemič Svetopolk, v Zvirčah na Koroškem plemič Negomir. Leta 993 se omenja na Koroškem plemenitaš Sebi-goj, pri Medvodah pa Pribi-slav. Koroški plemiči so bili tudi Rogič, Mojmir, Svetopolk, Trdogoj, Vitogoj, Milo in drugi. Ženska imena pa: Ljubota, Lepa, Tihomira, Pribila, Miri-ca, Beda, Blagica, Bogomila, Črna, Dobrodelka, Lala, Mlada, Rada, Slovenka; Tibica, Vida, Vesela, Zla, Zora, Zidana.
-o-
ČE HOČETE VEDETI Pred 200 leti, dne 16. septembra 1736, je umrl Danijel Fahrenheit, ki je iznašel toplomer, ki ima po njem ime. Toplomer je baje iznašel neki poljedelec v Alkmaru na Ho-landskem, Drebbel, a novejša raziskovanja ga pripisujejo Galileiju. Popravili pa so toplomer: Sanctorius, Newton, Reaumur, Celsius, Lue in Fahrenheit. Slednji je bil rojen v Danzigu in je bil navaden steklar, ki se je bavil s kemijo. Fahrenheitov toplomer ima nad lediščem 180 stopinj, Reaumurjev 80, Celzijev pa 100 stopinj.
DOGODKI
£»•4 Slovenci p4
Domača veselica
Chicago, III. — Članice Slov. Ženske Zveze, kegljači in prijatelji sploh so povabljeni na domaČo veselico v Tomažinovi dvorani, ta četrtek 18. februarja ob osmih zvečer. Darila se bodo oddajala. Vstopnina je 25c. Vsi ste povabljeni! — Odbor.
" . ... • J'.-a?-
Srčkano darilo! _
Bradley, HI. — Mr. in Mrs. Fred Van den Hout sta te dni dobila prav srčkano darilo, ki so ga jima prinesle rojenice: i lepo malo deklico. Prej sta imela enega fantka in eno dekletce. Mrs. Mayme Van de Hout je hčerka tukajšnje odlične slovenske družine Mr. in Mrs. Michael Smole. Častitamo! *
Oče pri letalcih
Chicago, III. — Mladi rojak Frank W. Roth, ki služi kot letalski kadet v Sioux Falls, So. Dakota, «e je te dni pridružil vrsti družinskih očetov. Njegova žena Emmy, ki stanuje pri družini Mr. in Mrs. Frank Roth, 2313 S. Wolcott Ave., je povila hčerko prvorojenko, ki jo kličejo Janice Lee. — Častitamo!
Prenovljena stanovanja
Bradley, 111. — V našem mestu je samo kakih 30 slovenskih družin, toda vse imajo svoje lastne hiše, celo mlajši, ki so bili že tukaj rojeni. Zadnjih par let je mnogo rojakov dalo vec ali manj prenarediti svoje domove, posebno kuhinje so si modernizirali. Najbolj temeljito si je menda prenovil hišo rojak Joe Koenig. Drugi, ki so storili podobno, so: John Lu-stig, Mrs. Frank Drassler, Geo. Krall, John Zaitz, Joe Jamnik, CChtfftlesa Pooikvar in - Louis Shiltz. Sploh so skoraj vsi tukajšnji rojaki kolikor toliko prenaredili in izboljšali svoje prostore.
Pa le rad pride domov J
Renton, Wash. — Iz Laramie, Wyo., je prišel na dva tedenski dopust Louis Križak, ki se vežba v vojaškem letalstvu in mu prav ugaja tam.
Iz farmarske prestol ice
Willard, Wis. — V letii 1942 je bilo pri nas 5 porok, 17 krstov, in 4 pogrebov.
Pred kratkim je bil poklican k vojakom Stanley Dju-benski. Sedaj jih je ravno 70 iz naše naselbine v službi Strica Sama. — L. P.
Štorklja
West Pullman, 111. — Zad-Jiji teden je krožila štorklja po naši okolici. Družini Mr. in Mrs. Frank Nemanich je prinesla zalega fantka, ki je prvi fantek v družini, in so ga vsi prav veseli. Sinček in mati se prav dobro počutita. Mati, Mrs. Sophie Nemanich, ki je moja hči, se prisrčno zahvaljuje podružnici S2Z iz Pull-mana, ki ji je poslala prav lep šopek cvetic gladiol. Bog jim plačaj! — Martin Golobič.
medsebojnega umevanja in sodelovanja. Bog najHbo njegovi duši milostljiv sodnik in bogat plačnik!
M. Klučevsek.
-O--
POKOJNI JERNEJ LUŠIN
E velet h, Minn.
List za listom pada. Komaj smo pričeli Novo leto, že je začela kruta smrt krepko segati v slovenske družine.	^
Trije smrtni slučaji so bili na E tem mestu poročani iz naše na- g selbine in danes bom poročal že
0	četrtem.
Dne 2. feb. 1943 ob 9 zvečer je zatisnil svoje trudne oči Jernej Lušin. To je tudi četrti iz društva sv. Cirila in Metoda, I štev. 59, KSKJ. Torej štirje u-mrli od enega društva v teku < štirih tednov!
Pokojni Jernej je bil rojen vi vasi Lipovšca, fara Sodražica, ( pod Novo Štifto. V Ameriko je ] prišel leta 1902 in bival ves čas v Evelethu, Minn., kjer si je u- ( stanovil dom in bil vse nad 30 let zaposlen pri O. I. Mining Co., vse do zasluženega pokoja.
Resno je bolehal samo štiri ! dni. Vse do tega časa je še redno hodil v cerkev, le izreden mraz je bila izjema. Štiri dni pred smrtjo je legel in je bil vsaki dan obiskan s tolažili sv. vere. Še ne uro pred smrtjo se je sam prekrižal in molil; ko se je hotel spet prekrižati, mu je roka omahnila in — izdihnil je lahko in mirno.
Pokojni Jernej zapušča ža-j lujočo ženo Marijo, roj. Kovač, edinega sina Johna ter svaka Jos. Kovač na domu; v starem kraju pa polbrata, v Evelethu pa bratranca M. Lušin, in nečakinjo-Aug. Blatnik v New Du-luthu, ter več ožjih sorodnikov.
2ena in sin pokojnega Jerneja se prav lepo zahvaljujeta
■	vsem in vsakemu posebej, in to • č. g. župniku Pirnat za pogoste
obiske pri pokojniku, vsem ki
1	so darovali za rože, in vsem, ki i so darovali veliko trajnih rož
■	— sv. maš za pokojnega.
Posebno pat: ase* »ah^afjtijeta > sosedama Mrs. Steblaj in Mrs. i Movern, ki sta čuli vsak večer
-	vse do zadnje minute pri po-r kojnemu. Dalje tudi Mrs. Lav-. rič in Mrs. Repar, kakor tudi
-	vsem, ki ste prišli kropit in rao-s lit v kapelo Graham pogrebne-i ga zavoda, pa tudi vsem, ki ste
se udeležili pogreba.
Pogreb se je vršil 5. feb. i 1943 iz cerkve sv. Družine na
-	Evelethsko pokopališče.
Pri Lušinovih so tudi naroče-
-	ni na list A. Slovenec že 41 let.
-	To je tudi dokaz, da je bil po-l kojni Jernej res katoliški mož. 5 Istega mišljenja sta tudi žena
-	in sin, ki pravita: Prej bomo šli
-	vsi iz te hiše kot ta naš priljub-d ljeni list! Tako upam, da bo
-	list. A. Slov. ponosen na take , družine, katerih je sicer veliko,
a še vse premalo. Še veliko je
-	družin, ki ne poznajo, oz. noče-i jo poznati tega lista. — Pokoj-
i	nemu večni mir in pokoj, preo-e stalim pa naše iskrene sožalje!
John R. Strah ,zastopnik, i *
ii	Pripis uredništva: Kakor pri-
-	ča zgornji dopis, pokojni rojak a Jernej Lušin ni povsem umrl,
ampak še živi in bo živel naprej i- v svojem delu. Ne samo njego-v va žena, temveč tudi sin, sta isti krena Slovenca in trdna katoli-a čana, kako$ je bil pokojni oče.
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
■ifiHI^^H
TAR2AM WAS MYSTIFIED. WHO COULD WISH HD REMAIN ON THIS SHIP qP PEATM /
Tarzanu se je čudno zdelo, kdo hoče ostati ie na ladji smrti!
ME HURRIED TbWARD THE 5ECRE • Ti VE FIGURE. iT WAS GRANNY AKERS. •
Hitel je proti onemu mestu in pred pjim je stala Granny Akers.
* WHAT ARE YOU DOING?" ME DEMANDED; "COME QUICKLY.' THERE'S NO TIME TO LOSE." GRANNY SHOOK HER HEAD.
"Kaj delate tu?" je vprašal; "hitro! to izgubljati časa/' Granny je pa gmajala z glavo; ________ j.
"Še ti vstopi, pa bo čoln poln. Ostali te zelo potrebujejo. Jaz sem svoje življenje že preživela ... pripravlje*
na sem umreti!" ... „ . j
Četrtek, 18. februiurja 1943
AMERIKAflSKI SLOVENEC
RAQONIRANJE NA TOČKE
Kako m kupuje t "point" znamkami
DEČKO KORAKA Z AMERIŠKIMI VOJAKI
Adolf Hitler zopet blamiral kot prorok.
Ko je Hitler dne 8. novembra 1941 nagovoril svoje nacijske pristaše v neki monakovski pi-varni, reekl je: "Pred Leningradom smo bili na ofenzivi le tako dolgo, dokler je bilo potrebno obkoliti Leningrad. Sovražnik bo izstradan ven iz Leningrada. Mesto je obkoljeno in nikdo ga ne more osvoboditi. Pasti mora v naše roke. Da bi bilo le količkaj mogoče za Ruse, da dvignejo obleganje, potem bi jaz dal povelje, da se Leningrad zajame z naskokom, m zajeli bi ga.
VICTORY
Mali deč*k„ ki m j« potrudil, dm je dovolj široko siopaL da je držal korak s ameriškimi vofakL ki m par«dir«li po londonskih ulicah.	^^
TEDENSKI PREGLED
in zopet poveča do čitljive veličine, predno se dostavi.
1.	V-Mail je hiter način dopisovanja a? vojaki preko morja. V-pošta se po navadi odpošilja po zraku. V teku treh dni po naši invaziji v severno Afriko je bila V-pošta na tamošnje vojake že na poti. V-Mail vživa prednost v manipulaciji s strani vojnih in mornariških uprav čez vse druge vrste osebne pošte.
2.	V-Mail je najbolj varno poštno dostavljanje za časa vojne. Od 10,000,000 V-poštnih pisem, naslovljenih do sedaj na člane naših oboroženih sil, se ni poročalo o izgubi niti enega komada. Razlog je v tem, d£ izvirna pisma ostanejo v tukajšnjem pristanišču odhoda. Ako aero-plan, ki nese V-pošto, pade dol, vsled nezgode ali sovražniške akcije« se-pisma enostavno še enkrat fotografirajo in zopet dostavljajo v obliki mikrofilmov.
3.	V-Mail prihranja tovorni prostor za vojne zaloge in ma-terijale, ki jih naša vojska mora imeti. 1800 pisem, spremenjenih v V-pošto, ne obsega več prostorja kot navaden paket cigaret.

KONFERENCA V CASABLANCI
Vest o zgodovinskem sestanku Predsednika Roosevelta in Prvega ministra Churchilla v Afriki je pretresla ves svobodoljubni svet. Okoliščina, da se je v tem vojnem posvetovanju odločilo, da ta vojna sme končati le "z brezpogojno kapitulacijo" sovražnika, bi morala razgnati vse špekulacije o kaki poravnavi ali spletkah za mir s sdVrazniške strani. Dejstvo, da ste se oba voditelja pogovarjala a za več kot deset dni na licu mesta, kjer je eno izmed važnih bojišč, naznanja, da se je tam razpravljalo o vsaki fazi in vsaki strani te svetovne vojne in da so se napravili primerni načrti. Nemčija, Italija in Japonsko prav kmalu občutijo na svoji koži posledice tega merodajnega sestanka.
Zavezniki so se odločili obdržati borbeno iniciativo v vseh svetovnih frontah. Vsaka bodoča kampanja je bila vzeta v pretres, bojišče za bojiščem. Splošno rečeno, se je sklenilo združiti vsa "sredstva", ki so na razpolago Združenim Narodom, in upravljati jih po nekem "centralnem načrtu", dogovorjenem na konferenci. Prvotna svrha je bila pritegniti kolikor mogoče več bremena z ramen ruskih vojsk, in to prizadevanje bo nadaljevalo. "Maksimum" materijatne pomoči se bo pošiljal Rusiji inj Kitajski.
Drug važen dogodek je bil sestanek generalov Giraud in De Gaulle. Po svoji konferenci, sta oba objavila popolni sporazum o cilju, ki naj se do* seže — osvoboditvi Francije in popolnem porazu sovražnika i— in izjavila sta, da se to doseže potom edinosti vseh svobodnih Francozov, borečih se ob strani vseh zaveznikov. Ob taki široki podlagi spora-
POSLVSAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL —
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A- S.", imajo vedno dober uspeh.
Stavite svoj drobiž zopet v cirkulacijo.
Ravnatelj vladne kovarne denarja opozarja na dejstvo, da bo čim dalje bolj primanjkovalo drobiža, zlasti centov in nikelnov. Glavni vzrok za to je dejstvo, da se kovine morajo čim več mogoče rabiti za vojne svrhe. Zato se ne more kovati nov drobiž.
Da se temu odpomore, se ljudje pozivljejo, naj spravijo zopet v cirkulacijo ves kovani denar, ki po navadi leži mrtev v hranilničnih pušicah, blagajnah in sploh okoli hiše.
Zakladnični department bi rad nasvetoval* naj se tak drobiž investira v vojne znamke (War Stamps). Prvotni namen je, da se ta denar povrne V cirkulacijo in zopet, da se prodajo vojHe* znamke.
DOMAČA FRONTA
Prihranile si sitnosti — pomagajte
ohraniti nekaj za zmago—priučite
se teh navadnih podatkov o
električnih uiigalnikih ...
Kadar spreminjate vžigalec, namesto da bi klicali električarja, ima to tri dobre lastnosti: elelftrični tok dobite hitreje, zraven pa se izognete nepotrebnim stroškom, ki so najmanj 35c, iznebite se nepotrebnega klicanja, poleg tega hranite na obročih, gasolinu in obrabi avta.
Prečrtajte, kako enostavno je to.
Kaj je užigalnik?
Užigalnik je "varnostni ključ" električnega toka. Ta vsebuje kovinsko zmed, katera se raztopi, ter zlomi tok, če je žica preveč obložena. Ko se zmed raztopi, tedaj pravimo, da se je užigalnik "razletel".
Kaj je vzrok, da se užigalnik "rasle«"?
Največkrat je temu vzrok, pokvarjena žica ali pa preobloženost iste. Pazite, da bo električna žica vedno v dobrem stanju, da ne bo zlomljena, razce£rana ali slabo povita. Ne natikajte preveč luči ali drugih naprav na en sam utikalnik.
RAZPIS SLU2BE
Razpisana je stalna služba pomožnega urednika Pri listu "AMERIKANSKEMU SLOVENCU". Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, dm hi bile sposobne za to mesto.
Prijave se bo sprejemalo do 22. februarja 1943 m je iste p asi s H na :
UPRAVO TISKOVNE DRUŽBE EDINOST
1849 West CermakRd.	Chicago, Illinois
3
Zamenjajte z^eli
ke velikosu ter	C * novim en*.
11011 M ne rabite n T ^^^ Ni-
VAŽNO: Ako novi vžigalec takoj zgori, ko ste ga zamenjali s starim! ja možno, da je kaj narobe z žico. Pokličite vašega električarja.
PUBLIC SERVICE COMPANY of Northern Illinois
__
.i_._t.
Štran S
V prejšnjem članku smo naznanili, da sadje v konservah in steklenicah, soki in juhe v konservah in steklenicah, zmrznjeno sadje in zelenjava ali osušeno sadje pridejo kmalu pod racioniranje, kakor sta Že kava in sladkor, in da se v to svrho kmalu izda - knjižica za racioniranje, takozvani War Ration Book Tw6, vsem onim, ki že imajo War Ration Book One (namreč za sladkor oziroma kavo). Omenili smo tudi, da nova knjižica bo nekoliko drugačna kot ona prva. Ta dru-ga knjižica ob imela 24 znamk (takozvane point stamps) na vsaki strani. Vsaka znamka bo nosila črko in itevilko. Vse znamke na eni strani bodo imele črko A, na drugi strani črko B in tako dalje po abecednem redu. Številke na znamkah na isti strani bodo 8, 5, 2,1, ta-ko da bodo znamke na prvi strani označene A8, A5, A2, Al, na drugi strani B8, B5, B2, BI in tako dalje. V novi knjižici bodo štiri p lave in štiri rdeče strani. Le plave strani veljajo za gori omenjena jedila, ki pridejo sedaj pod racioniranje. Za prvo dobo se bodo rabile le kolone A, B in C. Ker vsaka stran ali kolona vsebuje znamke s številkami 8, 6, 2, 1, kar skupaj znaša 16, kolone A, B, in C skupaj znašajo 48 točk (points), kar je najvišje število "točk", ki se jih sme rabiti v vsaki dobi (period). Ta doba odgovarja koledarskemu mesecu. DoČim črke označujejo, v kateri dobi se smejo rabiti znamke, številke označujejo Vrednost znamk.
Ko ta sistem racioniranja na to^ke stopi v veljavo, bo vlada odredila številko točk za vsako vrsto racionirane jedi v tem ali onem načinu, kakor je pako-van. Število dovoljenih točk mora biti javno razstavljepo v Vsaki prodajalnici jeefcriaJJtom dežele. I
Ko se kupuje pod tem sistemom znamk, treba imeti v misli, da ob nakupu plačujete ne le z denarjem, ampak tudi z znamkami. Cene jedi, ki jih kupite, ne določajo vrednosti točk. Točke določa vlada in se lahko menjajo od časa do časa, kar je odvisno od redkosti oziroma izobilja dotične procesirane jedi. Pomanjkanje ali izobilje je ona okolščina, da-li morata rabiti več ali manj znamk
iz svoje knjižice za dotiČno hranilo. Kjerkoli se vrednost točk za to ali ono jed spremeni, bo vlada to naznanila in prodajalec bo razstavljal novo vrednost točk. Ni verjetno, da se bodo take spremembe vršile več kot enkrat na mesec. Cene pa nimajo nič opravljati z vrednostjo točk.
Znamke za točke (point stamps) so dobre za vsako pro-dajalnico jestvin. Zato, ako vidite, da cene v drugi štacuni so vam bolj po godu, lahko kupujete tam. Vrednost točk bo povsod enaka> dasi cena more biti drugačna.
Ako izčrpate vseh 48 točk tekom meseca, ne boste mogli kupiti več istega blaga v istem meescu, marveč boste morali počakati, dokler začne nova doba (mesec). Zato vlada po-zivlje gospodinje, naj previdno kupujejo in budžetirajo svoje nakupe tako, da ne ostanejo prehitro brez znamk.
Konserva fižola utegne imeti drugačno število točk kakor konserva graha. Za veliko posodo konserve treba oddajati višjo znamko kot za malo posodo. Zato gospodinja, ko izve za vrednost točk te ali one jedi, naj dobro premisli, kaj se ji bolj izplača kupiti.
V splošnem ta sistem racioniranja na točke ni nič težkega, kot morda izgleda na prvi pogled. Britanske gospodinje ga rabijo že leto dni in izhajajo prav dobro brez nikakih tež-koč.
I>ve drugi stvari treba zapomniti si. Prvič, kdorkoli kupuje, sme rabiti vse knjižice za racioniranje, izdane članom dotične družine. Drugič, kjerkoli mogoče, rabiti najprej znamke z visoko številko — 8 in 5. Na primer, ako dotična jed zahteva 13 točk, je bolje rabiti znamko s številko 8 in snamko s itevilko 5 mesto znamk s številkami 6, 5, 2, 1. Tako si prihranite znamke za jedi z malo vrednostjo točk. Končno treba zapomniti si, da se plave znamke rabijo le za nakupe konserv oziroma proce-siranih jedi, ki jih je vlada ra-cionirala. Rdeče znamke se bodo kasneje rabile, ko se bo meso racioniralo. Za kavo in sladkor bodo kakor poprej veljale znamke v knjižici War Ration Book One.
Common Council—FLIS.
Predsednik Roosevelt podpira
kampanjo Rdečega križa za nabor bolničark.
Izjavljajoč, da treba obvarovati zdravje domače fronte, ako naj se izpelje vojna v naj-polnejšem obsegu, je Predsednik Roosevelt v pismu, naslovljenem načelniku Rdečega križa, Norman H. Davis, izrazil svojo prisrčno podporo za intenzivno trimesečno kampanjo, ki jo izvede Ameriški Rdeči križ za rekrutiranje vojnih bolničark, bolničarskih pomočnic in učenk za domače bolničarsko oskrbovanje.
Oddelek bolničarske službe Rdečega križa (Red Cross Nursing Service) započne kampanjo koncem januarja. Svrha je rekrutirati 36,000 diplomiranih registrovanih bolničark za bol-ničarski kor vojske oziroma mornarice, 100,000 bolničarskih pomočnic Rdečega križa, da pomagajo rednim vojnim bolničarkam, in 1,000,000 u-čenk v tečajih Rdečega križa za domače bolničarsko oskrbovanje, kjer se učijo, kako oskrbovati bolnike doma, kako obvarovati zdravje in preprečevati bolezni.
V svojem pismu na načellika Davis je predsednik izjavil: ''Mi vsi soglašamo, da najprej prihaja v poštev zdravje vojakov. Zavedamo se pa tudi, da
naša velika civilna vojska, naši
obrambeni delavci, naši otroci
. - /
m naše gospodinje morajo ostati v dobrem zdravju, ako hočemo, da se vojna izpeljuje v naj-polnejši meri."
Po sklepu Vojnega depart-menta, izvežbane bolničarke, ki so državljanke sovojskuje-čih dežel oziroma dežel, prijateljskih Združenim državam, morejo vstopiti v vojni bolni-čarski kor, ako drugače odgovarjajo predpisanim zahtevam. Vse bolničarke za vojni bolni-čarski kor se rekrutirajo potom bolničarske službe Ameriškega Rdečega križa in prošnje naj se vložijo potom lokalne podružnice Rdečega križa.
Rabite V-pošto
Vojska in mornarica — v zvezi s poštno upravo — pozivljejo, naj se vsakdo posluži takozvane V-pošte (V-Mail), ko se dopisuje z vojaki preko morja. Razlog za ta poziv je želja prizadetih oblasti, naj vojaki dobivajo pisma na hiter in varen način, kakor tudi potreba, naj se štedi na prepotrebnem tovornem prostorju. Na prevozu V-pošta zavzema le majhen del prostorja navadne pošte. V-pošta je enostavno vrsta pisemskega papirja, ki dovoljuje, da se vaše* pismo fotografira, potem znatno zmanjša v obsegu
zuma se sme pričakovati, da se obtsoječe politične razprtije morejo poravnati.
Mr. Roosevelt in Mr. Churchill gresta naprej s svojo politiko vzajemega sodelovanja, codprto tudi drugim, ki je imela svoj počete k v sestanku na visokem morju v mesecu avgustu 1. 1941 in iz katerega je vzklil Atlantski Carter. Za istim je sledil sestanek meseca decembra, ko se je porodila ideja Združenih Narodov, in sestanek zadjnega junija, ko se je sklenila severo-afriška kampanja. Na podlagi dosedanjega razvoja smemo z gotovostjo pričakovati, da dogod-Jci dalekosežne važnosti se razvijejo v bližnji bodočnosti.
TRIPOLI PADEL
Tripoli je pal in veliko afri-kansko italijansko cesarstvo,
2- Odstrani* -	A^
h frpuiile	-
minjaJo (5222! elektrik
h ka*ar to	st°Jite n*
lahko U ^
spremeniii »a5 K	u«salnik... Ta*
»ranuSZ	gc ^
^pak Z žam£^;ejte' «*<> ni fcaj
^vodzionC 6 sttnostl- Sledite tem
^liiži ČAA^vJJI fvJhv^i
ki bi ga obdržalo in razširilo "osem milijonov blestečih bajonet", kako se Je Mussolini ba-
hal s svojega balkona, se je razsulo v nič.
V 91 dnevih je osma vojska generala Montgomery pokrila razdalje kakih tisoč tristo milj — kakor med mestoma New York in Kansas City — vzlic nepopisnimi težkočami z zalaganjem, s kakimi se nikak general ni moral še boriti, in vzlic neprestanemu razčiščen ju poti od min, ki jih je ubežni Rommel tam pustil.
Ni pa to šlo brez hudih borb. Pri Agheli in Wadi Zemzen, kakor tudi v manjšem obsegu po vsej dolgi in prašni poti do Tripolija, se je Rommel postavil v bran. Pomagalo pa mu ni nič: pa ni niti ene črne pike, bodisi kar se tiče organizacije, strategije ali taktike, proti sijajnemu rekordu Osme vojske od časa, tri mesece nazaj, ko je sama stala med El Alamein in Cairo, vrati do Srednjega vzhoda, in uro današnjega zmagoslavja.
CILE PRELOMIL Z OSlSCEM
Ko je Čile pretrgal odnošaje z deželami Osišča, se je ta dežela ravnala po tradicijonalni politiki solidaritete tega polu-sveta in prijateljstva napram Združenim državam.
Njena najnovejša akcija poudarja znova dejstvo, da za več kot eno stoletje so obstojali prisrčni odnosa ji med južno-ame-riškimi republikami in Združenimi državami.
Te prijateljske odnošaje so pokazali razni prijateljski obiski odličnih zastopnikov obeh dežel. Predsedniki, Člani kabineta, visoki častniki oboroženih sil'in odposlanci dobre volje iz Združenih držav so obiskali Čile in Čileanci enakega čina in odličnosti so povračali te obiske. Vzajemna prisrčnost je pospešila kulturne, gospodarske in politične odnošaje in skupno sodelovanje.
HITLER O LENINGRADU
Ko je Rdeča armada dvignila obleganje Stalingrada, se je
08.JOHN J. SMETANA
Pregleduje o S in predpisuj« očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL C»nal 0523 Uradne are: vsak dan od 9 tiuhtj do JW0 r»ccer.
BUY
UNITED STATES DEFENSE
BONDS STAMPS

AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 18. februarja 1943
PROBLEM Z DELOVNIMI SILAMI
Spisal Stanko Bor.
Sin je mislil v kosami na snidenje in si načrtal in naslikal v mislih prizor snidenja — ali ni si ga načrtal in naslikal dovolj živo, niti približno si ga ni naslikal s tako ljubeznivostjo in ljubeznijo, kakor se je sedaj pokazalo!
Ah, kako bi si ga mogel naslikati takega, kakor je v resnici! Tolika ljubezen, tako neizmerna ljubezen, pritajena ljubezen, ki pa je buknila v tem trenutku- z vso silo na dan. Zdelo se mu je, da mu bo oče padel okoli vratu in ga objel in poljubil — in saj res ni dosti manjkalo, da ni tega storil — ali po prvem navalu ljubezni in veselja se je znal potajiti, samo stisnil mu je roko in potresel zanjo in mu zrl v oči! In sin je lahko bral z očetovega obraza, kaj misli v srcu. Materi so igrale solze veselja v očeh, ni obrnila pogleda od njega, ni se niti premaknila z mesta, ni niti mogla obrisati solz z oči, ker se je držalo rok testo, niti v roko mu ni mogla seči. Babica je zajokala na glas od veselja. Kako je plakala, ko je odhajal k vojakom in zatrjevala, da ga ne bo več nikoli videla! Pa je prišel, prišel na sam sveti večer! Sestre in bratje so popustili delo pri jaslicah in se vsuli k njemu, vsak se je trudil, da bi mu prvi podal desnico. Radost in veselje jim je sijalo z obraza, tako so bili veselo presenečeni, da niso niti mogli kaj drugega reči ko: "Janez ... Janez .. Janez .. da si prišel.. da si prišel ..
"Pa da nisi pisal!" je rekel oče, ki jVprvi premagal veselje nad njegovim prihodom in ga z veščaškim pogledom motril od glave do pet in bil videti ves srečen, ker mu je uniforma dobro pristojala.
"Pa da nisi niti namignil v pismu ..je pristavila mati.
„ "Kaj bi pisal, ko pa nisem do zadnjega znal za gotovo!"
"Da si le^prišel, da si le prišel!" so ga obkrožili sestre in bratje.
"Pa lačen si gotovo! Oh, nič gorkega nimam ! Kdo bi si mislil, kdo bi slutil, da prideš! Nič gorkega nimam pripraviienega!" "Ni treba, mama!"
"Seveda ni treba! Treba je treba, pot u-trudi človeka, zlasti ta pot v snegu! Čakaj, takoj ti kaj napravim! Ali bi kavo?"
"Kaj boš s kavo! Cvrtje mu speči, je hitreje končano in bolj se mu bo prileglo!"
"Takoj, takoj bom, samo roke si očistim!"'
"Hej, Janez, kako ti pristoja ta obleka!" "Zakaj pa imaš te rdeče vrvice in te nabrane krogljice na njih?" "Strelec!" je podučil oče. "Jej, strelec, strelec . . . strelec!" Janez se je nemirno zganil. "Tak odloži no plašč in prisedi k peči, da se pomeniva kaj o vojaščini in poveš, kako je še tam, in povem iaz, kako je nekdaj bilo!"
Janez je s tresočo roko odpel plašč. Tedaj...
Tedaj je oče obstal ko prikovan na mestu in je v presenetju in neverjetju širil oči in strmel na ovratnik sinove bluze; tedaj je mati obstala pred njim in si pomela oči, zakaj ni%mogla verjeti; tedaj so bratje in sestre v onefhelem veselju in začudenju za-strmeli in odstopili korak.
Na Janezovem ovratniku ste se svetili dve beli zvezdi, ste žareli in se bliščali tako vabljivo in ponosno, da jim je zaprlo sapo.
"Janez!" je prvi rekel oče.
"Janez!" je tiho ponovila mati. "Janez, Janez, Janez . .." so zaŠepetali bratje in sestre naokoli v brezmejnem spoštovanju in občudovanju. "Ali je mogoče?" "Ali je mogoče? "Ali je mogoče?"
"Zakaj bi ne bilo mogoče? En dan mi je prinesel vse; dopust in povišanje!" 3 "Kako je bilo?"
Sestra je pomagala bratu sleči vojaški plašč in ga spoštljivo položila na bližnjo posteljo, oče je prepustil sinu svoj prostor pri peči in se vsedel zraven njega, mati je obstala pri vratih, da čuje, kako je bilo, babica se je vsedla na drugo stran povišanega Janeza, bratje in sestre so ga obkolili v polkrogu.
"Povej, Janez, kako je bilo!" "Sploh sem se dobro držal, tako dobro, da so bili višji vselej in povsod z menoj zadovoljni, tako dobro, da pridem v šolo za podčastnike in bom lahko še kaj več dosegel ko na vsaki strani ovratnika samo eno!"
Oče si je prikrižal noge na kolenu, objel desno z rokama in se nagnil z obrazom k sinu, mati je stopila za korak bliže, sestre in bratje so napeli ušesa in oči in skoraj odprli usta.
"Ali da bi šel domov, ni bilo veliko upanja, ker prvoletnikov o Božiču sploh ne puščajo na dopust! Pa je prišel nekega večera pred poveljem — saj veste, oče, kako je z dnevnim poveljem — torej pred dnevnim poveljem je prišel stotnik v kosamo. In morali smo posamezno defilirati pred njmi! Oče, vi veste, kaj je posamezno defi-liran je!" "Kaj bi ne vedel! Le dalje P "Naš stotnik je pa strog in težko mu je ugoditi! Jaz sem se pa takrat nalašč potrudil in defiliral tako kakor nobeden! In stotnik mi je zaklical: Bravo! Tako se mora. defilirati kakor defilira Janez Hudo-klin! In potrepljal me je po rami, mi dal takoj dopust pred vso kompanijo in me pred njo pohvalil. Nato me je poklical v kompanijsko pisarno in me povišal za frajtarja!"
Kakor onemeli so ga poslušali in mu zrli z napetostjo na obraz in sprejeli vsako njegovo besedo kakor sladko mano. Ko je končal, so se pogledi kakor na povelje in vsi naenkrat okrenili in obviseli na ovratniku, hočem reči na zvezdah. Za hip je trajal molk, nato se je mati naglo zganila — kakor bi se prebudila iz najveselejših sanj, pa ji je žal, da so že minule in jih ne more dalje sanjati, ker se ji nekam mudi — in odhitela ven, da mu naredi cvrtje, ker je gotovo lačen. Oče je še zastrmel par hipov v zvezdi, nato je vstal in stopil k mizi in prijel steklenico.
"Anica, prižgi svečo! Grem v klet po vina ! Vem da si žejen!" se je obrnil na Janeza. "Ni sile!"
"Ej, vojaki so vedno žejni! Saj vem, kako je bilo, ko sem bil jaz!"
Sestre in bratje — zlasti mlajši — so se strnili v ozek polkrog okoli Janeza, prinesli stole in punčke od mize in posedli okoli njega in se skoraj skregali, kdo bo sedel bliže njega ali celo ob njem. In zrli so nanj s spoštovanjem in občudovanjem . . .
Tedaj je pač dosegel Janez višek s svojim povišanjem.
(Dalje prih.)
Pravijo, da so "amerikanska dekleta smart". O, je... "poduč-ni listi" in pri plotovih in za plotovi je vse polno tiste gumi-lastike, in ni čuda, da v Ameriki gumilastike primanjkuje. Svoboda in smart in podučni listi. In kadar je zakon, kakor je vsaj dozdaj v Ameriki mogoče, zopet ni tistih črvičev, ker tudi žene so baje v Ameriki ostale "smart", in kdo naj bi otroke brisal, ko je vsak dan v Ameriki pri podučnih listih in knjigah — polkanje, in ti listi pravijo, da ni greha in le tisti fajmoštri tam so rekli, da je smrten greh. You see, kaj vse delajo podučni listi. Fine and dandy, prej nič, ko je za plotom, zdaj nič, ko je v zakonu.
Ako pa v ti svobodni Ameriki in pri teh podučnih listih ostane še nekaj desetletij, in se Japonci, ko bodo zdaj premagani, po nekaj letih popravijo in pripravijo, kakor so se Nemci po zadnji vojni, in zopet pridejo v Biserni zaliv, well, nekaj starčkov utegne tedaj še biti, mladine ne več, ker je bilo vse "smart" v Ameriki, vojakov pa nič. In vse to prihaja od podučnih listov in knjig, ampak zdaj hladi po grlu, ker tisto kontroliranje hudo suši. Tudi požgalo bo, zdaj v Ameriki, potem pa pride še nekaj drugega na vrsto.
Ali se boste tedaj sklicevali na "podučne liste in knjige", iz katerih ste se naučili, kako še roba dela, da ni nezakonskih otrok, in tudi kako se dela, da ni tistih nadležnih črvičev??'
NAJLEPŠE DARILO
in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov.
Ti predmeti za vojake to:
VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM
MEH ZA SMEH
^UPRAVIČENO OGORČENJE
Žena: "Povej mi po pravici, ijubi Drago, ali bi se bil res končal, če bi te bila takrat odslovila ?"
Mož: "Beži, beži, kam pa misliš!"
Žena (ogorčeno): "To bi bilo pa prav grdo in podlo od tebe! Vsem prijateljicam sem bila že povedala!"
-o--
VPRAŠANJE-
A.	pride iz zavarovalnice in trči pred vrati v soseda B.
B.	"Po kaj si bil pa šel sem noter ?"	i
A.: "Zavarovati sem se dal zoper ogenj in točo."
E. (ga neverno/ pogledal): "Kaj? Zoper točo?"
A.:	"Da, zoper točo! Kaj se pa čudiš?"
B.:	"Zoper ogenj že razu-j mem, ampak kako boš točo naredil?"
-o-
SIJAJEN OBSTANEK
Mož: "Ti, v trgovino nameravam vzeti družabnika! To
bi bila za tvojega bratranca priložnost, da nikoli take. S svojimi stotisoč dolarji bi si lahko ustvaril sijajen obstanek."
Žena: "Lepo te prosim, zakaj bi v nesrečo spravljal domače ljudi . . . ocigani rajši kakega tujega!"
v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše mašne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle-ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s	VL I lT j|
poštnino vred_________________________________.., . .
LJUBEZNIVOST
Ribničan pride, prodajaje s svojo ženo robo po svetu, do brvi, čez katero je bilo treba iti, in pravi: "Baba, stopi na brv, da bom videl, če drži!"
-o-
ZA ŽENSKE PRAVICE
Z vlakom se pelje navdušena agitatorica za ženske pravice in razlaga ovoje misli mlademu sopotniku:
"... boste videli, da je čisto blizu čas, ko bo ob sobotah tudi ženska potegnila celo moško plačo!"
Delavec, ki sedi poleg, se vtakne vmes in z žalostnim obrazom: "Moja žena jo že vsako soboto potegne."
"My Companion** "MOJ TOVARIŠ**
V malem usnja te m ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec,, na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo
$1.00
Posebno fina posrebrnjena
verižica je krasen predmet za rojake, pomorščake in letalce.
Narejena je iz finega blaga. Sredi je utisnjen križ z Zveličarjem. Na strani Mati Božja Milosti polna, na drugi Usmiljeni odrešenik. Zadaj sv. Jožef z Detetom in Marijino Srce. Radi fine kakovosti je ta svetinja dražja, toda vredna, radi lepote. Stane s poštnino
$3.10
VI SE V CITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
P	is Dr. Kernovega	...JBj
ANGLESK0-SLQV BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER**
V zalogi imamo tudi krasne "Sterling silver" verižice za na vrat in sicer: LEPE SREBRNO ŠKAPULIRSKE MEDALJE ^ ~ (svetinjice), zelo lične in pripravne. Stanejo s pošt^ H^^J 00
Naročnikom teh predmetov naznanjamo, da zdaj mnogokrat ni mogoč« na enkrat dobili leh predmetov. Tvornice jih izdelujejo v omejeni količini. Kdor pričakuje, da bo te predmete rabil, naj jih naroči v naprej in ne zadnje dni. ko jih že potrebuje. Takrat večkrat z njimi ni mogoče posireči, ker jih mi dobivamo od časa do časa le v omejeni količini.
Naročilom je vedno prid jati potrebni znesek in iste naslovite na t
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. CERMAK ROAD,.	CHICAGO, ILLINOIS
ne bo izginilo tako hitro, če se bomo ameriild Slovenci zavedali, da Imamo v svojem slovenskem tisku tisto silo, ki bo nas driala is dolgo, dolgo
skupaj.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Je prvi slovenzki lisi v Ameriki! Čitajmo ga. naročajmo ga in podpirajmo ga! Stane leto $6.00; polletno $3.00; ss Chicago. Kanado in inozemztvo $7.00 in za pol leta $3.50. Naslov:
v
"AMERIKANSKI SLOVENEC",
1849 W. Cermak RiL, Chicago, DL
kateri se sedaj prodaja po zni- (IJO A[j
žani ceni, samo..........................
Naročila pošljite na«
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	...	Chicago, Illinois
Zgodba o povišanju
Stran 1
Paul McNutt, načelnik komisije za človeško silo (na levi), ko rasmotri-va % senatorjem Reynoldsom problem glede delavstva.
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor j< močno naše katoliško časopisje.
SLOVENSTVO ¥ AMERIKI
J. M. Trunk
Anna Gorenc, 106, je zdaj v Imperialu, Pa., doma je pa iz Št. Ruperta na Dolenjskem, in v Prosveto dopisuje in tam opisuje, da že čitateljem preseda. Kar sedem kaplančkov da je tam bilo, ko je odšel kaplan Štrajhar, in taka roba maže po grlu, ker pri šesti zapovedi je že zdaj kritično, še bolj pa po- i stane tedaj, ko pride do pravilne kritike. Tam v Št. Rupertu je doma tudi Mary Widmar, in iti je bila roba le malo premast-■ na, da je vse drugače zapisala. ! Anna Gorenc se zdaj izgovarja na — revščino in na molitev! j in na mamo in na starše, ki ni- j ;majo naprednosti, da je potem |vse polno nezakonskih otrok,! ker — no — ker ni "bilo svobode", in ta Anna Gorenc pravi: "Še danes tako trdim, ako bi dekleta imela svobodo, da bi lahko čitala podučne liste in knjige, tako kot jo imajo dekleta v Ameriki, bi gotovo dekletom ne bilo treba toliko jokati, ne župnikom krstiti nezakonskih otrok". Ampak sedem "kaplančkov" pa le maže, po suhem grlu, ko je to nečedno grlo silno suho pri vseh "podučnih listih".
Saj niste klade, da bi ne vedeli, kam pes taco moli. Zakon je eno, in zakon je trnjeva pot, kadar za bodoča usta iz zakona ni dosti močnika, ampak amerikanska svoboda in amerikanska dekleta in "podučni listi," kakršni so v Ameriki, in nič nezakonskih otrok, kadar je "zakon" brez zakona in le tam za plotom, to je pa druga roba.
fflh&ncrpot!fe