PoStnlna plačana v gotovini LetO L V. V Ljubljani, V sredo, dne 7. decembra 1927. St. 277. Posamezna številka 2 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo tnenečno 33 Din aedei)sRa lzdn)a Naročnina ^^^^ ^^^ A ^^^^^ ^ ^^^^^ Ceneoglnsov Dnevno Izdajo ^T^ dt^ "BT \ TBT^ TBk f M ^ ^T % ^1,'^l'po^ ZO državo SHS fEBSU AMf flHjf ■ MM fifflfrflftk g mSm ln2D.veC?loglasl mesečno 20 Din voffi^ HBm Sa^M JkS mBmt M UtiB^^^^b trVwmk M SgEž^^^^ ttLfiia ~ & i/MZjV 32.%^ po 3 In 4 Din. v urednltkem delu vrstica po 10 Din □ Pr. vcčiem □ naroČilu popust Uredništvo /e o Kopltarfevl ulici 41. 0 111 Itokoplal me ne vrata/o, netranktrana pisma se ne »prefemalo * Uredništva telefon it. 2OSO. upravništvo it. 2328 Političen lisi zza slovenski narodi Uprava /e v Kopltarfevl ul.ši.o Čekovni raf.un: Cfubl/ana itev. 10.650 ln 10.349 ia Inserale, Šaralevoit.7363. Zagreb it. 39.011. Praga In Duuaf it. 24.797 Zakonodajno delo vlade. ~ Davidovič in Vukičevič pri kralju. - Skupščina se najbrž sestane 12. decembra. Litvinovo poslanstvo. Rusija stopa že v tretji stadij boljševlške revolucije; o tem ni danes nobenega dvoma več. Skrajni socljalizem je moral dati življenju slovo že 1. 1921. z že večkrat poudarjeno novo ekonomsko politiko, ko je Ljenin tako pred sodrugi kot pred svetom pripoznal, da je storil neumnost. Orjaška borba med teorijo in socijalistično voljo ter dejanskim življenjem je končala z zmago slednjega in privatno-kapitalistično načelo je osvajalo panogo za panogo ruskega gospodarstva. Tako zasebna kot državna podjetja, tako kmetijstvo kot trgovino, zadružne kot poedine obrate. A pri tem ni ostalo. Ljenin je večkrat poudarjal, da je diktatura socijalizma oziroma ta volja glavno, da pa za končni zistem še ne gre. Razvoj je Rusijo gnal tudi do formalne boljševiške kapitulacije in prvi korak je bilo priznanje predvojnih earističnih dolgov francoski vladi, nadaljnji in glavni pa opozicija v Moskvi in Litvinov v Ženevi ter njegovi razgovori z zunanjimi ministri vseh glavnih držav, predvsem pa prizadevanje, da se z britsko vlado vzpostavijo normalni diplomatski odnošaji. Če premotrimo te tri faze padanja komunizma, opazimo takoj rdečo nit, ki je vsom skupna in ta je: Rusija v svojem gospodarstvu sama na sebi I Ločena od nekdaj od ostale Evrope je hotela pod sovjetsko vlado uvesti nekaj, kar naj bi po Marksu sledilo šele vrhuncu industrijalnega kapitalizma, popolni delavski in tehnični pripravljenosti. In ta Rusija, ki ne samo da ni mogla kake pomembne industrije nikdar razviti, ampak je tudi za to, kar je imela, morala klicati na pomoč inozemski kapital! Rusija, ki ni bila v svojem nizkem gospodarstvu nikoli dobra kupna moč v notranjosti 1 Rusija, kjer prava industrializacija dežele slejkoprej spi in obstoja le v upanju na nedrije zemlje, kjer je vsa povojna doba bila na delu, da iz razvalin postavi nazaj vsaj to, kar je imela pred vojno, ta Rusija naj se z novim gospodarskim zistemom v dobi svetovne vezanosti gospodarstva ne samo loči od ostale Evrope, ampak ji, gospodarsko neprimerno višje stoječi, svoj zistem celo usilil Polom te ideologije je bil neizprosen in videni Že v nemško-ruski rapallski pogodbi je v Bvesti si svoje osamelosti morala dati Nemčiji velike gospodarske koncesije, da se z nemškim kapitalom in industrijskimi proizvodi vsaj malo opomore. Vendar tudi tu niso bili od nemške privatno-gospodarske strani merodajni toliko denar, konsum, trg in dobiček, kakor pa splošni nemški zunanje politični interesi, da si osamljena Nemčija pridobi zaveznika, obenem pa obnovi tradicijonelna rusko-nemška skupna pota. Sovjetski v evropskem smislu brezpravni zistem tem zasebnikom ni nudil garancij, da pridejo do denarja za dobavljeno blago; zato je mc-ala uradna vlada priskočiti s težkimi milijoni kot garant! Isti pojav smo videli v nadaljnjem razvoju v češkoslovaških in avstrijskih gospodarskih krogih. Toda vse to je bilo le obveza na skelečo rano, nikakor pa ne zdravilo. Zlasti še, ko je Anglija nastopila proti Rusiji z vso finančno močjo in ko je francoski rentnik naravnost, brez ovinkov povedal, da vztraja na izplačilu vsega v Rusiji naloženega denarja in ko je svetovni gospodarski svet v praksi dokazal nujno vezanost držav med seboj. Rusija je sicer poskušala z notranjimi reformami. Razvoj je doprinesel dokaz resnice, da napačno. Visoke cene so vplivale na položaj kmetov in delavcev, ki so draginjo tembolj občutili, ker se jim je istočasno nižala mezda. Vlada je sicer tolažila delavce z sedemurnikom, kmete pa z odpisom davkov in davčnih olajšav. Tendenca tega je na dlani: Podpiranje večinskega kmetskega življa na škodo delavstva, kar pomeni tudi teoretično kapitulacijo delavske razredne diktature! In nad vse značilno je, da je ta preokret občutilo najpreje razmeroma najvišje stoječe delavstvo v Moskvi, ki je za opozicijo Trockega oddalo 6 odstot. glasov, dočim je znašal celotni odstotek opozicijonalcev le 0-6 odstot.! Toda preko Trockijeve opozicije, ki noče dejanskega stanja razumeti, otvarja po Ljeninu Stalin tretjo evolucijo. Sam sicer v sedemurnem govoru poudar,a moč socijalizma, prerokuje njegovo svetovno zmago, zagotavlja, da ima Rusija zaznamovati razmeroma večji napredek kot ostale države. A Istočasno moleduje njegov alter-ego Litvinov v Ženevi ti denar pri Angležih, Francozih ln prepričuje njihovo zunanje ministre, da Stalinovih besedi ni vzeti dobesedno, saj — denarja ni I Le tako nam je namreč mogoče razumeti trde pogoje Chamberlaina ln Brianda, ki pomenijo kratko — prenehanje dosedanje politike. Litvinov se vrača z njimi v Moskvo. Najbllljn bodočnost bo pokazala, s kakim uspehom in če bo parola »o Ženevi« postala parola bivše komunistične Rusije. Darujte za Ljudski skiati SLS! r Belgrad, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Davidovič je pred delj časom prosil za avdienco pri kralju. Danes popoldne je bil sprejet. Po naših informacijah, ki so se potrdile, je bila avdienca zasebnega značaja. To se zatrjuje v njegovih najintimnejših krogih. Del opozicije seveda pridaja temu dogodku poseben značaj in kuje fantastične kombinacije. Zastavo nosi Stjepan Radič, ki gre tako daleč, da na podlagi tega napoveduje za pravoslvni božič novo vlado. Zraven pristavlja previdno, da lahko vlada ostane. Morda se bodo izvršile osebne spremembe. Nato v isti sapi izjavlja, da se bo začel pogajati z radikali. Za Davidovičem je bil sprejet v avdienco predsednik vlade Vukičevi«, ki je kralju obširno poročal o delu vlade in zakonskih predlogih, ki so se predložili narodni skupščini in o tistih, ki jih vlada še pripravlja. Število zakonov je veliko. Skupščinsko zasedanje bo, čim končajo skupščinski odbori z delom, dolgotrajno, če bo hotela v sedanjem rednem zasedanju izvršiti del tega zakonodajnega programa. Finančni odbor bo jutri pričel z razpravo o proračunu. Proračunska razprava v finančnem odboru to razpravo o davčnem zakonu vsekakor malo zavlekla, kajti večina članov davčnega odbora 60 obenem člani finančnega odbora. Vendar so vladni klubi trdno odločeni, da davčni zakon kon- ŽENEVA _ DNEVN IRED. v Ženeva, 6 .dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji Sveta Društva narodov je dr. Stresemann poročal o konferenci za odpravo uvoznih in izvoznih omejitev, koja konvencija se bo dostavila tudi onim članom Društva narodov, ki na konferenci niso bili zastopani, t. j. Rusiji, Mehiki in Ekvadorju. Romun-«Ri delegat Comncne je poročal o razpravah komiteja za povečanje posredovalnih možnosti in presij-ska sredstva Sveta Društva narodov za ojačenje mirovnih garancij. Poročilo komiteja se je vzelo na znanje kot »dragocen voditelj«, pri čemer pa v resnici Svet Društva narodov ni pridobil zazeljenega razširjenja svojega vpliva. Dalje je bilo odobreno poročilo finančnega komiteja o izdaji ostanka ma-djarskega posojila 32 milijonov zlatih frankov za in. vesticije. V tajni seji je svet imenoval za predsednika investicijske komisije za Avstrijo italijanske-ga generala Calcagna, ■>& Madjarsko pa poljskega generala Clive; za Nemčijo in Bolgarsko sta bila imenovana dosedanja predsednika. Na predlog finskega zunanjega ministra Wojonmaa je oilo odobreno poročilo o pobijanju ponarejanja denarja in sklenjeno, da se tekom enega leta skliče konferenca za sestavo načrta tozadevne konvencije. Nato se je vršila razprava o zadnjem izrednem zasedanju komisije za opium. Scialoia je predlagal, da se tajništvu Društva narodov poveri nadzorstvo o konvenciji glede opija, da bo Društvo narodov imelo boljšo kontrolo. Vprašanje o kontroli se Je vrnflo komisiji. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. ŽENEVA - VILNA. v Ženeva, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Ker je Poljska v vprašanju odprave vojnega stanja z Litvo pokazala precejšnjo naklonjenost in ni zahtevala, da se takoj vzpostavijo normalni diplomatični odnošsji, temveč izjavila, da je pripravljena za posebne poij-sko-litvanske razgovore za končno ureditev odnoša-jev, so se zastopniki držav, ki jim je v Društvu narodov bila poverjena ta naloga, zedinili tako, da se že jutri začno razgovori o tem vprašanju ter se bo morda žo v petek lahko podpisal tozadevni zapisnik. V marčnem zasedanju Sveta Društva narodov bosta potem obe državi poročali o medsebojnih direktnih odnošajih. Razen tega poljsko-litvaniake-ga vprašanja so za ženevski program značilni tudi razgovori zapadnih držav 7. zastopniki Rusije ter francoska želja, da se ustvari vzhodni Locarno, ki Proračunska razprava v fin. odboru se prične. r Belgrad, 6. dec. (Tel. »Slov.*.) Popoldne se je vršila seja fin. odbora, na kateri bi se imela pričeti razprava o zakonskem predlogu o zaključnih računih za 1. 1924-25. Kakor smo poročali, je to ogromno delo. Ker bo razprava o tem zakonskem predlogu trajala zelo dolgo, bi vsled toga finančni odbor ne mogel pravočasno končati proračunske debate, kakor je to predpisano po ustavi, zato se je sklenilo, dn se razprava o zaključnih računih preloži. Finaučni odbor pa bo takoj pričel z razpravo o proračunu. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu bo proračunska razprava o proračunu za 1. 1928-29. Zastopnik finančnega ministra Spaho bo podal oks-poze, katerega je izdelal finančni minister Bogdan Markovič. čajo, predno prične skupščinski plenum razpravljati o proračunu. Zanimivo je, da je dunes prišla opozicija ua sejo s predlogom, da naj se konča razprava o davčnem zakonu in da naj se dela na proračunu, češ da je davčni zakon itak terminiran. Za to so se najbolj potegovali radičevci in samostojni demokrati. Predlog je vladna večina energično odbila in se bo davčni zakon gotovo v kratkem sprejel. Predsednik skupščine je bil proti večeru pri predsedniku vlade in se z njim posvetoval o sklicanju narodne skupščine. Kakor smo že poročali, sta glede sklicanja narodne skupščine dva predloga za 10. oziroma 12. decembra. Po naših informacijah je prišlo med predsednikom vlade in predsednikom narodne skupščine do sporazuma, da se skliče skupščina 12. decembra. Vendar bo vlada o tem definitivno sklepala na prvi skupščinski seji. Skupščina bo potem dokončala nekatere zadevo še pred božičem. r Belgrad, 6. dec. (Tel »Slov.«) Davidovič je bil na dvoru od 5. do 7. Po svoji avdienci je časnikarjem izjavil sledeče: »Že pred precej časa sem zaprosil za avdienco pri kralju. Vendar pa nisem mogel biti sprejet, ker se je Nj. Vel. kralj nahajal v Topoli Lahko mi verjamete in zagotavljam vas, da je bila avdienca popolnoma privatnega značaja.« Sicer pa ui hotel dajati nobene izjave. naj bi obsegal Nemčijo, Rusijo in med njima ležeče države; Francija si hoče namreč pridobiti prost* roke za ureditev odnošajev z Italijo in za pomiritev južne Evrope. Začetek tega načrta je odvisen od Rusije. Čuje se, da bi bila Francija pripravljena govoriti o popolni izpraznitvi Porenja, če pride do vzhodnega Locarna. LITVIN ODPOTOVAL. v Žene va. 6. dec. (Tel. >Slov «) Litvinov je danes zapustil Ženevo in se preko Berlina odpeljal v Moskvo, kjer bo poročal o Chamberlainovih pogojih za vzpostavitev diplomatskih odnošajev. Razgovori o tem se bodo potem normalnim potom vršili v Berlinu ali Parizu. — O razgovoru Litvinova z Vokle-marnsom in Znleskim se doznava, da je Litvinov obema državnikoma naglasil potrebo, da se vojno ; stanje med Poljiko in Litvo odpravi. Z Zaleskim se je razgovarjal tudi o bodočih pogajanjih zt sklenitev pakta nenapadanja in trgovinske pogodbe. v London, 6. dec. (Tel. »Slov.«) »Evening Nevvs« poroča, da bo Chamberlain prihodnji teden v poslanski zbornici poročal o svojih razgovorih z Litvinovom. PO ŽENEVI — P0MIRJEN.TE? v Parit, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Pariški listi z zadoščenjem pozdravljajo, da je močno ponehala mednarodna napetost, kar je zasluga ženevskih razprav. Tudi v političnih krogih se čuti kot olajšanje, da je poljsko-litvanski konflikt po prizadevanju vseh velesil izgubil svojo nevarno ost. Zelo živahno se razpravlja v listih tudi o tem, da je Briand danes zajtrkoval z italijanskim delegatom Scialoio, kar se že tri leta ni zgodilo, dasi zastopa Scialoia svojo vlado že od početka Društva narodov. Ne sme se pa iz tega sestanka preveč sklepati. Pariški večerni listi so v tem oziru zelo skeptični in izjavljajo, da o direktnem sestanku Brianda z Mussolinijem, o čemer je bil govor že v Ženevi, v doglednem času ni misliti, ker bi, dokler atmosfera ni razčiščena s temeljitimi diplomatičnimi predrazgovsri, direktna izmenjava misli med Briandom in Mussolinijem več škodovala kot koristila. MUosavHevičev načrt komerciallzaclie ie!ezn!c zavm en, r Belgrad, 6. decembra. (Tel. »Slov.) Danes jo konferenca o komercializaciji železnic končala svojo delo. Tekom današnjega dneva so nastopili ostnli govorniki, ki so v glavnem povedali isto, kar so konstatirali govorniki na včerajšnji seji. Večina se je izjavila proti sedanjemu načrtu. To mnenje je jirevladovalo do konca. Ko so je lista govornikov izčrpala, se je sprejel predlog, da se izvoli poseben odbor. V tem odboru Je 22 zastopnikov vseh nalili gospodarskih ustanov. Naloga tega odbora je na podlagi mnenj, ki so se iznesla na konferenci, izdelati svoje mnenje, gu precizirati in ministru predložiti posebno poročilo. Na podlagi tega poročila bo železniški minister izmenovnl novo komisijo, v kateri bodo morali biti pravniki, ki bodo izdelali novo uredbo. Nato sc zopet skliče konferenca, kakršna je bila včerajšnja in današnja. (fM Briand v Ženevi. SfaSnosf ln neodvisnost sodmkov zassgurana. r Belgrad. 6. decembra. (Tel. >Slov.<) Na današnji seji sekcije zakonodajnega odbora so se sprejeli členi 18. do 40. zakona o sodnikih. Ti členi govore o stalnosti, premeščanju in vjiokojevanju ter odgovornosti. Sodniki so stalni in neodvisni ter se ne morejo premeščati brez lastnega pristanka. V smeri osebnega načela se je sprejel predlog poslanca H o d ž a r j a . da sodniki tudi ne morejo napredovati brez lastnega pristanka. V nasprotnem slučaju je namreč mogoče, da bi se načelo stalnosti iu neodvisnosti sodnikov izigralo. V poglavju o vpokojevanju sodnikov sc je sprejel Hodžarjev predlog, da se besedilo dopolni v tem smislu, da se kot služba razume vsa služba, ki se sicer računa za pokojnino in dn je v slučaju, da sodnik brez dovoljenja zapusti službo, predpogoj, da je to sam zakrivil. V poglavju o odgovornosti sodnikov se. je na Hodžarjev predlog sklenilo, dn se izvza-mejo vpokojeni sodniki, ki naj odgovarjajo po splošnem uradniškem, zakonu. Sprejelo se je, da disciplinsko sodišče imenuje kralj po predlogu ministra in po dvojnem predlogu splošnega zbora sodnikov kasacijskega sodišča. Državljanski zakon. r Belgrad, 6. decembra. (Tel. >Slov.<) V notranjem ministrstvu je posebna komisija izdelala zakonski načrt o državljanstvu. Pomanjkanje tega zakona se je splošno čutilo. Zakon sloni na sličnih odredbah moderne zakonodaje v ostalih državah. V kratkem pride pred vlado v razpravo in bo do. bil končno besedilo. S tem zakonom se bodo rešila številna vprašanja, posebno bcgunccv iz Primorja in Koroške. Spaho zavrnil »rltožbo SDS proti volitvam v TOI. r Belgrad, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, so se nekateri trgovci in obrtniki pritožili proti volitvam v Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani Minister Spaho je to njihovo pritožbo zavrnil. S tem se je tn zadeva rešila. Torej ostane samo pol na Državni svet. Nov občinski zakon. r Belgrad, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Knkor se po. roča iz vladnih krogov, je vlada sklenila, da se bodo vršile občinske volitve na podlagi novega občinskega zakona, katerega je sprejel poseben odbor ministrov v celoti, že spomladi. Z ozirom na to bo prišel kazon o občinah v kratkem pred narodno skupščino. Davčna reforma. r Belgrad, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Davčni odbor je imel danes dopoldne sejo, na kateri je sprejel oddelke, ki govorijo o zgradarlni. VeČinn odredb, kakor glede stnnarine in drugih, se je rezerviralo, da vlada o njih sklepa in poda svojo mnenje. Proces proti makedonskim dijakom. r Skopljo, 0. dec. (Tel. »Slov.«) Vsi obtoženci, ki so bili včeraj in danes zaslišani, odločno zanikajo vsako krivdo in se skušnjo braniti očitkov in kaz. njivih dejanj, ki se navnjnjo v obtožnici. Vsi izjavljajo, dn so podali svoje izjave, ker jih je k temu prisilila policija. Izjnvam, ki so Jih podali pred policijo, odrekajo resničnost. Nato se je pričelo z zasliševanjem prič. Cilavnn priča je Jordan Gavrilovič iz Gjevgjelije, ki je celo organizacijo odkril oblastem. Zailiševanje bo trajalo dalja čLsa, najbrž par dni. Športna vest. r Belgrad. 6. dec. (Tel. »Slov«) Danes se Je vršila tekma med praško »Sparto« in Belgrijskita športnim klubom. Kljub skrajno ueugodnemu vremenu je bila tekma zalo dobr oobiskana. Izid ie bil 0:0. Vplivi Ženeve - pomirjenje! briand dela za vzhodnoevrooskl Locarno. -- Tudi v Viini je mosoč sporazum. -- Litvinov odpotoval v Moskvo. Briand in Scaloia. Izjava 9. Vukičeviča. Šef vlade g. Vukičevič je podal nekemu novinarju daljšo izjavo o političnem položaju. V tej izjavi naglaša ministrski predsednik, da vlada izdeluje celo vrsto zakonov. Gre za čimvečje poenotenje naše zakonodaje, za pozitivno delo na izboljšanju naša upravo in gospodarskega stanja. Odbori imajo pred seboj ie obilen zakonodajni materijal, a vlada marljivo pripravlja ie novega; tako n. pr. zakon o državljanstvu, občinski zakon, zakon o avtouomuih mestih, o izvzetju Belgrada in Zagreba iz oblasti, načrt gozdnega zakona itd. Delo na teh zakonih bo narodno skupščino tako zelo absorbiralo. da ne bo časa za nerealne kombinacije, ki jih izvestni politični krogi tako radi delajo, kadar skupščina ne zaseda. Glede vesti o rekonstrukciji vlade, ki jih v najuovejSem času širi neumorna fantazija opozldo-nalnih '.rogov, jo dejal g. ministrski predsednik, da so to prazne in proste izmišljotino. Na rekonstrukciji so čisto nir no dela. »Stvari se razvijajo čisto normalno. Dela se s polno paro. Vsi ministri so čez glavo zaposleni. Vsak resno pojmuje poverjeni mu posel.« šef vlade se je tudi izjavil o svojih konferencah z dr. Korošcem. Kombinacije, ki jih na to navezuje opozicionalni tisk, so neresne in čisto fantastične. Tudi »Obzor«, ki zavzema neodvisno stališče, piše, da razne akcijo, o katerih pišejo opozicionalni listi, nimajo resnega pomena In da položaja vlade g. Vukičeviča ne bodo mogle omajati. Še posebno absurdna pa je misel, da bi g. Marinkovič ali sploh demokratski klub podpiral izvestnc politike v radikalnem klubu, kojih nezadovoljnost izvira zgolj iz osetonih motivov in katera se po mnenju »Obzora« vedno da lahko potolažiti. posebno oni, ki se bavijo s politiko, delali tako, kakor uči in dela cerkev, bi bilo drugače.« Patriarh je nadalje demantiral vest, da se misli odpovedati patriarštvu in vstopiti v samostan na gori Atos. marveč hoče vršiti svojo dolž-"l nost do konca, naj bo položaj še tako težak. Zanimivo je tudi, da je patriarh v cerkvi v Sremskih ! Karlovcih pri službd božji govoril proti poizkusu odpraviti veronauk iz Sol, oziroma ga črtati iz enotnega prosvetnega programa, ki sc sedaj izdeluje. § 44. 4. t. m. se je vršila v Belgradu konferenca profesorjev belgrajske univerze. Navzočih je bilo okoli 100 profesorjev. Govorilo se je samo o § 44 finančnega zakona. Govorniki so stali na stališču, da niso principijelno proti ukinitvi fakultet, ako bi bo bilo potrebno, da pa se more to izvršiti samo po zakonu in po konsultaciji profesorskega zbora. V obče se mora prosvetna politika stabilizirati. Zakon o vseučiliščih. Ministrstvo prosvete je izdelalo nov zakonski načrt o univerzah. Načrt se je poslal vsem univerzam, da o njem podajo svoje mnenje. Istotako se je en izvod poslal Akademiji znanosti, da se o njem *srazi. Zahteve Finančne kontrole. 5. t. m. je sprejel pomočnik ministra financ, g Ja5a Protič, deputacijo Zveze uradnikov finančne kontrole. Deputacija prosi vlado, naj predloži poseben zakon za osobje finančne kontrole, podoben zakonu o prometnem 060bju. Tak zakon je potreben, da se ne bo položaj osobja finančne kontrole vsako leto menjal po linančcib zakonih, kakor se to dogaja sedaj. Pomočnik je obljubil de-putaciji svojo pome-';. Spremembe v uradniškem zakonu. Minister za pravosodje dr. Dušan Soboti č je v ponedeljek odredil novo komisijo za izdelavo načrta uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Novo komisijo tvorijo kasacijski sodniki Laza Uroševič, Milan Strunčalič in Stojan Lazič. Komisija je dolžna, da prouči mnenja raznih ministrstev in ponovno izdela načrt uredbe v smislu čl. 326. finančnega zakona za 1. 1927-28. Ministrove direktive za sestavo uredbe so sledeče: 1. Prejemki uradnikov in uslužbencev naj se z ozirom na njihovo sedanjo porazdelbo regulirajo po važnosti in odgovornosti dela, ki ga posamezniki vrše, kakor tudi po trajanju uradniške službe ter z ozirom na to, da se v proračunu odprti krediti za te izdatke ne smejo prekoračiti. 2. Odredbe o pokojninah naj se spremene In izpopolnijo tako, da se na eni strani prepreči neopravičeno obremenjevanje države, na drugi strani pa da se preskrbe oni uradniki in uslužbenci, ki so dovršili predpisana službena leta in ki so postali v državni službi za delo nesposobni. 0 pogojih, pod katerimi more biti uradnik upokojen in o času, ki naj služi za temelj pokojnini, naj doloxa kom j sija. Nove odločbe ste ne bodo nanašale na uradnike, ki so bili že penzionirani pred to uredbo. V resorih posameznih ministrstev se ustanove posebna dieciplinska sodišča. V slučaju najvišjih kazni je kompetenten državni svet. Nova uredba ima predvsem namen, da se odstranijo vsi nedostatki, ki so se pri razvrščavanju in nameščanju uradnikov pokazali kot neumestni. Dt. Hodžar: Iziava patriarha DšmitrPa. Tudi pravoslavna cerkev ima v naši državi svoje skrbi in težave. Baš sedaj se vrši v Sremskih Karlovcih arhijerejski sabor, kateremu predseduje sam patriarh Dimitrije. Novinarju, ki ga je obiskal, je patriarh dejal, da se sabor v glavnem peča z edinstvenim zakonom o pravoslavni cerkvi, ki ga je vlada vedno obetala, a nikoli ničesar ni storila, da se predloži. Pri tej priliki je patriarh dejal, da vlada med katoliško in pravoslavno cerkvijo v naši državi najlepše razmerje. »Ko sem bil lotos v Sloveniji.« tako je dejal osemdesetletni starček. določilih civilno-pravdnega' ireda Ali drugih zakonov. V kazenskih stvareh pa vrše apelacijaka sodišča sodno oblast po določilih kazensko pravdnega reda. Nazivljejo se apelacijska sodišča po mestih svojih sedežev n. pr. »ljubljansko« — »zagrebško« apelacijsko sodišče itd. Sedeži apelacijskih sodišč so določeni v vseh sedanjih pravnih področjih. Apelacijska sodišča bodo za Srbijo v Belgradu in Skoplju, za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu in Osjeku, za Slovenijo v Ljubljani (sedanje višje de- ' želno sodišče), za Dalmacijo v Splitu, za Bosno in Hercegovino v Sarajevu, za Črno goro v Podgorici in za Vojvodino (Bačko, Banat in Baranjo) v Ne-vemsadu. Doslej obstoja za Bosno in Hercegovino vrhovno sodišče v Sarajevu, za Črno goro pa veliko sodišče v oPdgorici. Ti dve sedišči veljata kot navijši sodišči za te dežele, dočim višjih (apelacijskih) sodišč dosedaj ni bilo v teh pokrajinah. Po novem zakonu se pretvorita imenovani dve sodišči v Sarajevu in Podgorici v apelacijski sodišči, dočim funkcija najvišjega sodišča preide na kasa-cijsko sodišče v Zagrebu. Krajevno področje sedanjega banskega stola v Zagrebu se razdeli, tako da dobi mesto njega po novem zakonu Hrvatska s Slavonijo dve apelacijski sodišči in sicer v Zagrebu in Osjeku. Hrvati se temu upirajo, češ da bi Zagreb vsled omenjene razdelitve preveč izgubil. Kar se tiče ostalih pokrajin, ni po novem zakonu glede števila in krajevnega delokroga apelacijskih (višjih) sodišč nobenih sprememb. Pri vsakem apelacijskem sodišču mora biti predsednik, ki vodi upravo in nadzorovanji; predviden je po potrebi tudi podpredsednik, dočim Število sodnikov in ostalega potrebnega osobja določa pravosodni minister. Apelacijsko sodišče se deli v senate, ki vršijo sodno oblast v zboru od pet sodnikov, razen če je v posameznih zakonih glede števila članov senafa drugače določeno. roseben senat, ki daje mnenja in stavi predloge v osebnih zadevah osobja apelaciiskega sodišča ter podrejenih okrožnih in srezkih sodišč, se sestavlja iz predsednika in štirih sodnikov. Splošen zbor sodnikov apelacijskega sodišča je sklepčen, če je prisotna vsaj polovica sodnikov. V njega delokrog spada dajanje mnenj in stavlja-nje predlogov v zakonodaji in pravosodni upravi, sklepanje o izročitvi sodnikov podrejenih sodišč v slučajih obdolžitve, dn so v izvrševanju službe zakrivili kaznjlvo dejanje, ter volitev sodnikov za posamezna mesta po določilih novega zakonn o sodnikih. S sestavo senatov (kateri sodntk bo kateremu senatu pripadal) se na koncu vsakega leta bnvi najprej splošen zbor sodnikov, nato pa o sestavi I senatov končno odločajo predsednik apelacijskega I sodišča, podpredsednik in predsedniki senatov v ' zboru 7. večino glaRov. Pri enaki razdelitvi glasov odločuje predsednikov glas. Po brezju domačem doli grem, kako mi nemirno utripi je sredi Oh skoro, ob skoro, prikaže se že očetova hISica željnim očem. Že vidim jo, tam doli stoji; pozdravljena bodi mi, hišica HI Pod streho svojo me vzemi ljubo, blag mir pod streho tvojo prebiva, nikjer se tako sladko ne počiva; tu kakor nekdaj spet dobro ml bol Josip Stritar. Namen. Duša naša in srce sta kmetska. In čim ve« je kmetske pristnosti v nas, tem bogatejši, lepši, boljši in zdravejši smo. Kaj čuda. Vsa zgodovina našega rodu je visoka pesem orača in njegovi ženi, kmetici, so boji in trudi njenih sinov in hčera, je trpljenje tn veselje naše grude. Največji možje in najmilejše žene »o se nam v kmetski hiši rodile, naša pesem se je tačela in dvigala do viška na kmetskih tratah, na-Sa pri povest je s kmetskega polja doma. Umetnosti tn znanosti so nas ljudje s kmetov učili in nas še uče Gospodarsko in politično smo se kot kmetje ravnali in »z dežele« smo vse vodnike dobili. Hvalabogu, da smo kmetje, delajmo, da dobri kmetje ostanemo. Naš delavec ima neugasljivo žejo P'i svoji ogradi, po malem vrtiču in vsaj skromni hišici. In vsi tisti med tisočerimi, ki jih je že stroj vklenil za svoje opravke, ki si najiskreneje žele in največ trpe, da bi si kos kmetskega življenja ohranili, so najboljši, najplemenitejši med tovariši. Obrtniki vseh vrst niso le členi proizvodnje, ne trgovci, za slovensko naravo to ni. V zemlji, v življenju, ki ga daje, je uteha tudi za čevljarja in krojača, ki solnea iščeta, za mizarja, ki ga prst ohladi, da mu trud iz nabreklih mišic potegne, po de, lavnem dnevu veselja da in pesem izvabi. Le poglejte jih vse po vrsti tudi po trgih in mestih, naj si služijo kruh kakorkoli, košček kmetskega življenja si v tej ali oni obliki vstvarijo okoli sebe. In drugi? Najidealnejša služba slovenskega izobraženca, ki še čuti po naše, je na kmetski vasi v kmetski fari, v ljudski šoli. Duhovnik ali učitelj kmetskega ljudstva biti, to so sanje naših najpošte-nejših. najveselejših in najboljših študentov. Duhovniški stan se ponaša, da je med vsemi stanovi največ dobrin in lepot ustvaril na Slovenskem, gotovo po svojem poslanstvu — pravtako gotovo pa tudi zato, ker ga je poklic postavil med najboljšo družbo in najlepši svet, ki dviga, plemeniti, sladi, krepi ln čudovito moč daje. Vsi, ki smo med papir in tinto zašli, pa naj računamo, filozofiramo, postave In paragrafe vlečemo in natezamo, merimo ln tehtamo ali se z boleznimi borimo, vprašajmo se, ali si ne želi prav vsak biti kos kmeta, ali ni najbolj srečen in veder, kadar se vanj vseli tisto razpoloženje, kot ga je objemalo doma med poljem vsak dan? Ne mislimo teh sanjarij. Ne pozabljajmo žuljev in znojnih curkov, ne bolečih mišic in kosti, ne vseh križev in težav kmetskega življenja, a trdimo, .da je v vsem tem in ravno vsled tega je vse, kar je z našo vasjo v zvezi, tako lepo, čisto, zato tam črpamo vedno oživljajoče sile za nove vzlete, tja hodimo v čistilnico, če smo prepolni dnevnega prahu. Naše dnevno časopisje je preveč zanemarjalo ta del svoje naloge: pisati o kmetu, seznanjati nas z njim, obnavljati v nas skrb, da si čuvamo kmetsko zdravje. Ravnali smo, kot da bi za te probleme zadostovali tedniki. Naj bo te napake kraj. Dnevnik mora med kmete in kmetski živelj se mora po dnevniku ohranjati v vsoh slojih in stanovih. Najmodernejši glasnik javnosti mora posvečati svojo pažnjo kmetu in njegovim potreba, In v tej rubriki naj se vedno obnavlja vez med kmetom — srcem našim — in vsemi drugimi stanovi — udi našega narodnega telesa. Tej nalogi je posvečena rubrika, ki jo pričenjamo danes. Skušali bomo združiti v njej prijetno s koristnim ln jo prilagoditi tako, da Jo bo prijetno bTal vsak naš bravec, da bo se ob njej vesel spomnil, da je tudi v njem še nekaj zdravega slovenskega kmeta. O medu. »Ne zavedamo se, kako važno in izvrstno živilo je med, zato ga tudi ne cenimo. Raje kupujemo druge slaščice kakor turški med itd., akoravno so mnogo dražje ter manj okusne ter re,:.lne kot med.« To ml je nedavno povedal ugleden ljubljanski trgovec, ko sva se pogovarjala o konzumu medu in o trgovini z medom. Naši ljudje medu kot živilo sploh ne poznajo. Na deželi ga rabijo gospodinje že iz navade o Božiču in Veliki noči, ko pečejo okusne medene potice ter kot domače zdravilo pri raznih boleznih, drugače se jim pa zdi predrag. V mestih ga pa nadomešča sladkor in slaščice ter le redkokdaj slučajno zaide na kako boljšo mizo. Takega omalovaževanja pa med kot najfinejši produkt narave z ozirom na njegovo zdravilno ln hranilno vrednost nikakor ne zasluži. Zato hočemo v par člankih naše čitatelje nekoliko po-bliže seznaniti z medom, njegovimi lastnostmi ter njegovo hranilno in zdravilno vrednostjo. Kakšen mora biti med. Najodličnejše svojstvo medu, ki ga odlikuje pred vsemi drugimi živili je, da ga želodcu ni treba probariti, kakor vsa druga zaužita živila, ampak da ves brez nadaljnjega preide v kri. Prebavo namreč lzvrše čebele. Na raznih cvetočih rastlinah nabirajo sladki sok, nektar, ki p» še nI med, ampak sladka, redko tekoč« tekočina, ki vsebuje le do 20 odstotkov sladkorja ter 80 odstotkov vode. Pravi, zrel med ima pa do 80 odstotkov »adnega ln grozdnega sladkorja ter Ie 20 odstotkov vod«. Zrel med je gosto tekoč, prijetnega vonja in okusa. Liter zrelega medu tehta približno 140 dkg. Barva in okus medu sta odvisna od rastlin, na ka- Na kme/ef terih je bil nabran. Vsak pristen med se kmaln po litočenju strdi (kristaliiira), od tod tndi Ime strti Kristaliiiranje medu je popolnoma zanesljiv mak, da je med pristen. Kako hranimo med. Strjenje medu je odvisno od shrambe, toplote in zrelosti. V suhi, hladni shrambi se med preje strdi, ko pa v topli. Kristalizirani med se nam v suhi Bhrambi ne bo pokvaril, če tudi ga rabimo na leta. Če hočemo, da postane med zopet tekoč, ga ir - mo segreti. No grejmo ga pa na štedilniku ker mu s tem navadno pokvarimo barvo ter vza-ipr^o vonj in fini okus. -»mpak postavimo oosodo s strjenim medom v večjo posodo, v katero smo preje vlili dovoljno množino vrele vode. Tako segret med postane v par -ah zopet tekoč, obdrži pn 'udi svojn prvotno barvo, vonj in okus. Zanimivo je tudi, da je med zelo higrosko-pičnn, to je, da vleče iz zraka '-so vlago na*e. Zato ga — -amo shranjevati le na suhem prostoru, ali pa v neprodušno zaprtih poaod-h, sicer se nam, zlasti Se, dokler je tekoč, lahko pokvari, skisa. To velja predvsem za redko tekoči, nezrel med. Za shranjevanje medu je najboljšo glinasta posoda. Skoda le, da se tako rada ubije. Tudi lesena posoda je dobra, najboljša je smrekova in jagnjetova. Nikdar pa ne smemo rabiti hrastove, kostanjeve in druge posode, če je nismo prej dobro izlužili. Pomniti pa moramo, da smemo dati med le v suho posodo, nikdar pa ne v namočeno, ker namočena posoda med propušča. Škaf, ki drži vodo, ne drži medu. Med lahko shranjujemo tudi v stekleni in pločevinasti posodi. Slednja mora biti iz bele, poci-ujene pločevine, nikdar pa ne iz pocinkane. V pocinkani posodi med oksldira, t. j. počrnl. Tak med je zdravju škodljiv, lahko pa nastopi tudi zastrup-ljenje, ki v milejših slučajih povzroči bljuvanje. Pri nas se pridelujejo sledeče vrste medn: Cvetlični (travniški), kostanjev, ajdov, akacijev, smrekov ln Jelkov med. Cvetlični, akacijev, smrekov in jelkov med so namizni medovi, ajdovec je pa '"zvreten za uporabo v gospodinjstvu. Smrekov in jelkov mod se posebno priporoča * uživanje bolnim na pljučih. Kostanjev med je tako lepe barve, pa grenkega okusa, da ga uporabljajo čebelarji večinoma le za pitanje čebeL Po barvi in okusu je akacijev med vodeno čist, brez izrazitega okusa, cvetlični zelo aromatičen, finega okusa in zlati-rumene barve, smrekov in jelkov sta pa temne barve ter zelo finega okusa. Ponarejene sladkarije. Dandanes se mnogo medu ponareja. Ponarejen med pa po kakovosti naravnega nikdar ne doseže, ker je le surogat brez vseh odličnih hranilnih in zdravilnih snovi, ki jih vsebuje pravi, pristni, naravni med. Ponarejen med se brez kemične preizkušnje le težko loči od pristnega. Zato bodimo pri nakupu skrajno previdni. Kupujmo ga ali pri čebelarjih, ali pa pri zanesljivem trgovcu, ki gleda v prvi na kakovost blaga, ne pa samo na cene. Preiskovanje mleVa z modernimi pripomočki. Piše Fr. Krištof. V Sloveniji se producira letno okroglo 230 milijonov litrov mleka v vrednosti 333 milijonov Din. Mnogostranska poraba mleka mora zanimati vsakogar, posebej pa revnejše sloje, ker najdejo v mleku najcenejše, najpopolnejše in najredilnejše živilo. Mlekarstvo pa se mora zlasti Iz zdravstvenih oztrov vedno izpopolnjevati, da bo mogoče doseči vsestranske uspehe. Znano je, da se mleko kaj rado in hitro skvari. Pokvarjeno mleko pa ni več zdravo in tudi ne sposobno za najboljše mlečne izdelke. Zato mora vsak proizvajalec mleka skrbeti, d« prihaja na trg in v mlekarne zdravo mleko, ki Je okusno in bo dobilo še večjo privlačnost zlasti za prehranjevanje mladine. Mlekarne pa bodo morale izdelati najbolISc mlečne Izdelke, ka-koršne zahteva današnji trg Mi opazujemo, da s« še mnogo mlečnih izdelkov, zlasti sira uvaža iz inozemstva. Ta inozemski sir se odlikuje po svoji prvovrstni kakovosti seve tudi v visoki ceni. Škodo trpi odjemalec, ker mora plačevati pretirane cene, naš kmetovalec kot proizvajalec mleka po ie ob svoj zaslužek. Da je v Avstriji, Švici bi Italiji mlekarstvo na višH stopnji kot pri nas je znana stvar. To ksžeio številne mlekarske orgnnlzncile. katerim gre država na roko z znatnimi subvencijami v svesti si. da tako pomaga vsemu prebivalstvu. Druge pomoči torej ni, kakor proizvajati enako dobro blago kot tnajo to Ino-zemcl tn nn* konzument bo prav hitro razumel zlasti radi nlžie cene. da bo kupoval le domače izdelke. če bodo v kvnMteti dosegi) Inozemsko blago. Inozemei pa so prišli do svojega izvrstnega blaga le » Izbiranjem mleka, kojegn so pridno preiskovali in izločili slabo mleko. Iz okusnega mleka se da napraviti dobro bisere. Imeli smo v Ljubljani že dve mlekarski razstavi, ki nam prinašata dragocena navodila za bodoče mlečno gospodarstvo. Zasluga teh razstav je, do se je vnel velik konkurenčni boj med mlečnimi producenti združenih po mlekarskih in sirarskih zn-drujfah Slovenije. Mlečni izdelki nekaterih mlekarn so bili nn razstavi odlikovani z srebrnimi hi bronastimi kolajnami. Zlata kolajna pa čaka na prihodnje razstave za lzvrstncjšo in okusnejše biago. Taki izdelki se morajo napraviti le iz zdravega, polnomastnega in snažnega mleka. Po mlekarnah in »lianah nuj uvede prebiranje dobrega in slabega mleka. Od izbranega najboljšega mleka se bo izdelalo najboljše msslo in sir. Takega kva- litetnega blaga pa tudi pri nas vedno manjka in dobi vedno lahko odjemalca. Mlečna tolšča. je najdragocenejša snov v mleku zato, ker se da s pomočjo posnemalnih strojev takoj izločevati iz svežega mleka. Iz te surove tnISče ali smetane, ki jo vporabljamo kot primes raznim jedilom, tolčejo v slaščičarnah sneg, po mlekarnah izdelujejo iz nje čajno maslo. Mleko od posameznih molznih krav ima različno vsebino tolšče. Razlika znaša lahko 1 do 2 odstotka. Imamo mleko z 2 odstotki in mleko z 4 odstotki in več lolšče. Samoposebi so razume, da jo mleko z višjeoddotno tolščo več vredno. Zato so previdno gospodinje uvedle preiskovanje mleka na tolščo in mleko plačujejo le po vsebini odslotkov tolšče, kar je najbolj pravično. Tako se tudi dobavitelji mleka brigajo zato, da vsebuje njihovo mleko več tolščobe. Doslej Je veljala kot najzanesljivejša mlečna preizkušnja na tolšči po Gerberjevem načinu. Mleko se je preizkušalo na ta način, da se v posebno zato pripravljene butlrometre z začrtanimi odstotki vliva žveplena kislina, nato mleko in končno nekaj amilnlkohola. Butirometri so se pogrevali v vroči vodi in nato vrtili v posebni zato pripravljeni centrifugi. Letos pa smo dobili nov pripomoček za preiskovanje mleka na tolščo z Morginovo metodo (glej sliko), ki se razlikuje od Gerberjeve zlasti v enostavnosti, ker ni več potrebna nabava drage centrifuge in je potrebno za preiskovanje ena sama kislina, takozvani Morsin. Butirometri so podobni Gerberjevim, pa so bolj enostavni. Pri preiskovanju se mleko v začetku samo potresa v butlrometru in potem pogreva in tolšča se izloči. Posebna prednost te preizkušnje Je, da ni potrebna več žveplena kislina, s katero je treba jako previdno ravnati, ker kamor se polije, vse požge. Vsaka kapljica prežge obleko, Morsinova mlečna poskušnja je enostavna, zanesljiva in tudi cenejša. S tem se seve noče delati na odpravo Gereberjeve poskušnje, pa se je treba pri novih nabavah ozirati na izdatke. Nesnag«. kvari okus mleka ln mlečnih izdelkov. Že iz zdravstvenih ozirov moramo skrbeti, da Be mleko takoj po molži preceja. Odslrani se tako vsa nesnaga, ki je vir vseh nadaljnih napak mlečnih izdelkov. Donašalcem mleka, ki ne verjejo in smatrajo le vidno nesnago v mleku za škodljivo, se mora nesnago dokazati s preskušalniki za nesnago. Rasrha aparat. Ta aparat je za večje mlekarne, da se more nesnaga vsakega donašalca hitro po vrsti preizkušati. S pritiskom na spodnji ročaj z nogo se odvija nesnažna vata po preizkušnji avtomatično in je pripravljena za novo preizkušnjo. Za male obrate zadostuje Rekord aparat. Delovanje je priprosto in zanesljivo. Petrova 'kislinska preizkušnja »luži mlekarnam v vročem poletju in ob južnem vremenu. Takrat Be mleko zlasti radi preveč razvite kisline hitro sesirl Žc deloma kislo mleko ni sposobno za kvalitetne mlečne izdelke In se mora od zdravega mleka odbrali, kajti eaia mala kantn nakisanegu mleka lahko pokvari vso dnevno množino mlekarne iu nastane ogromna škoda. Petrova kisllnskn poskušnja je priprosta in zanesljivn. Rabi so 2odstotni fenolftaleui in uaironov iug. Mlekarne in sirarne, katere hočejo izdelovati najboljše mlečne izdelke in uspešno tekmovati v Silitomte • ii konkurenčnem kvalitetnem boju za prvenstvo v Sloveniji na bodčih razstavah, se bodo morale posluževati teh modernih pripomočkov za preiskovanje mleka. Na razstavah pa bo treba proučevati ne Ie napake mlečnih izdelkov, ampak tudi vse pripomočke za dosego tega cilja. Zainteresirati moramo zastopnike mlekarn, v prvi vrsti mlečne producente, da ne bodo ti smatrali preiskovanje mleka na kakovost in sposobnost za šikaniranje temveč za potrebno zlo, ki prinaša koristi proizvajalcem mleka in odjemalcem mlečnih izdelkov. Priporočamo le dobro. To so suknje — raglani tvrdke Drago Schwab, Ljubljana. Osuševanje Ijublanskega barja. Vprašanje osušitve Ljubljanskega barja še vedno ni rešeno do krajn, tako, kot bi si mnogi želeli, zlasti pa ne tako, kot bi si želele prizadete občine, posebno ljubljanska in tudi tako ne, kot Odbor za osuševanje liarja z vsemi svojimi pododbori. Mnogo se je sicer spremenilo v zadnjih letih na bolje, — saj nazadnje Se ni tako dolgo, ko je bilo vse Barje res barje v pravem pomenu besede. Mnogo rodovitnega polja je bilo že iztrganega mo čvirju, še več pa bi ga lahko bilo, če bi bil tu potrebni kapital za osuševalna dela. Okolica Ljub Ijano in Ljubljana sama bi od novih izsušenih tal mnogo pridobila. Mesto bi bilo v mnogo manjši meri navezano na dovoz žita in drugih poljskih pridelkov, poljedelstvo in z njim blagostanje ljub ljansko okolice pa bi se znatno dvignilo . Toda tudi kapital ni vse. Vprašanje osuševanja Barja bi bilo treba uvesti predvsem nekak sisteui Tu je treba zopet načeti neizogibno vprašanje regulacije Ljubljanice. Dela pri tej regulaciji sedaj večiuoma počivajo; komisija, ki je bila pred leti ustanovljena nalašč zn to in ki se je po prevratu razšla, še sedaj ni znova poklicana v življenje. Stavbno vodstvo enako ne more poskrbeti j za napredovanje regulacije Ljubljanice, ker so od-> padli vsi prispevki države in dežele v ta namen. Potrebno bi bilo prodvsem, da se omenjena komisija zopet reaklivira in da država prične zopet z votiranjem svojih prispevkov. Enako bi bili dobrodošli tudi prispevki sedanje oblastne samouprave, ki je stopila na mesto bivše dežele Kranjske. Tudi Odbor za osuševanje Bnrja se bo moral intenzivneje baviti s problemom regulacije Ljub ljanice. Odbor je v svojem letošnjem proračunu znatno znižal doklade, ki jih plačujejo posestniki Barja za osuševalna dela, vendar so te doklade še vedno, tako visoke, da so enake državnim davkom in posestniki jih skoro gotovo ne bodo mogli več zmagovati. Res je, da so nujno potrebna melioracijska dela, vendar bi bilo treba pomisliti, da je doklada 25 Din na hektar zelo visoka, posebno, če se pomisli, da nalagajo poleg te glavne doklade druge, nič manjše doklade posamezni pododbori. Ni pa to tudi edini problem, ki ga ima Barje. Drugi problem, ki bo po dolgih letih končno le rešen, je problem napeljave vodovoda k naselbini na bližnjem Barju Dosedanje železne cevi, ki so se napeljale, za močvirni teren niso bogvekaj pripravne. Pred časom sta se mudila vladni komisar dr. Mencinger in ing. Prelovšek v Monakovem, kjer sla videla, da uporabljajo v Nemčiji za močvirska tla lesene cevi. Te cevi imajo pred železnimi mnogo prednosti, ker no rjave in so tudi mnogo lažje, kajti močvirna tla ne preneso velike teže. (Zanimivo je, da je vsa Ižanska cesta zgrajena na »faSinah«, to je z bičjem prepletenih kolih). AH mestna občina ne bo mogla izvesti tega projekta. Naročila je za poskus en meter take cevi, carina pa je znašala za ta bori meter nič manj kakor 500 Din. Ker bi bilo potrebno zn barjanski vodovod najmanj 1000 metrov takih cevi, bi veljala mestno občino samo carina ogromno vsoto 500/Y*) dinarjev. Če bi carinske oblasti Se nadalje vr' -jale pri tako visoki carini, bi se morali Barjimi zadovoljiti le z železnimi cevmi, problem pa bi bil zopet le napol rešen. Ti in še mnoei drugi važni problemi so v zvezi z Barjem, ki še čakajo rešitve. Delo zlasti z osuševanjem Barja, Je tako veliko, da ga bo treba razdeliti najbrže na več gene-racij, seveda, če se ne najde morda kaka primerna situacija, da bo možna njegova izvršitev v razmeroma kratkem času V tem slučaju pa bi bila potrebna sočasna pomoč vseh faktorjev, tako države, oblastne samouprave, občine ter privatnih člnite-ljev. Mlekarske utrofe, mlečne kante, vsakovrstne sirar-ske potrebščine In aparate za preskulnlo mleka dobavlja po najniž. cenah Alfa Seoarator D. D. A. Penič, ZAGRFB 6 Gundtillčeva ulica It. 63. Zastopstvo za Slovenijo: Mlekarna KRIŠTOF. LJubljana, Sv. Petra c. 60 Dnevne novice KOLEDAR. Sreda, 7. decembra: Ambrozij, A ga ton, Urban. Dunajska vremenska napoved za 7. december: V severnih Alpah menjaje oblafno in začasno prihajanje mrzlega zraka od vzhoda, v južnih Alpah, objačno, dež in brez mraza. • * * it Narodna galerija proti okrnitvi slovenske univerze. Nameravana okrnitev ljubljansko univerze, potom opustitve tehniške in medicinsko fakulteto, bi zadela naš najvišji prosvetni zavod, katerega si je ves narod priboril, kar najhujše, ker M mu odvzela pomemben del udejstvovanja. Z zmanjšanjem deiokroga univerze pa bi bil oškodovan še drug zavod, ki se pravkar snuje po volji in s sredstvi slovenskega naroda, naša Akademija znanosti in umetnosti, najidealnejše znanstveno dopolnilo Almae matris. Z dejanjem, ki nikakor nima opravičljivih vzrokov, hoče vlada oškodovati slovenske prosvetne zavode, ki so nastali po volji in lz kulturnih potreb naroda, kateremu je sojena še dolga borba za osvoboditev vseh njegovih bratov. Zato protestira Narodna galerija, kot slovenski prosvetni zavod in kot voditelj priprav za Akademijo znanosti in umetnosti, odločno proti § 44 finančnega zakona, ki preti okrniti ljubljansko univerzo. it Lekarnarji za slovensko univerzo. Gremij lekarnarjev za Slovenijo je na svojem občnem zboru, dne 30. novembra t. 1., sklenil sledečo resolucijo: »Ostro obsoja načine, s katerimi se stalno vznemirja in ovira resno znanstveno delo najvišjih kulturnih zavodov slovenskih vsled vedno se ponavljajoče grožnje demontiranja najvažnejših in najagilnejših fakultet. Poziva vse slovenske poslance, da moško in odločno zastavijo svojo besedo na pristojnem mestu, da se brezpogojno opusti načrt kakršnegakoli okrnjenja ljubljanske univerze, ker bi to značilo za slovenski narod ponižanje in raz-žaljenje, za državo pa sramoto pred celim kulturnim svetom.« it Smrtna kosa. Na Hribu v Temeniški dolini je 5. decembra izdahnil svojo blago dušo g. Janez Antončič, p. d Hribski Špan«. znani in ugledni posestnik in gospodar. Bil je to mož, kakršnih velika šentviška fara ne premore mnogo: izrazit krščanski značaj v besedi in dejanju, dober, usmiljen, delaven in požrtvovalen. Najboljši in najumnejši gospodar daleč okrog je bil tudi najboljši in najod-ločnejši delavec za krščanski napredek kmečkega stanu. Kot odbornik cestnega odbora, odbornik posojilnice v Št. Vidu, dolgoletni občinski odbornik je deloval za gospodarsko povzdigo kmeta, kot izrazit katoliški mož je bil družini in vsej okolici svetal zgled krščanskega življenja. Krščansko misel v javnosti je branil z istim ognjem, kakor je z ljubeznijo vzgajal svojo številno družino v duhu katoliških resnic. Umrl je v najboljših letih, zapuščajoč številno, a nedoraslo družino. Pokojnik je bil bližnji 9orodnik rajnega bogoslovnega profesorja dr. J Janežiča in pokojnega državnega poslanca I. Ven-cajza. Pogreb bo danes ob desetih dopoldne v Velikem Gabru. it Shod SLS v Rušah nad Mariborom. V Rušah se bo vršil na praznik 8. decen.bra po prvem sv opravilu v prostorih stare šole shod SLS. Na zborovanju bosta poročala g. narodni poslanec Fr. Žebot in oblastni poslanec Kores. Ob tej priliki se bo vršil tudi razgovor radi občinskih volitev v ob-finah Ruše in Loznica. Volivci iz teh dveh občin vabljeni! it Imenovanje. Za okrajnega zdravnika v Ljutomeru je imenoval minister za narodno zdravje g. dr. r ranča Čeha, dosedanjega okrožnega zdravnika pri Sv. Jurju ob Pesnici. it Vpeljava mešanega vlaka na progi Karlove:—Novo mesto. Pričenši od 8. decembra vozi na progi Karlovec—Novo mesto mešani vlak, ki odhaja iz Karlovca ob 16.45 in prihaja v Novo mesto ob 20.48. Ta vlak ima v Karlovcu zvezo na mešani vlak, M odhaja iz Zagreba ob 14.15 in prihaja v Karlovec ob 16.36. Natančnejši vozni redi so razvidni pri potniških blagajnah na postajah. ______ i____________■ ■ T-mm Fran Wernig, Laško: Predor pri Kobaridu. (Odločilna bitka 1. 1917.) (Dalje.) KOT ZMAGOVALEC V KOBARIDU. Ob pol 1 popoldne smo bili že pred Kobaridom. Tu je bil odpor sovražnika nekoliko močnejši, tako da je morala vzporedno z nemško infanterijo stopiti v akcijo posebna naša baterija. Nemški general Kraffl von Dellmeslngen poudarja to tudi v svoji knjigi »Der Durchbruch bei Karfreit« in piše: »Kmalu se je vzdignil ves bataljon k naskoku, učinkovito podprt od avstrijske gorske baterije (moj vod z ognjičarjem bosanskim Srbom Peričem iz Sarajeva I). Zmagovito prodirajo smrti se ne strašeči Šlezijci v Kobarid. Ulica za ulico se je osvojila in okoli 2000 Italijanov je padlo zopet v naše ujetništvo.« Radi vzpostavljenja zveze z ostalo artiljerijo sem moral po nalogu komandanta nemškega bataljona. nekega podpolkovnika s francoskim imenom, takoj po zavzetju Kobarida jahati nazaj. Napravil sem to v divjem diru, da bi se mogel čim prej vrniti zopet v prvo bojno črto. Vendar pa s^m prišel v Kobarid, ko je bila žo noč. Vsled dežja ln megle se skoraj nič ni videlo. Na trgu 9em nejasno razločil gručo ljudi, prve civiliste v osvojenem ozemlju. Živahno so gestikulirall in so razgovarjali. Prišel sem bliže ln sera jih ogovoril in pozdravil slovenski. Kot okamcncli so obstali ob mojem nagovoru, potem pa, ko so ae prepričaj', d* govorim it Za inženirjo so bili promovirani včeraj na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze gg. Tone Dolenc iz Ljubljane, Josip Rus iz Logatca in Tarasov, po rodu iz Rusije. it Zgodovinski dnevi. 7. decembra: 48. pr. Kr. je bil umorjen rimski govornik in državnik Marcus Tullius Cicero. — 1784 se je rodil zgodovinar Menzel. — 1801 se je rodil igralec in humo- ristični pisatelj Johann Nepomuk Nestroy. — 1863 se je rodil italijanski komponist Pietro Mascagni, ki je poslal slaven po svoji operi Cavalleria rusti-cana. — 1894 je umrl de Lesseps, vodja zgradbe Sueškega prekopa. — 1908 je francoski senat sprejel zakon o ločitvi cerkve od države s 171 : 103 glasovi. ir Roparski umor pri St Janžu. Včeraj dopoldne je orožniška postaja v Št. Janžu telefonirala ljubljanski policiji, da je bil v vasi Dolini pri Št Janžu izvršen strahovit roparski umor nad zakoncema Pucelj. Orožniška postaja je prosila policijo za psa, s katerim je upala izslediti zločinca. Kakor smo se informirali, je bil roparski umor nad (50 letnim posestnikom Francetom Pucljem in njegovo enako staro ženo Terezijo izvršen v noči od ponedeljka na torek. Zločin so odkrili sosedje v zgodnjih jutranjih urah, ko so našli ženo pred hišo, sedečo v bližnjem jarku, vso razmrcvarjeno po telesu in s prerezanim vratom. Pucljeva hiša je bila zaklenjeila, okna pa zapahnjena in zakrita z odejami. Sosedje so vdrli v hišo in zagledali v hiši posestnika Purlja ležečega na tleh, s presekanim obrazom iu s številnimi ranami po vsem telesu. Toda ne samo to, da je zver v človeški podobi popolnoma razmrcvarila oba zakonca, še več: morilec je položil Puclju pod glavo pehar, na glavo pa mu je poveznil papirnat škrnicelj. Po sobi je ropar razmetal vse pohištvo in prebrskal v iskanju za denarjem celo pernice. Po cenitvi sosedov je morilec odnesel kakih 3000 Din, denar, ki ga je Pucelj skupil pri prodaji dveh prašičev in vina. Morilec, je pobral tudi vse dragocenosti. Orožništvo je takoj pričelo z raziskovanjem zločina. Po mnenju sose-ddv in orožništva sta morala zločin izvršiti najmanj dva zločinca in sicer je eden umoril moža samega, drugi pa je čakal na straži, če kdo pride blizu. Ta čas se je vrnila domov žena Terezija in to je drugi morilec umoril že pred hišo. Po vseh znakih sta morala biti to dva moška, ki sta že v nedeljo nadlegovala oba zakonca in zahtevala od Puc.lja denar, vendar ju je ta prestrašil s streli iz revolverja. Oba morilca sta izvršila najbrže že več umorov po Dolenjskem, tako onega nad trgovko Cecilijo Ivačičevo, ki je bila umorjena in oropana dne 27. oktobra v svoji hiši v Stari vasi pri Krškem, ter nad neko starko sredi meseca maja v Čretežu pri Krškem. Vsi trije, oziroma š je zločini so bili izvršeni s sekiro, v lastni hiši žrtev in pod enakimi okolnostmi. Na Dolenjskem straši torej zopet nova razbojniška tolpa. it Mož ohstrelil svoio ženo. V ponedeljek zvečer se je dogodil v Straži pri Novem mestu žalosten zločin. Gostilničar Alojzij Vintar se je spri s svojo ženo. Prepir se je tako zelo poostril, da je Vintar pograbil v hipnem razburjenju revolver in šestkrat ustrelil na svojo ženo. Dve krogli sta zadeli peč, ostale štiri pa ženo in sicer ena v glavo, dve v prsi in ena v noge. Smrtno ranjeno ženo so prepeljali nezavestno v bolnico v Kandiji, mož pa je izginil. Včeraj zjutraj se je sam prijavil sodišču v Novem mestu. Ranjena žena niha med smrtjo in življenjem ter ni več upanja, da bi prebolela svoje rane, od katerih so tri in sicer na glavi ter dve v prsih smrtne. Zločin sicer splošno znanega Vin-tarja je dal v novomeški okolici priliko za mnoge komentarje ter vzbudil mnogo obžalovanja nesrečne Vintarjeve žene. it Za rezervne častnike. Vojno ministrstvo je na prošnjo združenja rezervnih častnikov izdalo naredbo, s katero se omogoča rezervnim častnikom brezplačen pouk v jahanju. V ta namen se bodo ustanovili v garnizijah, kjer se nahajajo topničarske edinice, tečaji za rezervne častnike, v kolikor bo to dopuščala redna vojaška služba. Kdor ne bo imel čisto slovenščino, navdušenja ni bilo konca ne kraja. Naravno, bil sem prvi med prodirajoče nemško vojsko, ki je ljudi ogovoril v domačem jeziku. Mahoma me je obkolila vsa gruča ljudi, same ženske, in ena uboga mamica je bila tako navdušena, da se je razjokala, da me je objela iu me skoraj šiloma potegnila s konja. Venomer me je spraševala po svojem sinu, kl je bil nekje v avstrijski vojski in o katerem že več mesecev ni dobila poročila. Ne bom pozabil nikdar tega slovesnega trenutka in tudi ne tega razpoloženja, razpoloženja srečnega zadoščenja, moči in zmage. Kmalu sem dohitel svojo enoto, s katero sem šel v smeri proti Robiču v nadižko dolino. Nastavili smo se tam in smo se utaborili pozno ponoči v bližini stare državne meje. Napredovali smo torej v enem dnevu malone za 30 km. Imenovani nemški pisec navaja tozadevno: »Pogumni, z neprimerljivo hrabrostjo izvršeni predor nemško 12. infanlerijske divizije (kateri je bila prideljena noša napadalna baterija op. por.), .ie brez primero v vojni zgodovini. Prvi dan že je dospela divizija v neprestanih bojih in brez ozira na lastno varnost 27 km globoko izza neprijateljske fronte. Ves okoliš postojank med Bovcem in Tolminom je bil v zaledju tako zgrab-Ijen, da je bil sovražnik večinoma odrezan in da ni imel drugega izhoda, kakor udati se svojemu nasprotniku. Divizija je dobila takoj s prvim naskokom v roke važni dohod v nndižko dolino in je s tem onemogočila sovražniku, dn bi dovedel nove rezerve ln ojačenja.c Divizijski general Lequis je bil zn izredni in za vso ofenzivo r.n Soči odločilni, fcrezprimerni uspeh 12. pruske infanlerijske divizije takoj odli- lastnega konja, mu bo dodeljen državni konj. Čas pouka se bo uredil z ozirom na prosti čas, s katerim bodo upravičenci razpolagali. Uspeh v jahanju se bo upošteval pri oceni. Prvi tečaj se bo vršil januarja in fobruarja 1928. V svrho omogočenja tega tečaja so predvsem potrebne obvezno prijave, katere naj se pošljejo pododboru najkasneje do dne 15. decembra, nakar bo vložena prošnja na pristojno vojaško oblast, da tečaj omogoči. V prijavi je navesti, ali je dotičnik razporejen v jahalno šolo, odnosno, ali bo v mobilnem času vršil službo na konju, ker bodo ti imeli prvenstvo. Pododbor bo pa prosil, da se bo pouk dovolil brez izjeme vsem, ki se zanimajo. — Pododbor Ljubljana. it Električne inštalacije. Gradbeno ravnateljstvo opozarja vse interesente na prvo ofertalno licitacijo za instalacijo električne razsvetljave v poslopju ministrstva za poljedelstvo in vode ter za šume iu rudnike v Belgradu, ki se bo vršila dne 30. decembra 1927 ob desetih dopoldne v računskem odseku ministrstva za javna dela v Belgradu. Proračunska vsota znaša 2,447.120 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani, Turjaški trg 1, I. ■A" Otvoritev telefonske centrale v Št. Vid« nad Ljubljano. Dne 4. decembra je bila pri pošti Šent Vid nad Ljubljano otvorjena telefonska centrala. Telefonski promet med Ljubljano in Šent Vidom je krajeven (med telefonskimi naročniki brezplačen!). V tem prometu znaša pristojbina za tri-minuten pogovor iz javno govorilnice z javno govorilnico 1 Din. it Opled okrajne ceste in gradba nove cestne Evezo. Predsednik mariborskega oblastnega odbora g. dr. Leskovar in gerent mariborskega okrajnega zastopa g. dr. Veble sta si ogledala te dni novo okrajno cesto, ki je bila dograjena še pod vodstvom dr. Leskovarja, ko je bil še on gerent mariborskega okrajnega zastopa. Cesta je kras župnije Hoče pri Mariboru, ker se vije kot srebrn pas preko cele fare visoko pod Pohorje. Ta nova cestna zveza je lepo delo SLS in njenih požrtvovalnih zastopnikov ter voditeljev. Po končanem ogledu so hoški kmet-; je navdušeno pozdravljali dr. Leskovarja in dr. Ve-i b'.eta. — Takoj po novem letu se bo pričela graditi nova cestna zveza Dolgoše—Rogoza. Pri tej gradbi bosta kmet in delavec lepo zaslužila, prebivalstvo j pa bo dobilo potrebno in mnogo krajšo cestno zvezo Mariborski okrajni zastop je eden najbolj de-! lavnih v celi oblasti. i!r Kmetijsko nadaljevalna šola v Črnomlju se je slovesno otvorila pretekli petek, nakar se je takoj začel pouk. Poleg pripravljalnega odbora je lo v prvi vrsti zasluga domačih denarnih zavodov in drugih dobrotnikov, ki so z izdatnimi podporami omogočili ustanovitev te našemu kmetskemu naraščaju tako potrebne šole. it Nov sejem v Slovenski Bistrici. Vsled razglasa mestnega urada v Slovenski Bistrici štev. 107—3 objavljamo, da se vrši dne 15. decembra 1927 (v Četrtek) v Slovenski Eistrici na novo vpeljani živinski in kramarski sejem. Interesente pozivamo, da istega v čimvečjem številu poselijo. 9713 it Uboj pri Šent Petru niže Maribora. Včeraj smo poročali, da je bil v soboto zvečer ubit pri Št. Petru niže Maribora 35 letni posestniški sin Al. Kranjc. Uboja so se udeležili trije in od teh se je javil že eden prostovoljno mariborskemu državnemu pravdništvu, enega je zaprlo orožništvo, tretjega pa še iščejo. Sodna obdukcija je dognala, da se je izvršil uboj z močnim udarcem po glavi in s prebitjem lobanje. Med napadalci in Kranjcem je prišlo do prepira pozno zvečer ravno na meji med šentpeterskg in marješko župnijo pri neki mlaki. Pc usodepolneui udarcu je še sporočil eden od soudeležencev Kranjčevi tašči, naj gre hitro pogledat k mlaki ob cesti, ker je Lojze v zadnjih zdihljajih. •k Nosreče v Trbovljah. Gospa Ana Forte, gostilničarka na Vodah, je padla na stopnicah in si zlomila nogo. — Pri zgradbi meščanske šole v Trbovljah je padci zidar Černigoj Franc z odra na , betonsko ploščo ter se na glavi močno poškodoval. ! Prva leži v domači oskrbi, medtem ko so drugega I prepeljali v Ljubljano v bolnico. kovan z najvišjim redom »Pour le merite«, 63. polk te divizije je dobil častni naslov »polk cesarja Karla« in nas četvero oficirjev, ki smo kot edini Avstrijci sodelovali pri tem predoru (nadporočnik dr. Gossleth von Werstfttten, Gračan, rodom iz Celja; poročnik Breisch — Dunajčam; poročnik Wies-flecker, koroški rojak in jaz) smo bili takoj odlikovani z viteškimi redi pruskega železnega križa in z najvišjimi avstrijskimi odlikovanji NAPREJ V ITALIJO! Ko smo se drugi dan 25. oktobra vzdramill, Je padel naš pogled na pobeljene vrhove Rombona, Krna in Matajurja. Kristalno čisto se je zjasnilo in nebo, nastalo je občutno hladno ln vrhove gora ie pobelil sneg. Vendar je bilo jesensko jutro v svojem čistem solnčnem nasmehu izredno lepo. Pozabili smo na napore preteklega dneva in prekrasino solnčno jutro nas je v zavesti naše zmage in moči navdalo z novo voljo in z veseljem do nadaljnjega boja in prodiranja. Še so imeli Italijani v rokah važne strategične točke na Stolu, Matajurju in na Kolovratu in radi tega smo morali z našim prodiranjem počakati, dokler niso naše sosedne čete osvojile omenjene postojanke. Pomaknili smo se tega dneva po soteski nadižke doline samo par kilometrov, in sicer že čez bivšo državno mejo. Prišli pa smo lega dne trenutno v prav kočljiv položaj in žo sem bil mislil, da nas bodo Italijani obkolili in ujeli. Zgodilo se nam je, da smo morali naše topove na cesti nadižke soteske uravnati v dve nasprotni si smeri. Z ene strani so nnm na pobočju Monte Mia vzgnezdeni Italijani s strojnicami zaprli cesto in je bila nevarnost, da nas odrcžejo od ostale it Velika isguba denarja. V Spodnjem Oto-ku pri Radovljici je zgubil posestnik Ivan V. v neki gostilni znesek 5000 Din ter cekin za 20 kron. Denarja seveda ni dobil nazaj in ni niti Izključeno, da bi mu bil denar ukraden. it Nesreča. V Travniku pri Loškem potoku Je debel hlod padel pri delu v gozdu na delavca Jakoba Lavriča in ga tako težko poškodoval na glavi in hrbtu, da so ga morali prepeljati v bolnico. it Dosmrtna obsodba. V Zagrebu je bil obsojen na dosmrtno ječo Tomo Konosič, kl je v noči od 12. na 13. julija t. 1. s sekiro ubil svojega nečaka Mija Konosiča. it Umor iz maščevanja. Preteklo nedeljo so sedeli v neki gostilni v Goljaku na Hrvatskem gostje, med njimi tudi 24 letni Janko Jakšič Iz Go-ljaka in 24 letu! Ivan Pintarič iz bližnje vasi Iva-nec. Jakšič ni pozabil na nedavni pretep v Ivancu, v katerem jo je od Pintariča pošteno skupil. Sedaj, ko je Pintarič prišel v njegovo vas, je sklenil, da se maščuje. Vendar pa je bil s Pintaričem izredno prijazen in ob sedmih zvečer sta zapustila gostilno kot najboljša prijatelja. Med potjo pa je Jakšič nenadoma potegnil nož in zabodel Pintariča v ledja. Pintarič je prvi hip bežal, nato se pa zgrudil mrtev. Orožniki so prijeli Jakšiča in ga izročili zagrebškemu sodišču. Pintarič je bal oženjen in iina enega otroka. it Uboj s sokiro. V Milaševcu pri Zagrebu ste. so sprla kmeta Rade Skomec in Štefan Margetič. Med prepirom je Margetič s sekiro tako silno udaril Skomca, da je ta naslednji dan umrl v zagrebški bolnici, kamor so ga prepeljali. it Zapuščena slovenska družina na Dunaju s štirimi mladoletnimi otroci se nahaja v veliki bedi in prosi za kako pomoč. Vsak najmanjši dar sprejme: Pfarrer Peregrin, Wien IX., Serviten-gasse 9. it Oblastni urad zn posredovanje dela privatnim namcščcncem v Ljubljani, Gledališka ulica 8, ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči: 11 trgovskih pomočnikov in prodojalcev raznih strok, 4 blagajničarke, 8 izložbene aranžerje, 4 trgovske potnike, 9 knjigovodij bilancistov in pomožnih, 11 korespondenlov v raznih jezikih, 5 trgovskih poslovodij raznih strok, 8 pisarniških uradnikov, 2 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih uradnikov, 3 pomožni carinskih posrednikov, 4 praktikante za urade, 9 kontoristinj, 10 skladiščnikov, 5 stenografinj v raznih jezikih, 1 rudarskega geometra, 2 drogista, 3 tehničnih risarjev, 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodogradi-telja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita. — Vsa p. n. podjetja se naprošajo, da 9e v slučaju potrebe izvežbanih delovnih sil Iz vrst privatnega nameščenstva obračajo na gornji urad. Urad posreduje za obe strani, za delodajalce kot delojemalce popolnoma brezplačno. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. it 100 Din nagrade! Prošli četrtek se je pri Mednem izgubila lovska psica braka, nizke postave, bela, sivormenih lis, neobičajno dolgih ušes, resaste dlake. Oddati Petru Stepiču, Spodnja Šiška. — Nagrada 100 Din I " ' 9739 Foto aparate in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija A. Kane sinova Ljubljana, Židovska al. 1. Cfufoljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * » © Popravek k sporedu dijaškega praznika: V beli dvorani Uniona ob 11. uri dopoldne ne bo zborovanje celokupnega dijaštva, kakor pomotoma naznanjajo lepaki in spored v »Slovencu«, ainpak samo sestanek srednješolcev z lastnim programom. O Majstrov večer. Za večer, ki ga prirede Majstrovi zapriseženci v soboto 10. t. m. na verandi hotela »Union« v spomin na leto 1917., na svojega prijatelja general Majstra ln njegovo zaprisego za vojske — bili smo tokrat s topovi pred infanterijo, — z druge strani pa nas je napadel škadron italijanske konjenice. Nekaj tako smešno-naivnega, tragikomičnega, kot ta naskok italijanskega škadrona še nisem videl na nobenem bojišču. Mahoma se je čulo par strelov naših predstraž, udaril ln zagrmel jo naš top na cesti ln v našem odprtem taborišču je naenkrat završalo in Je bilo slišati vsepoprek klice in vzklike: Napad, napad! V naglici smo uravnali ostale topove, par korajžnih bosanskih podoficirjev in mož pa se je postavilo z revolverji in s karabinkami ob cesto. In že je bila italijanska kfinjenica sredi našega tabora. Spredaj mlad italijanski oficir v paradni obleki na krasnem belem konju in z vihtečo sabljo. Zadaj za njim pa ostali konjeniki v isti pozi. Kakor za parado na kakem vežbališču ali v kakem indijanskem romanu in ne v vojni, kjer gre za življenje in smrt. Imeli smo naravno lahko delo. Z dvema posrečenima to-kovskima streloma smo pobili par konj, ostale konje in konjenike, ki so v divjem diru drveli mimo nas v naš tabor, pa je ob cesti stoječe moštvo po-streljalo. Tudi to, kakor za igračo ali v šoli. Morali smo ta strašni pokolj naravnost s silo ustaviti. Smililo se ml je naivno italijansko vojaštvo. En del škadrona je srečno pobegnil, mnogo konjenikov Je pobilo naše moštvo, en del oknjenice s poveljnikom, poročnikom, mladim conlejem iz Turina, pa »mo ujeli. Poročnik, sicer izredno fin dečko, Je od strahu trepetal tn skoraj nI mogel spregovoriti besede. Z druge strani pa nas Je medlem že osvobodila iz italijanskih klešč nemška infanterija, ki je očistila pobočje od italijanskih strojnic. (Dalje sledi.) Jugoslavijo pri »Liebelnu«, vlada vedno večje zanimanje. Iskreno vabimo vse one, ki so hote ali nehote okušali težave in bridkosti vojnih let 1914— 1918 v nemškem Gradcu, na ta večer, da obnovimo spomine in prijuteljske stike, ki so nas vezali kot zavedno narodno manjšino v zagrizenem mestu v neomajno falango. — Pripravljalni odbor. 0 Jugoslovanska strokovna zveia ▼ Ljub. Ijanl sporoča vsem javnim iu privatnim uradom, da je njenega novega telefona številka 2265. O Reklamni stebri na uliiah. Mestna občina je dala pred tedni postaviti na nekaterih važnejših križiščih reklamne stebre z električnimi urami obenem. Ljubljanski trgovci in podjetniki so kmalu spoznali izredno reklamno vrednost teh stebrov in se je mestni občini že posrečilo oddati veČino reklamnih prostorov. Zanimanje, ki je zavladalo med podjetniki za tovrstno reklamno priliko, je umevno, posebno zato, ker so oddajni pogoji zelo ugodni O Zopet poizkus samoumora. V Spodnji Šiški ta Zakotnikovo žago so našli v ponedeljek zvečer nezavestnega delavca Petra Lustiga, ki se je zastrupil z lizolom. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, mu tam izprali želodec in ga tako rešili smrti. © Tatvino. Sredi novembra meseca Je bila Francu Južini v Zgornji Šiški ukradena iz zaklenjenega stanovanja zlata dvokrovna ura z zlato verižico v vrednosti 2000 Din. — Ivanu Ribasu je bil ukraden voziček, vreden 1600 Din. © Angleški kamgarn za obleke in razno vrste sukna dobite po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. O Opozarjamo na novootvorjeno detajlno trgovino tvrdke I. Ivančič na Dunajski cesti št. 7. Več glej v današnjem oglasu. 0 Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15. O Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi- perila, kravat itd priporoča tvrdka Ig. Ž a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta O Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. O Portugalka, prvovrstna, lurškovrhčan, Je-ruzalemec kakor tudi druga izbrana vina priporoča gostilna in kavarna »Central« poleg Zmajevega mostu. 0661 Mfaritoor PROSLAVA DIJAŠKEGA PRAZNIKA. Cerkvena slovesnost: Na predvečer: Ob 18. pridiga, pete litanije in spoved v cerkvi sv. Alojzija. Na praznik Brezmadežne: Ob 5% istotam sveta maša s skupnfm sv. obhajilom in pridigo. Zborovanje mariborskega katoliškega dijaštva ob 10 v dvorani Zadružne gospodarske banke: — Spored:,-Pesem, meš. zbor. Pot Orličev, deklama-cija. Naše viteštvo, govori dijak. Pesem, moški zbor. V službi Brezmadežne, govori dijakinja. Orlovski dijak, govori dr. Ivo Dornik. Telovadna akademija ob 17. v dvorani Zadružne gospodarske banke. » * * □ Seja odbora Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor se vrši v petek, 9. decembra ob 7. uri zvečer v mestnem tajništvu SLS, Koroška cesta 1. Povabljeni vsi Člani širših in ožjih odborov, zaupniki, agitatorji in kandidati. Udeležba obvezna. □ Novi časopisi v Mariboru. Včeraj je izšla 1. številka posebnega lista za Maribor z naslovom »Mariborčan«. List se bo pošiljal nekaj časa na ogled na razne naslove in ga zato ni treba vračati. Pečal se bo z občo politiko. — Nemci baje izdajo poseben dnevnik »Die jugosluvvische PreBse«, ki bo prevzel delokrog »Marburgerzeitung, katera bo zopet izgubila na svojem vplivu. — »Večernikat je prišel te dni reševat sam g. Ribnikar iz Ljubljane. Razumljivo je, da lista, ki si upa zastopati SDS politiko v Mariboru, oni Mariborčani, ki niso politično s SDS, ne podpirajo. — Tudi socijalisti bodo baje izdali svoj poseben list, ki bo ime) naslov: »Občinska lenoba« ler bo popisoval lenu-harjenje bivše socijalistične večine v obč. svetu. Urejeval ga bo socijalistični županski kandidat g. GrČar. — Poleg tega bo letakov in plakatov, da bo veselje. Mariborčani pa so taki, da se pustijo vplivati samo enemu dejstvu: Kdor se je izkazal v delu za napredek Maribora, ta dobi naše zaupanje. To pa je SLS in njena 1. skrinjica I □ II redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v sredo, dne 7. decembra t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. □ Umrla sta " Mariboru 74 letni obče znani potnik Anton Veritti in 58 letni Josip Sedlaček. □ Čajanka angleškega krožka. Navzlic zaporedno se vrstečim koncertom in drugim sezonskim prireditvam se je zbralo v soboto dne 13. t. m. ob 6 zvečer v okusno prirejeni dvorani »Vesne« prav čedno število članov »Društva prijateljev angleškega jezika in prosvete« ter po njih vpeljanih gostov. Po pozdravu društvenega predsednika g. dr. Toplaka, ki je poudaril, da se društvo bliža že peti obletnici obstoja ter ima v tej dobi zaznamovati prav lepe uspehe, je povzel besedo prof. dr. I. Kotnik, ki nas je na podlagi krasnih skioptičnih slik popeljal v to čudežno in zanimivo velemesto. Poslu-šavci so z napeto pozornostjo sledili v angleškem jeziku podanem predavanju. Med čajanko je umetniški trio, g. E. Pere (violina), ga Bodnerjova (klavir) in g. Bajde (čelo), proizvajal izbrane točke iz Puccinija, Dvofaka, Verdija in dr Vsi komadi so bili podani z globokim umetniškim občutkom, za kar jih je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom. □ Kitajci na mariborskih ulicah. Po mestnih ulicah so se pojavili Kitajci, ki se preživljajo s tem, da prodajajo razne papirne izdelke. Pred nekaj dnevi se je več kitajskih družin peljalo skozi Maribor, kjer si vsled nerazumevanja jezikov niso mogli pomagati v mestu in so prenočili na kolodvoru. □ Karambol na mostu. Ivan Z. je na glavnem mostu zavozil s svojim tovornim avtom v kolesarja P ter ga podrl na tla. P. je pri padcu dobil težke notranje poškodbe in kolo mu je uničeno. □ Tatvine perutnine so se zadnje dni očividno radi bližajočih se praznikov zelo pomnožile. Nedavno so tatovi ukradli v Dečjem domu 20 kur ter jih zaklane in očiščene prodali trgovcu s perutnino g. Abtu iz Melja. Včeraj so isti tatovi iznova prinesli g. Abtu več puranov in kokoši na prodaj. Trgovec jih je spoznal, hotel jih zadržati in pod izgovorom, da gre menjat denar, je skočil po stražnika. Tatovi so nekaj takega menda vohali in predno se je trgovec vrnil s policistom, so že davno neznanokam odkurili. □ Čigavo jo dete? Januarja 1. 1920., to je pred 6 in pol letom je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih sta-riših, naj lo sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (Konskripcijski urad). KUHARICA lice službo v župnifču, ki je že bila v tej službi in ima dobra pripcočila. — Nablov sc izve v upravi »Slovenca« pod štev. 9709. Cel/e & Mladinski dan v Celju. Vsa celjska In okoliška katoliška mladina kakor tudi nje prijatelji in svojrl so vljudno vubljeni, da se polnoštevilno udeleže proslave praznika Brezmadežne jutri dne 8. decembra. — Ob pol 7. uri zjutraj se prične proslava z cerkveno pobožnostjo v Marijini cerkvi. Petje oskrbi pevski zbor Kat. prosv. društva. Med sv. mašo pristopi mladina k skupnemu sv. obhajilu. — Popoldan ob pol štirih priredi Kat. prosv. društvo s sodelovanjem drugih društev v veliki dvorani Narodnega dontn akademijo, posvečeno deseli obletnici smrti dr. Kreka. — Spored akademije: Deklamacijn. — 2. Govor; govori vlČ. g. prof. P. Kovačič. 3 Na Krekovem grobu, alegorična sli!,a, izvaja celjska Krekova mladina. 4. Vijolina solo s spremljevanjem klavirja. 5. Pevski zbor Kat. prosvetnega društva v Celju izvaja pod vodstvom svojega pevovodje g. A. Mihelčiča: Jereb: Jutranja; koroška narodna: Pojdetn v rute; Juvanec: Oj, planine; dr. Sehvvab: A ve Marija. 6. Gojenke šolskih sester: a) deklamacija; b) V kraljestvu rož, cvetlična bajka v 2 dej.; c) rajalni nastop z zastavicami. — Vstopnice po Din 2—6 se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Izid volitov v trški občini Sv. Jurij ob j. ž. V včerajšnjem našem poročilu je tiskarski škrai napačno navedel izid volitev in se mora poročilo glasiti: I. SLS z vlč. g. dekanom Mikušem na čelu je dobila 51 glasov in 3 odbornike II. demokrati imajo 37 glasov iu 2 odbornika, III. Drofenikova delavska lista pa je dobila 57 glasov in 4 odbornike, Tur is f ilc a Smuško predavanje. Pod naslovom: Viharni dnevi v Bernskem višavju (Berner Oberland) priredi v turistovskill krogih dobrb znani dunajski alpinist Korol Kornnek, ki se te dni mudi na predavalni turneji po Jugoslaviji, dne 13. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Predavanje bo velezanimivo, spremljalo ga bo lepo število samo izbranih skio|>-tičnih slik. Predavatelj, ki je, kot znano, dober govornik, nas po vede v kraljestvo širom sveta znanih vrhov: Jungfrau, Alelschhorti, Finsteraarhorn, Schreckhorn in dr. v času, ko so ti vrhovi dosegljivi samo s smučmi, a še to le pogumnim, tehnično popolnoma izurjenim smučarjem. Predavatelj nam bo na podlagi številnih (ca 140) prelepih posnetkov nanizal svoje lepe spomine, ki jih je doživel v tej veličastni gorski naravi sredi viharja, bobnenja plazov in snežnega rneteža. — Alpinsko smučarstvo, ki se po svojem značaju v marsičem loči od navadnega športnega smučarstva, katerega domovina je N-rveška, zahteva predvsem izvežbanih in vztrajnih alpinistov in daleko večje tehnike, je važna pa-noca alpinizma in Koranekovo predavanje nam bo gotovo nudilo novih vidikov v pojmovanju gorskega športa, ki je v gorati Sloveniji danes že na zadovoljivi stopnji. — T. K. Skala. Spori ŠPORTNI DOGODKI. Ze drsajo Iz Oslo poročajo: Evenson je pre-disSl 500 m v 45.2, 1500 m pa v 2:24.1. V »Športnem tednUvbomo zopet priobčili svetovne rekorde na klasične štiri razdalje, da bomo mogli meriti ob njih druge uspehe. — Na Norveškem so začeli s poskusnim ponočnim smuškim skakanjem. Nogomet nam prinaša razne jesenske zaključke: V Avstriji si je priborila Adtnira 21 točk in s tein jesensko prvenstvo, Vienna iina 17 točk, VVacker 15, naš ljubi Simmering 2. — Tekme: Ad-mirn-Hertha 5:2, Wacker-Austria 2:0, Rapid lla-koah 9:11, Vienna-Simmering 2:1, VV. A. C.-B. A. C. 6:1. — Na Češkem Viktorija 11 točk, Slavia 10; Spartn je premagala Vršovice 4:2 in se je še isti večer odpeljala na Balkan in dalje Včeraj je igrala v Belgradu z BSK. Toga je premagal v nedeljo ogrski klub Ujpest 8:1, a Ferenczvaros je zgubil proti praški Slaviji 1:4, Sabaria pa proti dunajskemu Slovanu 1:3 Slovan nc «sme na Češko: bojkot; vemo, zakaj. Pri nas je pomemben revnnšni boj Hašk-Ilajduk; Hašk ni uspe! in je bil premagan 0:4. — Argentinci so z zmago nad Perovanci 6:1 postali prvaki Južne Amerike. Gradba amsterdamskega stadiona je tako napredovala, da bodo tlolali lahko ludi po zimi, pa naj bo zima še tako huda. — Nemška lahkotillelska zvezo Peltzerju na noben način noče dovolili, da bi starlal v Ameriki. V zadnjem »Športnem tednu« mora bili pri omembi Peltzerjevegu imena n»uieslo »v Avstriji« zapisano seveda »v Avstraliji.« Pravtako morajo biti Kojacevi rekordi 2:38.6 in 2:39.4, ne pa 2:28.6 in 2.29.4. Arne Borg hoče vsekakor prekosili \Veissmuellerja tudi v sprinter-skem plavanju; VV. rekord na 300 m je znižal od 8:118.5 na 3:28.1 In ga hoče znižali na 3:23 do 3:20. Nasprotno je pa VV. rekord na 300 y s 3:11.(5 dosti bolji kot Borgovo plavanje 3:16.4. — V veliki plavalni in vodožogni tekmi so dosegli Avstrijci 48 točk, čehoslovaki 39. Haas je res prvovrsten atlet. V lahki srednji teži je (67.5 do 75 kg), pa je z desnico sunil 110 kg in je obnjerodno potegnil 104.8 kg; prvo je svetovni rekord, drugo avstrijski (oboje doslej Hiplin-ger, 106.4 in 103 kg). Nemški bokser Schmeling je premagal Angleža po točkah, Haymann RSsemanna tudi po točkah, VVagener pa Slevverta v drugi rundi k. o. — Mladega Gndfreva, ki je tako brž podrl Sayerja, smatrajo za najbolj resnega Tunneyevega tekmeca. On sam pravi, dn si hoče pot do Tunnev.t izvojevali preko Paolina. Heeneya, Sharkeya in I)empseya. Južni Afrikanci bodo tekmovali na olimpiadi v rostnom dirkanju. Bernardijev hitrostni h i d rop lanski rekord, napravljen 4. novembra, so določili s 479.290 km nn uro. — Višinska rekorda, aeroplanski in hidro-planski, so priznali Amerikancu C. C. Cliantnionu prvega z 11.727 m (25 nov.V drutjega z 11.581 m (4. nov ). Champion je edini dosedanji aviatik, ki ima oba tovrstna rekorda. Amerikanec dr. John Seiler je tekel iz Atlnn-tie Citv v San Francisko, 4883.2 km, 56 dni. C« je tekel vsak dan, je moral preteči dnevno 87 kn sicer pa Se več. Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. • Maribor, 6. decembra. Za vsakokratno porotno zasedanje daje Prek« tnurje največ opravka s krvavimi, često uprav zverinskimi zločini. Sličen je tudi slučaj, ki ga jo obravnavala porota danes. Zagovarjali so se Terezija Šolar, njena hčerka Frančiška Jakiša in zet, hčerkin soprog, ErnO Ja-kiša. Obdolženi so, da so dne 5. februarja 1927 umorili v Fokovcih v Prekmurju posestnika Štefana šolarja, moža obdolženke Terezije Šolar. Štefan Šolar je imel v Fokovcih posestvo. Bil je trikrat oženjen. Iz prvega zakona je imel sina Jožefa, ki je oženjen v sosednji vasi, iz zadnjega zakona s Terezijo šolar pa hčerko FrnnčiSko, ki se je poročila z Ern3 Jnkišem. S svojo ženo, hčerko in zetom se 67 letni Stefat, šolar ni razumel. Ti so sumili, da namerava svoje poseslvo po smrti zapustiti svojemu sinu Jožetu iz prvega zakona, da pa to preprečijo, so zasnovali uprav peklensko dejan je. Ko je Štefan v noči na 5. februarja v sobi spal, so ga ubili s sekiro. Truplo so odnesli proti gozdu, nedaleč od hiše, krvne madeže na postelji skrbno zakrili, tla pomili. okno, ki je bilo s krvjo poškropljeno pobelili in krvavo slamnjačo in rjuhe skurili v peči. Okrvavljeno slamo so pa zakopali v gnoju. Ko so nas'ednjega dne našli Štefanovo truplo, se ie takoj razširila govorica, da so ga ubili domači. Ti pa so jeli zvračati krivdo na sina pokojnega, češ, da so ga po. noči videli, kako je ubil očeta, ko se je ta vračal iz hleva. Toda njihov izgovor ni bil podprt z nikakiml dokazi, pač pa so orožniki pri preiskavi ugotovili, da je bil Štefan šolar ubit v postelji, našli so krvne madeže na obleki obdo'ženih in na gnojišču zakopano slamo ler v kleli krvavo sekiro — vse nedvomen dokaz, da so Štefana ubili njegova žena, hčerka in zel in to dogovorno, ker so že več dni poprej prosili od soseda nosila, na katerih so odnesli nato Irujdo umorjenega iz hiše. Razne priče so v omenjeni noči videle vse tri obdolžence izven hiše z nosili, tako, da je nedvomno dokazano, da so oni izvršili zločin, dasi to trdovratno taje. — Na podlagi prnvdoreka p rotnikosr je sodni dvor obsodil Terezij« Šolar na smrt ra vešalih. Njena hči Frančiška Jakiša in zet Ern3 Jakiša sta bil? oproščena. prvi zagrebški UbOŽfCtlJ S^Jem. kjer kupite dobro in poceni, po izredno ugodnih cenah, na drobno in debelo. — 50 % popusta 11» vseh železnicah SHS. Legitlmacife se dobe na glavnem kolodvoru v Zagrebu ter v poslovalnici »Putnika«, Jelačičev trg štev. 6 za ceno 6 Din. _LU3 CJubljansteo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sreda, 7 decembra: POLNOČ. Red B Četrtek, 8. decembra ob 15. uri: VRT EDEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Petek, 9. decembra: DVA BREGOVA. Red A. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 7. decembra. BAJADERA. Red C. Četrtek, 8. decembra ob pol 20. uri: FAUST. Gostovanje basista Nikola Zeca, člana dunajske državne opere. Izven. Petek, 9. decembra: Zaprto. Abonente opozarjamo na spremembo današnje dramske predstave. Danes se Igra »Polnoč« za red B, v petek pa »Dva bregova« za red A. Vrstni red opernih predstav ostane isli kot je bil javljen. »Cavalleria rustirana« z go. Hermsdorf-Bilino-vo kot gostom, ki je bila napovedana za petek dne 9. dec., se prenese radi tehničnih razlogov na torek dne 13. dec. Mariborsko gledališče Sreda, 7. decembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO. Ab. D. Kuponi. Zadnjič. Znižane cene. Četrtek, 8. decembra ob 15. uri: DIVJI MOZ. Znižane cene. — Ob 20. uri: CARDAŠKA KNEGINJA. Znižane cene. Petek, 9. decembra: Zaprto. Soboto, 10. decembra ob 20. url: MADAME BUT-TERFLY. Ab. C. CeljsKo gledališče Sreda, 7. decembra ob 20. uri: MAGDA. Premijera. Nedelja. 11. decembra ob 16. url: MAGDA. Ljudska predstava ob znižanih cenah. CfublfansUi Cfudslcl oder Nedelja, 11. decembra ob 3 pop.: GORSKI SPAK. Noviteto »Gorski spak« vprizori pri odnjo nedeljo Ljudski oder ob 3 popoldne, da si lahko tudi okoličani ogledajo to zelo zabavno komedijo v štirih dejanjih. Vsi prizori so polni humorja, posebno so zab ivni prizori med prenerodnim gorjancem in piefinim baronom Predprodaja vstopnic v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu vsak dan od 8 -12 in od 2—6 ter v pisarni Ljudskega odra od 4—7 zvečer, Istotam II. nadstropje. Glasba Simfonični koncert. V petek dne 16. decembra na predvečer godu Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. so vrši v Unionski dvorani slavnostni koncert, kojega skored izvaja orkestralno društvo Glasb-ne Matice ljubljanske. Orkester je pomonžen z godbeniki dr. diviz. oblasti. Na sporedu so sledeče točke: Beethoven: Predigra ligmont in simfonija št. 1, dalje Debussyjeva silita Childrens Corner in pa Griego-ve skladbe: Večer na planini, Pri zibeli, Norveški ples št. 2 in Udnnostna koračnica. Debussyja dirigira L. M. Hkerjanc, Beethovna in Griega pn Emil Adamič. Vstopnice bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Koncert izbranih dol svetovne rrlasbene literature priredita v ponedeljek dne 12. dec. v veliki dvorani Uniona Odbor za propagando IX. olimpija-de v Sloveniji in Jugoslovanske zimskosportnn zveza pod pokroviteljstvom div. gen. g Danila Kalafa-toviča. Sodelujejo ga. Medvedova, ga. Thierry in g. Betteto ter prof. Janko Ravnik. Program bo jako pester. G .Belteto bo prednašal predvsem ruska dela, ga. Medvedova francoska in ga. Thierry naše domače skladbe, češke in slovaške pesmi. Predprodaja vstopnic bo od petka dalje v trgovini Uorec v palači Ljubljanske kreditne banke. Cerkveni vestniR V Križankah ima ondotna Moška Marijina družba jutri na praznik Brezmadežnega Spočetja duhovno opravilo zjutraj in zvečer vselej ob 6. uri. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vabi k prosl.jvi Brezmadežne, ki bo nn M irijin praznik v četrtek dne 8. decembra s sv. mašo, skup. nim sv, ob lajilom in petjem pevskega zbora v Kri-žanski cerkvi točno ob 7. uri zjutraj. Drušlvenilti in prijatelji društva udeležite se polnošteviluo skupne proslave Brezmadežne! "Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Opozarjamo prijatelje dijaštva. da so vstopnice za akademijo Akademskega Orla, ki se vrši na dijaški praznik dne 8. decembra ob 8 zvečer v Ljud-skeni domu, na razpolago v Unionu Spored akademije Akademskega Orla: 1. Prolog. 2 Dolgi in kratki korak. 3. Galeotova pesem 4. Klavir ln vijolina. 5. Magnifikat. 6 Izvestje fant. sestankov. 7. Klavir. 8. Rahmaniiiov: Preludij. 9. Dolgi korak. Predavanje v »Pravniku«. V sredo dne 7. dec. bo predaval na ses'nnku društva »Pravnik« g. univ. profesor dr. Metod Dolenc o predmetu: »Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije.« Predavanje se bo vršilo ob šestih zvečer na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. Združenje jugoslov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, javlja, da bo na debilnem večeru v pelek dne 9. decembra ob 20. uri referiral o sedanjem stanju vprašanja zveze Slovenije z morjem tudj g. Inž. Maks Klodič. Vabljeni so člani ln vsi, ki se zanimajo. Ruska Matira. V torek dne 13. dec. sc vrši v prostorih Oficirskega doma (vojašnica vojvode Mišica) predavanje ruskega zgodovinarja bivšega prof. na moskovski univerzi, sedaj prof. v Pragi dr. Aleksandra Kizeveterja o predmetu: »Posebni značaj ruske zgodovine.« Začetek ob 20. uri. Vstopnina od 15 do 3 Din. Predprodaja vstopnic v knjižnici Ruske Matice (Jurčičev trg 3-11.) dne 7. in 9. dec. od 18 do 19 ter dne 12. od 15 do 16. Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo dne 7. t. m. ob 1830 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: 1. »Zgodovina prolinlko-bolnega gibanja«, poroča br. Rudolf Horvat st. 2. Slučajnosti. Jfnribor. Akail. kongregaiija ima danes ob 8 zvečer sestanek. Smučarji-dijnki I Danes v sredo dne 7. dec. se vrši ob 17 uri v VIII. razredu dtž. gimnazije sestanek in Miklavžev večer vseli Članov. Na tem sestanku bo predavanje, ki bo obsegalo vso smuško tehniko kot ponovitev tudi za ostale prijatelje smučarstva — nedijuke. — Načelnik. Ostali kraji. Ljudski oder v št. Vidu pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 11 dec ob pol 4 popoldne »Zakleti grad«, romantična igra s peljem v petih dejanjih. Spisal dr A. Remec Vstopnina običajna. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri ijdč. Zakotnik v Šent Vidu. Otrokom vstop ni dovoljen. Med odmori poje moški zbor. Trbovlje. 1. skioptično predavanje prvovrstne ga pododseka Delavske zbornice bo danes ob 6. ur! zvečer v Delavskem domu. Tema: »Dunajska revo lucija 1848 in Slovenci.« Vstopnina prosta. Trbovlje. V nedeljo dne 11. decembra ob poj štirih popoldne se vprizori v Društvenem domu igra >Ben Hur«. — Dne 18. dec. bo pa naš Orel ob. hajal 20 letnico svojega obstanka, in bo priredil v la namen orlovsko akademijo s posebno Izbrana vsebino. Sprejeli se bodo ta dan novi člani v društvo. Orlovska srenja v Hru^ici priredi telovadno akademijo v nedeljo dne 11. dec. ob pol 4 popoldn* v Društvenem domu Sv Jakob ob SavL Prosveta RAZSTAVA MEŽAN-PIRNAT V CELJU. V nedeljo 4. t. m. ob 11. dopoldne je biln otvorjena v prisotnosti številnega občinstva razstava kiparja Nika Pirnata in slikarja prof. Mežana, katera se nahaja v dvorani Mestne hranilnice. Redkost takih prireditev je vzbudila pri občinstvu do-v lj zanimanja, katero pa je upravičeno še bolj radi dobre kakovosti razstavljenih umetnin. Oba razstavljala sta še mlada in širšemu občinstvu še malo znana, dasi imata v Mariboru, kjer sta se naselila, že mnogo občudovavcev. Mežan ie izšel iz zagrebške umetnostne akademije, kateri dela vso čast Tako on, kot njegov tovariš Pirnat, kažeta i sti znanja, oba pa sta še precej pod vplivom akademskih študij in je sedaj njihova glavna naloga ta, da se vsak zase z vso vnemo in ljubeznijo poglobita v svoje delo. Mežan razstavlja čez 30 slik, Dljnsti'-, akvarelov in pastelov, po večini krajine, pa ludi nekaj portretov. Ima smisel za kompozicijo, v barvah pa je malo presladak, kar je pač še vpliv učiteljev. Stilno se uvršča v tok naše moderne in je zlasti veliki portret dame dosti dovršena stvar. Izmed krajin so prav dobre Cerkev v Puščavi, Pu-Sčava, Motiv s Pohorja in Motiv rb Dravi. Naj naveže čim tesnejše stike z ostalimi modernimi Slovenci — Pirnat je prišel iz Pariza. Razstavil je veliko plastiko Ivana Cankarja do pasu, dve plaketi in nekaj risb. Tudi on je brez dvoma talentiran in je zlasti figura Cankarja izmed dosedanjih Cankarjevi"' pnprsij gotovo najbdjše. ko vendar ni lahko ustvariti tako stvar po spominu in zahteva poleg znanja tudi veliko inteligenco, ki jo Pirnat očividno ima. Njegov Cankar spominja neVr-ijko na Meštro-vičevega Maruliča — ne da bi bil po istem posnet. Izrazit plastik je Pirnat tudi v risbah in tudi on naj išče notranjo vez z našo moderno. — Nekaj sta umetnika že prodala; celjskim krogom, ki nimajo z našo sodobno umetnostjo nikakih stikov, je dana prilika za nakup cenenih in dobrih domačih del. Zelo koristna bo tu razstava celotne moderne slovenske umetnosti, za katero se že vršijo prvi dogovori. M. PETDESET LET SLOVENSKEGA SLIKARSTVA. Dne 1. t. m. se ie v Jakopičevem paviljonu otvorila razstava okrog 200 slik, ki so bile nedavno razstavljene v Pragi. Razstavljena so dela obeh Šubicev, Ažbeta, Petkovška, Kobilce, Vesela, Jakopiča, Groharja, Sterncna in Sternenove, Jame, Vavpotiča, Tratnika, Pilona, Kosa, obeh Kraljev, Jakca, Spazzapana in Maleša. Zlasti starejši slikarji impresionizma so v razstavi dobro zastopani in karaktezirani, tako da so Čehi lahko dobili dober pregled kvalitet in razvoja te struje, ki je zastopana s svojim najboljšim. Mlajši so manj zastopani v kolekciji, vendar sta vsaj vodilni osebnosti F. Kralja in V. Pilona označeni s tipičnimi deli. Sodubno strujo zastopajo poleg F. Kraljevega Rodbinskega portreta še Pilonovi akti in krajine iz 1 1924—26 ter par Spazzapanovih aktov in dekoracij, ki so novost te razstave. Pilon sc je s posebno vnemo lotil forme telesa, njega plastične linije, ritmike in arhitektonike in kaže v tem vplive picassovsk«. struje. Spazzapan je žal premalo pokazal, da bi mogli o njem veliko govoriti. Karikaturist gleda iz njega, v ostalem ima kakor Pilon živ čut r a fino oblikodajo z linijo in je nemara izvrsten risar, ki tudi v dekoraciji kaj pomeni. Maleš za svoje manire ne kaže, da bi se hotel kmalu samostojno dvigniti nad če^to prazne fraze in s? lotiti kakega trdega umetnostnega dela. Sodobno slikarstvo je orig-nalnemu igrač-kanju in cenenim efektom že davno odolelo in naš čas je takim rečem v svoji strašni resnosti že davno odzorel Jakac je na tej razstavi dokaj neenotno zastopan Razstava ostane le še par dni, do 8. t. m., odprta Je pa v ostalem kot dobro izbrana kolekciia, ki jc v «tanu reprezentirati svetu domačo, posebno starejšo tvornost, vredna obilnega poseta. V. Knjige in revije »Nai dom.* List za ljudsko prosveto v Mariboru. XIX. letnik. Lepša kot sedanjost je preteklost »Našega domač, liil je mladinski list, s katerim je vzbudil dr. Korošec z dr. Hohnjecein nacionalno zavest na Štajerskem in vzgojil mladino, ki je bila zre - za velike politične dogodke vojne in povojne uuoe. Zdi se, da je »Naš dom« izgubil eksistenčno pravico, ko je postal njegov nacionalni ideal realno dejstvo. Zato nosi »Naš dom« po vojni obraz človeka, ki išče. Sicer se zdi, da bi v Mariboru bolje storili, da ne cepijo moči zdaj, ko je postalo diferenciranje interesnih sfer Ljubljane in Maribora brezpredmetno — in da bi se tvornost slovenstva kar moči najbolj osredotočila in ujedinila. Ako pa bo krčevito stremljenje mariborske Prosvetne zveze, da reši »Naš dom« obupne plitvosti v bilanci naročnikov, rodilo uspehe in zbralo okoli »Našega doma« zadosten krog naroSnikov, da list ne bo moral biti parasit Prosvetni zvezi, potem bomo verjeli, da ima pravico do obstoja. Letnik, ki je pred nami, ima eno očitno značilnost: urednik je hotel z vsemi in raznimi sredstvi privabljati... Radi tega toliki dopisi, ki jim je vsem po vrsti tenor: da »Naš dom« pač nad vse in nad vse ugaja. Ako bi hoteli izluščiti iz tega letnika glavno linijo, bi morali reči, da urednik ni imel drugega namena, kakor da si ustvari krog prijateljev, ki jih je vezal na ta način, da jim je imena deset in dvajsetkrat tiskal, ki mu bodo agitatorji za 1. 1928. Specijelno nosi list izrazito štajerski obraz. Vemo, da je na zgornji strani Zidanega mosta precej lokalnega patriotizma. Vendar bo treba skrbeti, da ostane konstruktiven faktor, ne pa — z ostjo proti »Kranjcem« — destruktiven. »ersko kulturo je gojil 19. letnik s članki o Slomšku, ki so bili prav na meslu. Dobro je, da puDlicira tak ljudski list stvari, ki vzbujajo še večjo vero v našega Slomška. Poseben poudarek je na nacionalni kulturi. Razni članki, povestica »Bosiljka« i. dr. imajo tendenco, vzgojiti ljubezen do neosvobojenih bratov tn do Srbov in Hrvatov. Največjo vrednost v tem letniku imajo izbor-ni članki iz folklore, ki jih je pisal prosv. inšpektor v Mariboru, dr. Fran Kotnik. List ]e sicer droben, pa je nudil kljub temu prilično pouka in zabave. V posebnem oddelku »Zanke in uganke« se je razvil Domnu tekmec Kakor razbiramo iz »Slov. Gospodarja«, se je število naročnikov »Našega doma« dvignilo v 7.ad njem času že nad tri tisoč. Novi narr.čniki se še vedno javljajo, ker je »Slov. Gospodar« zastavil vse sile, da dela reklamo za »Naš dom« Izmed tolikih naročnikov jih je baje iz ljubljanske oblasti komaj 47 To pa kljub temu. da je tudi Prosvetna zveza v Ljubljani proglasila »Naš dom« za svoj list. Mislimo, da bi bilo dobro, da si na eni strani »Naš dom« nadene mesto štajerskega obraza obči slovenski obraz — na drugi strani pa, da si ga društveniki tudi v liublianski oblasti naročijo. X« Y. Katoliški svet SZEREDYI — OGRSKI PRIMAS. Za kardinala-primasa Madjarske Je imenovan benediktinski pater Justinijan Szeredyi. Pri prihodnjem konsistoriju bo dobil kardinalski klobuk. Novi primas se je udejstvoval tako v rodovništvu kot diplomaciji. V madjarskem poslaništvu pri Vatikanu je opravljal službo konzultorja za cerkvene zadeve. Slovi kot dober poznavalec kanonskega prava, katerega je tudi predaval. Obenem je deloval tudi kot profesor arh i varstva v vatikanskem arhivu. Bil je sotrudnik kardinala Ga-sparrija pri izdaji novega kodeksa. Sedaj je imenovan ogrskim primasom. V tem položaju ga čakajo ne ravno lahke naloge. Socialni vestnih Jugoslovanska strokovna zveza. Strokovne zveze. Da more JSZ v strokovnem oziru uspešno delovati in vršiti pregled čez položaj v vseh važnih strokah, organizira svoje člane po strokah v poklicne strokovne zveze. Tako ima priliko pristopiti k JSZ v zaščito svojih gospodarskih in kulturnih intere-sov vsak delavec, privatni in javni uradnik, ki sam zase ne pomeni nič, v skupnosti in močni organizaciji pa lahko vse. Danes obstojajo sledeče poklicne strokovne zveze JSZ. »Prometna zveza«, "»Rudarska zveza«, »Tovarniška zveza«, »Strokovna zveza privatnih nameščencev«, »Poselska zveza«, »Strokovna zveza tobačnih uslužbencev«, »Strok, zveza viničarjev«, »Stavbinska in lesna zveza«, »Strokovna zveza mestnih uslužbencev«. Poleg teh obstojajo še razna društva in skupine raznih poklicev, ki so včlanjena v JSZ. Iz krajev, kjer še ne obstoja organizacija JSZ. se la^ko posamezniki prijavijo po dopisnici na Jugoslov. strokovno zvezo, Stari trg 2/1 v Ljubljani. Socialne institucije in JSZ. Jug. strok, zveia sodeluje v »Delavski zbornici«, »Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev« in pri »Borzah dela«. V interesu vsakega člana je, da se v spornih zadevah svoje službe in pravic obrne najprej na JSZ, ki v slučaju potrebe posreduje na pristojnem mestu. t. j. pri zgoraj omenjenih institucijah, ali pri državnih in privatnih uradih in vladi. V interesu vsakega delavca, privatnega in javnega uradnika je, da pristopi k JSZ in se tako v enotni fronti bori za pravice delovnih stanov, za nov boljši in pravični, krščansko-socialističen družabni red. KOLEDAR 3ugos-ov. kmetske zveze za leto 1928. je izšel! Pišite ponj na naslov: »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tis- arna, Ljubljana. Koledar ima žepno oblikn Vezava močna. Cena 10 —Din. Jugoslovanski narodni praznik v Nemčiji Stari profesor: Prav pametno sem ukrenil, ko sem naročil, naj mi dobro zavijejo moj novi dežniki Ha rovi II. ZBIRKA ZA SLOVESKO STRAŽO. Za Slov. Stražo so darovala Kat. prosv. društva: Pišece 35 Din, Sp. Šiška 50, Sv. Jedert n. La-; škim 50, v Ljubljani se je nabralo 400, v Sp. Šiški ! 81, Kranjska gora 20, Grosuplje 100. Blagovica 150, - Besnica 60, Sv. Križ pri Rog. Slatini lOu, Orlovski odsek odsek Gor. Radgona 20, Domžale 620, Združene kat. org. na Vrhniki 930, Gorje pri Bledu 50, Orel Solčava 8, županstva; Šmartno pri Litiji 100, Cven pri Ljutomeru 100, Naklo pri Kranju 25, Ter-begovci 50, Zerovnica pri Ptuju 30, Šmartno na Pohorju 50, Kamnik 100, Mozirje-okolica 25, Slov. Straži je daroval g. Dobnikar Jan., Janče 10 Din. Vsem darovalcem se Slov. Straža najtopleje ; zahvaljuje ter želi, da se oglasijo vsa in občine, i Pozivamo jih, da pristopijo k Slov. Straži, ker je letna članarina tako malenkostna, da jo zmorejo | najrevnejša društva in občine. Znaša komaj — 10 | dinarjev. Slovenska Straža. žrebanje drž. razredne loterije. Dne 5. decembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 50.0C0 Din dobita srečki: 29.467 in 80.856. 30.000 Din dobi srečka 6760. 20.000 Din dobi srečka 96.624. Po 10.000 Din dobijo srečke 7878, 90.853 in 119.243. Po 40C0 Din dobijo srečke: 11.105, 21.068, 51.749, 69.460, 97.081, 107.683 in 111.388. Po 2C00 Din dobijo srf.čke; 930, 2655, 2949, 4832, 5959, 6017, 6187, 8306, 8323, 9587. 9847, 11.243, lt.382, 12.725, 12.846, 13.321, 15.372, 19.569, 20.289, 21.16!, 22.764, 22.937, 29.359, 29.542, 29.703, 32.335, 33.734 , 35.030, 36.752, 36.951, 37.646, 40.821, 43.167, 45.643, 47.531, 47.722. 47.864, 49.069, 52.074, 52.345. 52.614, 54.782, 57.721, 58.692, 60.009, 60.934. 61.838, 62.389, 63.631, 64.004 , 67 015, 70,390, 72.219, 72.545, 74.289, 75.506, 76.545, 77.538, 78.522, 79.290, 80.249, 80.878, 81.714, 83.751, 84.864, 85.351. 86.030, 87.105, 88.261, 88.265, 90 050, 91.562, 93.581, 95.458, 96.514, 97.705, 98.110, 99.674, 100 771, 103.037, 103.152, 107.073, 108.163, 108.970. 190.144. 109.820. 113.969. 114.282, 115 353, 118.574, 119.782, 121.614 in 124.960. Letos smo obhajali praznik narodnega zedi-njenja tudi na Nemškem. In sicer na našem konzulatu v Dtlsseldorfu. Zasluga za to gre seveda g. generalnemu konzulu Markoviču. Povabil je na ta dan, 1. decembra, na konzulat vse druge konzule, ki so v Dtlsseldorfu, kakor tudi načelnike vseh oblasti. In prišli so: vladni predsednik (Regie-rungsprftsident), mestni župan, policijski predsednik (Polizeiprttsident), zastopniki trgovske zbornico ter konzuli: francoski, belgijski, holandski, španski in — italijanski, ter bili na konzulatu v prijateljskem razgovoru skoro dve uri. Bil je to prvi sestanek konzulov in drugih gospodov ob taki priliki. Vsi so izražali svojo zadovoljnost na Uikem zaupnem sestanku, ki ga bodo zanaprej najbrž še večkrat imeli. In na to misel je prišel baš naš jugoslovanski konzul. To je bilo dopoldne. — Za popoldne pa so bili povabljeni na konzulat zastopniki naših organizacij. Prišlo jih je nad dvajset. Zbrali so se v svečanostni sobani: vse uradništvo konzulata, njihove gospe in zastopniki organizacij. Sestanek ni imel oficielnega, ampak družaben, popolnoma domač značaj. Pripravljena so bila jedila in kajpada tudi pijača ter smotke. Vino in svinjina sta došla iz — Belgrada. G. generalni konzul je na kiatko spregovoril in povedal, kaj je povod temu sestanku. G. Kalan se je v imenu vseh zahvalil za prijazno povabilo in postrežbo, potem pa navzočim možem malo razložil postanek Jugoslavije in njen nadaljni razvoj. Povedal je, da z marsičem nismo mogli biti zadovoljni, niti v domovini, še manj pa tukaj v Nemčiji, kjer so naši ljudje pogrešali podpore od strani države v najnujnejših zadevah, kakor je preskrba invalidov in vojnih vdov. Zaradi tega tukaj v Nemčiji ni vladalo posebno navdušenje za Jugoslavijo. Razložil je pa tudi vzroke, zakaj razmere v mladi državi spočetka niso bile tako urejene, kakor bi bilo želeti. A polagoma se razmere urejujejo in zboljšujejo, zlasti zadnje leto se je napravil velik korak k zboljšanju — odkar je SLS v vladi, združena z najmočnejšo srbsko stranko, in dr. Andrej Gosar socialni minister, ki je že pokazal svojo skrb in brigo zn nas in jo bo še pokazal. Zdi se, da je stena med Jugoslavijo ln našo slovensko kolonijo v Nemčiji predrta. Ob našem letošnjem obisku domovine so nam rojaki po- kazali toliko ljubezni, kolikor so je le mogli; prihodnjo leto morda pošljemo še naše otroke doli, pi ludi oni nam obetajo, da nas hočejo obiskati Obeta se nam tudi, da se v kratkem sklene pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo, tičoča se naših zadev. Sploh nas veseli, da postaja razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo, v kateri živimo, vedno bolj prijazn«, kar je za nas ugodno. Zato želimo mladi Jugoslaviji, da živi, se razvija in krepi! G. Babič je v navdušenem govoru proslavljal Jugoslavijo. Povedal je odkrito, da se je spremenil iz Savla v Pavla. Letošnji obisk v domovini je napravil nanj kakor na druge tako ugoden vtis, da je dobil čisto druge pojme o domovini, kakor jih je imel prej po vsem tem, kar se je slišalo o Jugoslaviji. — Govorili so še gg. Koncilja, Breznikar, Bolha in Pokovec, ki je prinesel pozdrave gospoda Tensunderna in slovenske šole v Gladbecku. Mod pavzami se je prigrizovalo in tudi nekoliko — zalivalo. Dame so stregle. Postali smo živahni in zapeli »Ilej Slovenci!«, »Lepo našo domovino« in kraljevo himno, kolikor smo je znali. Našim možem je vsa stvar vrlo ugajala. Ne toliko zato, ker so dobili nekaj prigrizka in pijače, ampak zlasti zato, ker so bili na konzulatu sprejeti tako prijazno in se čutili tako domače, kakor doslej niso bili navajeni. G. generalni konzul je še posebej poudarjal, da je konzulat »slovenačka hiša« in da naj se vsak Slovenec čuti v njej domačega. Bil je to res prijeten dan in velikega pomena za naSe ljudi. Tako ravnanje od strani zastopnikov države — zlasti še, če pride zraven tudi dejanska pomoč — bo povzročila pri naših ljudeh vse drugačne pojme o domači državi, kakor so jih imeli doslej. Dr sedaj so se čutili od nje zapuščene, zato so se tudi mnogi že dali prepisati za Nemce. Upajmo, da bc sedaj tega konec! PRIPOROČAMO MOŠKO IN DAMSKO KONFEKCIJO TVRDKE GRIČAR & MEJA* ŠELENBURGOVA ULICA STEV. 3 Grški ekskraij Jurij ljubi svobodo bolj kot prestol. »Ni vsakomur dano, da bi se zaletel in skoraj podrl kralja, četudi le pregnanega,« piše angleški poročevalec svojemu listu, ko nadaljuje opise visokih oseb, katere je obiskal. »Vendar pa se je meni pripetilo, da sem na tak način prvikrat prišel v dotiko z ekskraljem Grčije, Jurijem, ko je ta prihajal iz hotela Ritz v Parizu, jaz pa sem hotel v hotel, da ga obiščem, kakor mi je bilo naročeno »Pardon m'sieu< sem dejal ter uravnal moj klobuk. Oni pa je vstopil v avto ter se odpeljal. Vprašal st-ni poslujočega ravnatelja, kako pridem najpreje o j kralja Jurija, nakar mi je pojasnil, da je bil baš gospod, s katerim sem trčil vkup, bivši grški kralj ter da se v eni uri vrne. Po preteku ene ure sem zopet prišel in povedali so mi, da kralj že čaka name. Ko sem vstopil v luksurijozno opremljene prostore, v katerih prebiva kralj, je ta stal pri oknu ter opazoval vrvenje spodaj na Plače Ven-dome. Zakašljal sem, nakar se je zavrtel na peti, mi urnih korakov prišel nasproti, mi podal roko te' mi odkazal mesto v velikem usnjenem naslonjaču. »Kadite?« je vprašal kralj Jurij in ko sem pritrdil, mi je ponudil srebrno šatuljo, ki je stala na mizi. Vsedel se je v drugi naslonjač, vrgel desno nogo čez kolena, tako da je bilo videti najfinejše lakčevlje, ter pričel: »Zvedel sem, da poznate Venizelosa.<* »Da, Veličanstvo,« sem odvrnil, »bila sva vkup v Atenah predno je odhajal iz Grčije.« »Velik mož,« je nadaljeval kralj, »on bi bil dvignil grški narod na višino in moč, kakršno je imel recimo pred tisoč leti.« »Mogoče pa, da bo Grbija zopet zavladala nad bližnjim Vzhodom ter grškim arhipelom in postala velesila,« sem pripomnil jaz. »Vi 6te idealist in optimist,« se je smejal ekskraij. »Grška potrebuje, moža kakoršen je Mussolini, le tak bi kaj napravil.« »Moje mnenje je, da dežele v mnogih slučajih bolje uspevajo brez kraljev,« je nepričakovano dejal moj gostitelj. »Ali bi se vrnili v Atene, ako---« »Ha, prijatelj moj, ako,« se je zopet smejal bivši monarh. »Kralji so se že večkrat vrnili,« sem vztrajal, »kaj pa Napoleon, na primer?« »Da, in kaj pa VValerloo in Sv. Helena?« se je muzal kralj. »V Egejskem morju ao otoki, kateri b' bili zelo dolgočasni in samotni za izgnance. Mesto tega mi je cel svet odprt, grem kamor hočem, le na grška tla ne smem stopiti. General Pan-galos se je zelo zaletel — toda ljubše mi je biti ekskraij na svobodi kot pa zastražen v ujetništvu.« Vstopil je strežaj in kralj mi Je natočil vwi-skl s sodo. »Kakor vidim radi plešete, veličanstvo,« sem dejal nato, ko je kralj menil, a pustiva politiko ter se pomeniva o čem drugem. »Kako pa veste za to?« me je začudeno vprašal kralj. Pokazal sem nt- fotografijo. »Oho, vi ste cel Sherlock Holmes,« je odvrnil Jurij, »da, res je, da ljubim ples. Ženski svet v Grčiji smatra ples za telesne vaje in zdi se mi, da so Grkinje najboljše plesalke na svetu.« »Ako bi to izustili spričo velikega kneza Mihaela, katerega sem obiskal pred nekaj dnevi, bi vam brez dvoma napovedal dvoboj.« »Ne zanikam, da so Rusinje najboljše balet-De plesalke, toda grški način plesa je bolj zanimiv in privlačen,« je odvrnil kralj. Pritrdil sem mu ter kazal na veliko sliko ob oknu: »Kralj Konstantin?r sem vprašal. »Da, toda iz zgodnjih let, ni posebno dobra slika.« Opazil sem tudi veliko sliko angleške prln-ceze Mary, držeč svojega prvorojenca v naročju. Pripomnil sem. da je to zares ljubka slika. »Zelo jo cenim, princeza mi jo je izročila sama. In otrok, ali ni lep, poglejte ga.« »Vi ljubite otroke?« sera h koncu vprašal. »Vedno sem jih imel rad. Ko gledam takole malo dete, se pri tem zamislim v bodočnost, češ, kaj bo iz tega otroka. V Atenah sem nekoč dal ustaviti voz ter izstopil, da sem mogel pogladiti lepo dete, katero je držala neka mati v naročju. Vsled tega sem se zelo zameril mojim ministrom kajti vozil sem se oficijelno v slavnostnem sprevodu. Dejali so, da bi bilo ono dele skoraj grški prestol spravilo v nevarnost, ker se je sprevod ustavil.« Kar nenadoma pa je kralj pogledal na žepno uro ter dejal: »Oprostite, moram iti. Dame ne smem pustiti čakati,« in prijazni, bivši grški kralj Jurij ml je Izginil izpred oči.« Skok preko kole DNE 17. DECEMBRA 1927 NA TABORU. PASJI DAVKOPLAČEVALCI. Po »Daily Express« pride zdaj en pes na vsakih 10 Angležev. V celem imajo na otoku štiri milijone psov, ki plačajo letno čez 1 mil. funtov šterlingov! SAMOMORI IN LOČITVE V NEMČIJI. Uradna neška. statistika ugotavlja, da pride na katolike najmanjši odstotek samomorilcev: po 1.81 na 1000 tisoč prebivalcev. Pri protestantih znaša la odstotek 4.10 in pri židih celo 4.61. Isto velja za ločitve. V katoliškem Porenju pride samo 55.5 ločenih zakoncev na 10.000. Med tem znaša v srednji Nemčiji isto število 58 in v Berlinu celo 193. Loterija Društva »Trgovska akademija« Dne 5. decembra 1927 se je vršilo žrebanje loterije društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Izžrebanih je bilo 885 dobitkov v iznosu 300.000 dinarjev. — Med glavnimi efektnimi dobitki so zadele srečke 1870/8 (100.000 Din), 115/33 (50.000 Din), 131/3 (20.000 Din), 164/85 (10.000 Din), 1337/69 (10.000 Din). — Žrebalno listino dobe interesenti pri društvu proti pošiljatvi zneska 1 Din 50 para v znamkah. Dobitke jc dvigniti do 1. marca 1928. I Vedoneql|iVB «"(> de Cotesr.e CItypre __Bourjola _ Pari« Gospodarstvo Vlad. Pušenjak, narodni poslanec: Prvi državni računski zaključek (Dalje.) Ekspoze finančnega ministra, , Finančni minister poudarja, da je računski zaključek tako sestavljen, da izkazuje gotove ne-dostatke, ker manjkajo prejšnji računski zaključki la leta 1915 do 1928—24, da pa more služiti za parlamentarno kontrolo dela vlade na finančnem polju in dati solidno podlago za bodoči pravec v finančni politiki. Nadalje trdi, da so se od prevrata do leta 1924—25 proračuni sestavljali brez metode, popolnoma na poskušnjo, da so proračunski predlogi bili netočni, se radi tega moralo zahtevati naknadne in izredne kredite, da se niso proračuni pravočasno predlagali, vsled česar se je moralo gospodariti na podlagi dvanajstin, da se je moralo celo dvakrat spremeniti začetek proračunskega leta. Vsi ti razlogi so onemogočali pravočasno sestavo računskih zaključkov, katere mora vlada predlagati, da da račun o poslovanju finančne uprave in da da narodnemu zastopstvu priliko ugotoviti, v koliko so bile zahteve vlade opravičene, v koliko je bilo zaupanje, dano z odobritvijo proračuna, zasluženo. Zakaj se je prvi računski zaključek predložil za leto 1924—25? Merodajni so bali sledeči razlogi: v tem letu se ni gospodarilo na podlagi dvanajstin, kar je bil slučaj v prejšnjih letih po prevratu, od tega leta naprej se proračunsko leto začenja 1. aprila, večina poslov tega leta je likvidirana in so na razpolago dokumenti za to dobo, od te dobe so državne potrebe več ali manj stalne, kurz dinarja je stabiliziran. V petih letih smo imeli le tri redne proračune, a proračunsko leto se je pričelo v letu 1919—20 do 1921--22 1. junija, v letu 1922—23 1. avgusta, v letu 1923—24 1. julija ter trajalo leta 1921—22 14 mesecev, leta 1922—23 11 mesecev, leta 1923—24 samo 9 mesecev. Glavni znaki proračuna za leto 1924—25 90 ravnotežjo in tehnična reforma. Ker eo v letu 1924—25 stopili v veljavo novi uradniški zakon, novi zakon za prometno osebje, novi vojaški zakon, kateri so imeli kot posledico znatno povišanje prejemkov državnih nameščencev, ker so se izvršile velike investicije, niso bili odo-' breni krediti dovoljni in se je odobrilo naknadne kredite v znesku 1 milijarde 321 milijonov dinarjev. Pri večini ministrstev se niso uporabili vsi odobreni krediti, temveč se je dosegel prihranek od 1 milijarde 569 milijonov dinarjev, dočim znaša prekoračenje pri petih ministrstvih le okrog 384 milijonov dinarjev, izdatki so se stvarno povečali le za 135 milijonov dinarjev. Državni dohodki so bili za 433 milijonov dinarjev večji ko določa proračun, četudi so po proračunu, Jt>>li za 8.5 milijard dinarjev večji ko v prej-, ipjem proračunu. Povišani dohodki 90 posledica ugodne žeive pri nas, dočim je bila v drugih državah žetev neugodna, in ugodnih cen kmetijskih pridelkov, posledica zboljšanja prometa, posledica pospeševanja naše izvozne trgovine, potom zbolj-šane valutne politike. Dohodki Slovenije so bili za 17 milijonov dinarjev večji ko določa proračun, manj ko določa proračun je dala Črna gora in Dalmacija. Dohodki posameznih pokrajin so za 851.5 milijonov večji kol določa proračun, gplošnii dohodki (carina, trošarina, invalidski davek, davek na poslovni promet, dohodki železnic, poštne hranilnice, monopolov, 500 in 80 odstotna doklada na neposredne davke) pa le za 81.8 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je dala trošarina 396 milijonov dinarjev več, ministrstvo prometa 120 milijonov dinarjev več, poštna hranilnica 20 milijonov dinarjev več, invalidski davek 36 milijonov več; manj 90 dale carine 302 milijona dinarjev, državna posestva 176 milijonov dinarjev manj kot določa proračun. Natančno se pojasnjuje bilanca z ozirom na vse postavke, ki pomenijo državno premoženje te državne dolgove. Med državnim imetjem se nahaja vsota nad 760 milijonov dinarjev, katere predstavlja razliko med postavkami v knjigah ministrstva financ in v knjigah ostalih ministrstev. Naloga bodočih računskih zaključkov bo ugotoviti točno vsoto in spraviti knjige finančnega ministrstva v sklad s knjigami ostalih ministrstev. Korist tega računskega zaključka je ustvaritev solidne podlage za bodoče proračunske predloge, možnost ureditve naših državnih financ in finančne uprave ter ustvaritev načina za izvršitev bodočih reform. Obratni kapital Obratni kapital, s katerim razpolaga vlada, je v prvi vrsti gotovina prejšnjega leta, nadalje gotovina od likvidacije avstro-ogrske banke na Dunaju v znesku 32.9 milijona* dinarjev, prihranki Iz bud-žetov prejšnjih let, preostala gotovina v blagajnah po prevratu (n. pr. pri direkciji šum v Ljubljani nad 775.000 dinarjev), prispevki bolgarske vlade v znesku nad 10 milijonov dinarjev ter prebitek po rač zaključku za 1924-25 298 milij. dinarjev, v celem nad 351 milij. dinarjev. Pribiti se mora, da še ni ugotovljena gotovina iz prejšnjih let in da radi tega ni točen račun obratnega kapitala. Iz tega obratnega kapitala je vlada izplačevala dolg Franciji v znesku 33 milijonov dinarjev, Avstriji nad deset milijonov dinarjev, naknadne in Izredne kredite nad 56 milijonov dinarjev, začasne predujme urad-nlštvu na povišane plače nad 10 milijonov dinarjev. Preostanek v znesku nad 155 milijonov dinarjev se prenese na nov račun v proračunskem letu 1925-20. (Dalje sledi.) * • * Odprava konkurza. Odpravljen je konkurz o imovini Efektne banke M. Jankole, d. d. z o. z. v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja. Bo rs k i rudnik prešel v angleške roke. Kakor poroča zagrebški >Morgenbla'»t, je prešla večina delnic borskega rudnika za baker (80% od nomi-nala 14 milijonov frankov), delnice notirajo na pariški borzi: zadnji kurz 2700 frankov. Živinska razstava v Črnomlju. Živinorejski odbor v Črnomlju je priredil živinsko razstavo s premovanjem. Zanimanja za to prireditev je bilo med kmetskimi sloji prav mnogo, kar je pokazal obilni prigon: 12 bikov 89 telic in 155 krav. — Prireditev je otvoril živinozdravnik g. Rafael Ipavec s pozdravom na navzočega oblastnega kmetijskega referenta g. Fr. Černeta, okrajnega glavarja g. dr. Lovro Hacina ter vse udeležence. Cenilna komisija je imela težko stališče, ker v pasemskem oziru ni enotnosti ter baš vsled tega še vsa živinoreja v zelo primitivnem, neracijonalnem stadiju. Široko odprto, neobdelano polje ima pred s-bo živinorejski odbor in drugi merodajni faktorji. Preden so se razdelile premije in prireditev zaključila, je še okrajni kmetijski referent inž. Hvastija v kratkem poučnem nagovoru pokazal na vse hibe in pota za izboljšanje. Predaja Wuttcjevih delnic na dunajski borzi. Kakor poročajo dunajski listi, se bo 9. t. m. na du. najski borzi prodala večja količina raznih delnic, ki jih je zastavil dr. Wutte pri »Zentralbank deutscher Sparkassent in ki so jih pozneje deponirali pri avstrijskem »Kreditinstitut fiir fiffentliche Arbeiten«. Gre za 380.000 delnic Graz-Koflach, 53.000 novih Greinitz delnic ter 50.000 delnic >Sleirische Sen-senvverkec. ttorzza Dne 6. decembra 1927. DRNAR. Povpraševanje je bilo tudi danes znatno, vendar je bil promet manjši kakor včeraj. Posebno so bile iskane devize Curih in London, ki jih je dajala Narodna banka. V Berlinu je bilo privatno blago celo po 13.58 Mnogo blaga je tudi v devizi Nevvyork, pa ne najde plasmana. Trst je bil zaključen po 308 napram 308.125 .včeraj. Poleg Curiha in Londona je intervenirala Narodna banka tudi v devizi Dunaj, vendar v manjših zneskih. Ljubljana. Berlin 13.58—18.585, Curih 10.94-10.97 (10.955), Dunaj 7 9975—8.0275 (8.0125), London 276.80-277.60 (277.20), Newyork 56.73—56.74, kabel 56.80 bl„ Pariz 223 - 225 (224), P.aga 168.05 —168.85 (108.45), Trst 307—309 (308). Zagreb Berlin 13.565-13 595, Curih 10.04— 10.97, Dunaj 7.9975-8.0275, London 27080 - 277.00, Newyork 56. 633—56.833. Pariz 222.01-224.01, Praga 108.05—168.85, Trst 807.09- 809.09. Curih. Belgrad 9 1375, Berlin 123.90, Budimpešta 90.70, Bukarešt 8 20, Dunaj 73.08, London 25 3025, Ne\vyork 518.80, Pariz 20.40. Praga 15.37, Trst 28.12, Sofija 3.76, Varšava 5d.l5, Madrid 85.575. Trst. Belgrad 32.45-82.47, Cur'h 354.50-3M5.50 Dunaj 256.75-262.75, London 80 90—89.95, Nevv-york 18.40-18.41, Pariz 72.34-72.50. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4875, Kodanj 190 20, London 34.62, Mijan 88.47, Newyork 709.10, Pariz 27.91, Varšava 79.535. Valute: dolarji 707.20, lira 38.40, dinar 12.38, češkoslovaška krona 20.9925. Praga. Devize: Lira 183, Belgrad 59.54, Pariz 132.875, London 104.75, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176.07, Berlin 7.88, London 277.10. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 132 den., Kred. zavod 160 den. Vevče 133 ien., Kranj ind. 350 den., Ruše 275—290, Stavbna 56 i., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 85.75, agrari 53, vojna odškodnina 408.5, dec. 404, Hrv. esk. 91, Hipo 57.5, Jugo 04.75—95.50, Praštediona 870—890, Lj, kroditna 132, Šečerana 580—585. Drava 500—570, Slavonija 13.50,. Trbovlje 480, Vevče 132-136. Trst. Adria 179.50, Assicurazloni Generali 4310, Cosulich 182.50, Riunione adriatica 2050, Triprovich 259, Split cement 226, Trž, Lloyd 700. Dalmatla 101. Dunaj. Podon.-savska-jndran. 82.95, Hrv. esk. 10.08, Jugo 11.70, Hipo 7 denar, Alpine 43.70, Ley-kam 11.10, Trbovlje 59.35, Gutman 26.50, Slavonija 1.50. BLAGO. Ljubljana. Les: Buk. plohi neobroblj. I., II., III. po določenih dimenzijah fko vag. nakl. post. 5 vag. po 450, išče se brusni les obeljen po dimenziji kujica iko vag. meja 250 den., ponudba pn je v buk. drvah, cepanicah suhih, fko vag. meja 23 bi; zaklj. 5 vag. Tendenca neizpremenjena. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 80 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg, 2% bač. 347.5—852, dec. 847.5—852.5, sr. 345— 347.5, slav. 342.5—345; oves bač. zdrav rešetan 275, koruza bačka st. 267.5, nav. vozn. 272.5, bač. um. suš. 262.5, nav. vozn. 267.5, času prim suha kval. gar. 252.5, dec. 252.6, jan. 262.5, febr. 272.5, marec 277.5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vag. bi fko Lj. plač. po prejemu 500; zaklj. —; tendenca čvrste.jša. Novi Sad. Pšenica bač. 300—302.50, potiska 805—307.50, ban. 297.50-300, sr. 300-302.50, rž ■ bač. 241—245, ječmen bač., sr. 245—250, oves bač. I tn sr. 242.50—245, koruza bač. stara 224—226, bač. nova kval. gar. 210-212 50. 12-1 215-217.50, 1-8 par. Indjija 227.50, 3—4 235 - 237.50, bač. bela sušena 240, moka o g tn gg 425—435, 2 405 - 412.50, 5 385-395, 6 317.50-325, 7 270-280, 8 200-205, otrobi bač., sr., slav. 180—185, fižol bački beli novi 360—370, z roko brani 375—880 Tendenca neizpremenjena. Promet: 5 vag. pšenice, 38 vag. koruze, 1 vag. ovsa. Budimpešta (terminska borza). Tendenca medla. Pšenica marec 52.28, 32 36, ziklj. 82.32 -82.34, maj 32.60—32.72, zaklj. 32 70-32.72, rž marec 31.28-31.16, zaklj. 31.18-31.20, maj 81.24, 31.20, zaklj. 31.18-31.20, koruza maj 26.06—26.10, zaklj. 26.08—26.10, julij 26.80. Chicago (začetni tečaji) Pšenica, tendenca držana, dec. 129, maj 134.25, koruza, tedenca oslabela, dec. 89.50, marec 93.75, oves. tendenca komaj držana, dec. 51.37, marec 54, rž, tendenca držana, dec. 108.50, marec 108 50. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Panflavin paslile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo. Prave Panflavin pustile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Radio Četrtek, 8. decembra. Zagreb: 19.30 prenos iz Prage. — Barcelona: 18.80 prenos iz opere. — Praga: 19.30 koncert češke filharmonije. Bralims: Simfonija c-mol, — Re-ger: Variacije na Mozartov tema, — Strauti: Euten-spiegel. — Leipzig: 20.15 pester program, 21.15 ruska glasba. — Stuttgart: 19.30 koncertna akademija, Reger: B6cklinova suita, — Schumann: 4. simfonija, d-mol, — Bralims: klavirski koncert, op. 15, d-mol — Beethoven: Leonorina uvertura št. 3; nato ljudske pesmi. — Toulouse: 20.45 koncert. — Brno: 9 orgelski koncert, 11 koncertna matineja. — Rini: 20.40 instrumentalna glasba (Čajkovskl-Korsakov in Verdi), 22 koncert Verdijevih del. — Oslo: 21.30 komorna glasba. Norveški godalni kvartet. — Berlin: 17 koncert. Pester program. — Dunaj: 11 dop. koncert,- 19.30 pester program (pesmi, kupleti itd.), 21.30 koncert komornega kvarteta. — Miinchen: 19.35 koncert. — BmKpost: 20.45 klavirski trio. 22.20 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert. Petek, 9. dccembra. Zagreb: 20.30 »Kralj I.earc, Shakespearova drama. — Leipzig: 20 15 Nem, komponisti (»Kdor se zadnji siueje<, muzikal. šaloigra v 2 dejanjih, »Usodno jajce«, pravljična groteska v enem dejanju). — Stuttgart: 16.15 lahka ghsba, 20 božični kcncert: Božična glasba za godal, kvartet, orkester in cimbale (Corclli), — Simfonija b-dur (Hay-dn), — Božična kantata za tenor in bas-solo, meš. zbor, cimbale, orgle in veliki otkester (Bach); nato slede groteske. — Toulouse: 20.45 koncert. — Brno: 20.80 koncert čeških kom|ionistov. — Rim: 20.40 večer lahke glasbe. — Pariš: 15 koncert (na programu Mozart, I.ulli in Schubert), 22 koncert. — Oslo: 20 velik simf. koncerl. — Berlin: 20.30 simf. koncert (Bach: Brandenburški koncert št 8. g-dur, — StrauB: koncert za rog in orkester, — Beethoven: Simfonija št 5, c-mol, op. 67), 22.30 lahka glasba — Dunaj: 16 lahka gl isba, 20.30 »Železni Kristus«, opera v treh dejanjih (Oberleithner). — Milnehen: 19.45 Wagnerjev večer, 20.45 koncert. — Varšava: 20.15 koncert varšavske filharmonije. Vremensko poročilo Meteorološki 7avod v Liubl5'N 4'l 9ti S 2 10 Maribor ?67'2 2 nO NW 4 megla Zagreb Beitirad 766-7 1 SE U 7 Sarajevo 7t 4" 6 95 E 2 10 Skoptie 7or^8 6 y7 mirno 10 Dubrovnik 762't i 14 mirno 3 Split 7 60-3 14 87 E 12 10 Praga 766-6 —2 — E 6 10 Vrsta padavin oh ooarov»n|D «mu (lo 11 — E prš dež dež 9 30 5-ti 3 4 8 7 9 14 14 I 3-J I 0 3 6 6 12 -2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Sir H. Rider Haggard: 6 Kieopatra, egiptovska kratica. Med temi ljudmi je bila tudi stara Atua, ki je bila dojila mojo mater in jo jako ljubila; a dandanes ni prisege, ki bi mogla zavezati ženski jezik, dasi ne vem, kako je bilo to v preteklosti in kako bo v prihodnosti. In tako se je prigodilo, da je naposled, ko je vsa stvar postala domača v njeni glavi in se je otresla strahu, čez čas omenila prerokovanje svoji hčeri, ki me je dojila sedaj po smrti moje matere. To je storila, ko sta šli skupaj po puščavi in nesli hrano hčerinemu možu, ki je bil kipar in delal podobe bogov po grobnicah, ki so vsekane v skalovje — in je govorila svoji hčeri, moji dojilji, kako velika mora biti njena skrb in ljubezen do otroka, ki bo neki dan faraon in bo pognal Plolemejce iz Egipta. Ampak njena hči, moja dojilja, je bila tako začudena spričo tega, kar je slišala, da ni mogla držati novicc zaprte v svojih prsih. Ponoči je zbudila svojega moža in mu šepetaje vse povedala ter s tem povzročila, da je poginila ona in njen otrok. Njen mož je namreč povedal vso stvar svojemu prijatelju; ta prijatelj pa je bil Ptolemejev vohun in tako je ves dogodek prišel faraonu do ušes. Faraon je bil zavoljo tega v velikih skrbeh; dasi se je rad norčeval iz egipčanskih bogov, kedar je bil vinjen, in prisegal, da je rimski senat edini bog, pred katerim pripogne koleno, je vseeno imel v svojem srcu silen strah, kakor sem izvede! od človeka, ki je bil njegov zdravnik. Kedar je bil namreč ponoči sam, je vpil in na ves glas klical na pomoč Serapisa, ki v resnici ni pravi bog, in druge bogove, ker se je bal, da ga ne bi umorili in da ne bi prišla njegova duša mučiteljem v roke. Tudi je, ko je čutil, da se mu prestol maje, pošiljal templjem velika darila in prosil oraklje za sporočilo, posebno orakelj, ki je v Filah. Zavoljo tega ga je obšel velik strah, ko mu je prišlo do ušes, da je ženo velikega duhovna v starodavnem, velikem templju v Abutisu navdal preroški duh, preden je umrla, in je ona prerokovala, da bo njen sin Faraon; pozval je nekoliko zanesljivih stražnikov — ki se niso bali izvršiti bogoskrunslvo, ker so bili Grki — in jih je poslal v čolnu po reki Nil navzgor s poveljem, da naj se podajo v Abutis, odsekajo otroku velikega duhovna glavo in mu jo prinesejo v košari. Nakijučilo pa se jc, da je bil čoln, s katerim so se vojaki pripeljali, precej globok in je bila ob času njihove vožnje reka Nil zelo nizka in plitva; zavozil je in obtičal na blatu, ki leži nasproti začetku ceste, ki drži preko planjave v Abutis; ker je baš vlekel jako močan sever, je bil v nevarnosti, da se potopi. Tedaj so faraonovi vojaki poklicali preproste ljudi, ki so ob bregu reke dvigali roko, da naj pridejo s čolni in jih rešijo z ladje. Ker pa so ljudje videli, da so bili Grki iz Aleksandrije, jim niso hoteli pomagati, kajti Egipčani ne marajo za Grke. Nalo so vojaki vpili, da so prišli po faraonovem naročilu, vendar jim ljudje še vedno niso hoteli priti na pomoč ter so jih vpraševali, kakšno je tisto naročilo. Neki evnuh med vojaki, ki so je bil iz strahu napil, jim je povedal, da so prišli umorit otroka velikega duhovna Amenemheta, o katerem je bilo prerokovano, da bo postal faraon in pregnal Grke iz Egipta. Ljudje so se po teh besedah zbali in so pripeljali čolne, ker niso vedeli, kaj utegnejo tiste besede pomeniti. Med njimi pa je bil eden — bil je kmet in nadzornik kanalov — ki je bil sorodnik moje- matere in je bil lakrat navzoč, ko je prerokovala. Ta človek se je obrnil in tekel na vso moč tri dele ene ure, dokler ni dospel do hiše, kjer sem jaz ležal in ki stoji zunaj severnega zidovja velikega templja. Prigodilo pa se je, da je bil moj oče z doma in je bi! odšel v oni del kraja grobnic, ki leži na levi strani veliko utrdbe, in faraonovi vojaki, ki so jahali na oslih, so imeli vsak čas priti. Tedaj je sel poklical starko Atuo, ki je s svojim jezikom zakrivila vse zlo, ter ji povedal, da prihajajo vojaki, da bi mene umorili. Spogledala sta se ne vedoč kaj naj bi storila; ako bi me namreč poskrila, bi vojaki ne nehali iskati, dokler me ne bi našli. Zdajci je sel, ki je gledal po veži, zagledal majhnega otroka, ki se je igral. »Ženska,« je rekel, »čegav jetisti otrok?< »Moj vnuk,« je odgovorila, »otrok, čegar materi smo dolžni hvalo, da so prišli ti faraonovi vojaki sem.« »Ženska,« je rekel, »dobro veš, kaj je tvoja dolžnost; stori jo!« In iznova je pokazal na otroka. »Zapovedujem ti pri svetem imenu!« Atua je silno vztrepetala, kajti otrok je bil njene krvi; vzlic temu pa je vzela otroka, ga uinila in oblekla v svilo ter ga položila v mojo zibelko. Mene pa je vzela, me namazala z blalom, da bi bila moja bela koža bolj temna, mi slekla oblačila in me posadila na dvorišče, da bi se tam igral, kar sem prav z veseljem storil. Sel se je nato skril; vojaki so kmalu prijahali do hiše in vprašali starko, ako je tod bivališče velikega duhovna Amenemhela. Odgovorila jim je, da je, jih povabila v hišo in jim nudila medu in mleka, ker so bili žejni. Ko so so napili in pokrepčali, jo je vprašal evnuh, ki je bil ž njimi, ali je to Amenemhelov otrok, ki leži v zibelki. In ona jim je rekla: »Da, ta je,« ter pričela pripovedovati vojakom, kako bo nekoč velik postal, kajti bilo je prerokovano o njem, da bo neki dan vladal nad vsemi. Grški vojaki so se ji krohotali in eden njih je pograbil otroka in mu z mečem odsekal glavo; evnuh pa je vzel iz žepa faraonov pečat, ki je služil kol pooblastilo za to dejanje in ga pokazal stari Atui z naročilom, da naj sporoči velikemu duhovnu, da bo njegov sin kralj brez glave. =111=111 3 > e c a i— ~ * » P C = t- P « S. n s y co S ss o- —, ' w - u 3 -g i _ s S«« 'fl iS 5 25 _ c_, E" S « -Jf -G C o > N *- 1*9 (lj ~ 11 p X C N m 2 » ® (T 7r — V- — o 5" 5' 3 ° i 2- to ' S | 8 3 » 1 = « OfJ B. as ^ tO E 5 f N« G3 < i " « "S 2 o • 5 "s 3 H ^ r* nT | to 2 ® m o. < (V os sr m ** 2 C B TO * O S. j- o C s p I « ® 8 g W —.' tO TO _ M S 3 B ffl E £ * a N S s ¥ N □ -D — S <0 O F- s -8B MALI OOLASI Vsaka drobna vrstica 1 SO Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamk* ne odgovarjamo. Ne samo ceno, temveč tudi kakDOOSl izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih kniig. ttnMgooezntca K. T. D., Ertalnlca tn toornlca poslovnih kniio o Lva 1/2 Živinsko Krmilno sol oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24, « 2 t 'S -■9 "g -a J£ <3 3 šft o -K g J; S o o — a m C « i s u & o. o Eo * v ** T »•H KA plesna obleka in razne druge stvari, se ceno prodajo. Naslov v upravi lista pod: 9736. prodajalniška omara naprodaj. Poizve se na Ahačljevi cesti štev. 10, v mlekarni. Klobuke pr,op,S in drugo modno blago, kupite najceneje pri »AMERIK ANCU« Ljubljana • Stari trg 10. Vino čez ul co, črno 1 10 Din, belo 1 11 Din — jamčeno priftno, 1 priporoča VINSKA KLET , na Sv. Petra cesti št. 43. ' razprodaja različnega pohištva, posteljnine, odej, porcelana, stekla, srebrnine i. dr. se vrii dne 8. decembra ob 3 popoldne v zdrnvMIlču »RIKLI« na BLEDU. Langenscheidt ruski, angleški in francoski - po 300 Din. — ANČIK, Gorupova it. 3. Volna - bombaž ra jtroino pletenie tn ročna del« dobit« po IV nainižrib cenah pn PRELOGU LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 1 Priporoča se trgovina » ieleznino A. SUSNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Cm. risclKT. Zagreb SudnICka ulico br. 3/10 dobavlja kolesa, dele koles, pneumatike šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče, ter nogometne žoge po najn žjih cenah. Zahtevajte veliki ilustrov brezplačni katalog. Vsakovrstna moška, fantovska in de^ka oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija Frende Derenda Gradišče 4. nasproti dramskega gledališča. Predno kupite, prepričajte se o naših cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božič! O o > rm o — * S* H N C ® ® m ~ ® O. Neobhoono potreben vsakemu raalo-amateiju Radioholedar 1928 Cena Din 25'— In Radiozcmlfevid 109A Cena D,n 15 — 2 cf h> II „Radiowelt" ZAHVALA. Ob priliki požara dne 30. novembra 1927 ob pol 10 zvečer, ki mi je popolnoma uničil gospodarsko poslopje, mi je dolžnost, javno se zahvaliti vsem, ki so se požrtvovalno udeležili lokaliziranja požara, kakor: Požarni brambi iz Doba, ki je bila takoj na mestu požara z obema brizgalnama, nadalje marljivi požarni brambi iz Vira, kakor tudi požarni brambi iz Domžal, ki je v tre-notku stopila v akcijo z motorno brizgalno. Nesreča me je zadela, ko še doma nisem bil, nahajal sem se na kupčijskih potih. Sreča pa je bila, da ni bilo nikakega vetra, sicer bi bila katastrofa mnogo hujša. Torej še enkrat najlepša hvala vsčm sovašča-nom, ki so se neumorno udeležili gašenja požara kakor tudi omenjenim požarnim hrambam, ki so m rešili ostala poslopja divjega plamena. Bog plati Dob pri Domžalah, 7. decembra 1927. ANTON VIDEMŠEK, gostilničar, mesar in posestnik. V' 'f. Osrednja čipkarska zadruga r. * z o. z Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča cem. občinstvu svoio veliko zalogo kleklanih čipk. pristno ročno delo iz ia češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pn nje* dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah! Sredi dela pri zgradbi Temenske ceste je Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje gospoda Janeza Antončiča 15 letnega cestn. odbornika, bivšega podžupana v Vel. Gabra itd. ki je dne 5. decembra 1927 po daljši, zelo mučni bolezni, zatisnil trudne zemske oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 7. decembra t. 1 ob 10 dopoldne na pokopališču v Vel. Gabru. Blagopokojniku bodi ohranjen trajen spomini CESTNI OKRAJNI ODBOR V VIŠNJI GORI, dn« 6t, decembra 1927. Erjavec, načelnik. Umrla nam je iskreno ljubljena, edina hčerka, sestra, teta, svakinja, gospodična Heleno Vouhnih učiteljica v ponedeljek dne 5. dec. ob po težki mukepolni bolezni, v najlepši dobi mladosti. — Pogreb nepozabne pokojnice se vrii v sredo, dne 7. dec. ob 15. uri iz hiše žalosti, pri Sv. Jakobu v Slov. goricah na Umkajino pokopnlišče. St. Jakob ▼ Slov. gor., 5. dec. 1927. ŽALUJOČI OSTALI. 000102010200000100000201020102020201020102010201