Po* ime zne SttiSkei N avadne Dia —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* izhaja vsak daa, nov«
aeJeijc m pr«w»Jro%, ob IH. mri a dahumim u^oda^cra cb>o ter stane mesečno pa paSH D lO—v as kno-•esnetvo D IS’--, dutovlgva »a do« D12*—, aa akaznin D10*— morati po dofovaru.
Marotn sa psi ttptsvi ,7AKWA* ~	JftafiiSeaa ultaa ahrv.i.
Naslov
PoShi^ ttftSlMnf'	Ccssa	d^ašsiiis	5fQuf.	i53si	—'$&
PC--fJf-'VS
Pssameni« Stevflkes
Navada* Dia —"75, ob aedelfsb Dia
URKDNHTVO M aaM> • U>* aeru. jareičsva sL St* A k 0tn*pi* TsJefoa istuuA- SL UPRAVA as aakaja a alka St 4, prH[J3* ieseo- Tal« (*• iL 24- — SMS a*.itasMhio«i mmmm> Ste UJ*T
au sasoftU tea	sp	«a
Maribor, četrtek 10. decembra 1925.
Leto; Vi. — Številka: 280.   n* 'fisiM—aaM««
BORZA.
CURIH, (Avala),. 9. decembra. (Izv.) Pariz 19.S0, Beograd 9.2«, London 25.14, Berlin 123.50. Praga 15.375, Milan 20.88, Newyork 518.75, Dunaj 73.17, Brliš el 23.50, Budimpešta 0,00727. Varšava 60, Sofija 3-75, Bukarešta 2.423.
Ugodni odmeva kongresa SDS
Zbližan je med Pribi<Sevi<jein ?n Davldovidem. — Pogajanja^ med SDS in DS?
Kedaj je pričakovati sprememb političnega položaja-)
BEOGRAD, 9. dec. V političnih kro- pogajanja med v te im demokratk im a Sfih živahno razpravljajo o možnosti zbližanja med Pri biče vi de vim :u Davi-dovičemi. Povod tem kombinacijam je dal sklep kongresa samostojnih demokratov. ki kaže, da se stranka ni izrekla direktno za centralistične upravo, ampak je sprejela načelo uprav *e deitoiieoitva-eijein depolitizacije upra- e Davidovi-čevci so sprejeli ta sklep z očitnim zadovoljstvom. Kakor se izve, se že vršijo
 □
skupinama.
Kar se tiče političnega položaja, na-glnšajo tako v.rad tkalskih kakor v ra-dičovskih krogih, da je sedanja vlada popolnoma trdila ‘n ni pričak »vati. da bi se v bližnjem času izvršila kaka sprememba vladnega sistema. Pričakovati pa je, da bi utegnilo priti do novih političnih odločitev po sprejetju budžetnih dvanajstin za 1. 1926-27.
Scrosiiikai
— Kaj so torej delali gg. škofje v Mariboru? Glede škofovske konference v Mariboru je zavladala precejšnja ne-
Duhovniške plače v finančnem odboru
Vprašanje interkonfesijonalnega zakona
BEOGRAD, 9 c'ec. Danes dopoldne se	v	,	.	,	.
Je vršila plenarna seja finančnega od-, jasnost. Beograjski lvsti so ze nekaj dni bora in je obravnavala vladno naredbo poprej napovedali veliko važnost, te o ureditvi draginjsviu !:i funKciiskili <|i, konference z ozirom trn sporna cerkveno-klad za pravoslavne duhovnike. Poslanec Popovič (sam. dem.) je izjavil, da je predvsem potrebno, da plenum skupščine uredi vprašanje medkonfesljonalne-ga zakona, potom naj se šole rešijo vpra šanja duhovščine. Povdaril je tudi. da jo medkonfesijonalni zakon popolnoma notranja, zadeva države, in da so ne sme v to zadevo vmešavati nobena druga, si-la. Medkonfesijonalni zakon naj še reši na. podlagi cerkvene avtonomije. P»i-z-nu? je, da pripadajo duhovščini funkcijske doklade, posebno če izvršujejo ca-ke državne funkcijo (vodstvo matriko'-.
Minister za vere, Miša Trifunovič ir izjavil, da med-konfes' i-.naini zakon ne bo preje predložen skupščini, dokler ne bo rešeno vprašanje konkordata. Poslanec dr, Šečerov (davidovičeveo) je povdaril. da so doklade, navedene v vladni c dred-bi, pretirane in da presežejo zlato pariteto. Minister za vere je soglaša! z ostalimi in je izjavil, da je bila vlada prisiljena k temu koraku, ker je treba izbo! jšali gmotni položaj duhovščine.
Znižanje železniških tarifov?
Nove obljube prometnega ministra.
BEOGRAD. 9. doc. Kakor poročajo iz prometnega ministrstva, bo z novim 1--
om upe jana nova prometna tarifa. V naslednjih dneh s« bodo sestali vsi ravnatelj! direkcij državnih železnic kkon-
EESto?.8® ,bVrSila v Prometnem mi-p’s trst v n in bodo razpravljali 0 zniža-iiju zelemn^ tarife. Kakor se doznava bo tarifa zniznna za 25—30%.
IZ narodne skupščine.
BEOGRAD. 9, dec. Jutrišnja skupščinska seja se 'bo pričela ob 1« uri dopoldan. Ostale seje se bodo vršile samo ta teden, nakar bodo poslanci nastopili božično počitnice, ki bodo trajale čez en mesec,
NOVO POSOJILO V AMERIKI.
Misija finančnega ministra.
BEOGRAD. 9. dec. V parlamentarnih krogih se je živahno razpravljalo o do-Iarakom posojilu v Ameriki. Finančni krogi trde da je teren za posojilo že ekoro sondi ran in da bo imela misija fi-
ščinami, med temi tudi vino. kruh. so-la-l to, zelje i. t. d. reči. katere bi jim la-J h ko on sam obilno naložil na voz, pa bi j bile gotovo ceneje kot na Mariborskem trgu. Pripeljali «0 s seboj celo kuharice,! če ravno jim je bilo prej znano, da je gostilničarka P- izborna kuharica, ki jim- je že poprej ob raznih prilikah biia dobra. — Pri vsej stvari bi ne 1»i 1 o nič hudega, če ne bi gostilničar rada svojih priprav trpel škode. Čudimo se, da gt?-meSčani. posebno trgovci niso uvideli, d»a podeželni trgovci oz. gostilničarji ravno tako radi vidijo, če jim kdo odkupi kozarec vina in kako solatko ali zei.je, kot oni v mestu, kjer hodimo mi k .»jun kupovat. Radovedni smo. kako bi jim ugajalo, če bi jih tudi mi posne-m-ji.i1 — Toliko v vedrost gospodom, da si teh vrst veselic v bodoče ne želimo, ker nam ne ugajajo v tem kraju...!
Mas9!
'S*
politična vprašanja. Pisali so. da se bodo škofje domenili glede nadal.inegn postopanja nasproti vladi, ki jih v Beogradu ni hotela tako sprejeti, kakor so pričakovali. Nekaj škofov smo res videli v Mariboru, vendar pa ni bilo mogoče izvedeti nič sigurnega o njih posvetovanjih. Sedaj izjavlja djakovski škof g. dr. Akšanovič. db konference »ploh ni bilo, temveč so bili škdfje povabljeni k praznovanju sv. Andreja, ki je patron mariborskega škofa g. dr. Karlina. Gosp. dr. Akšnmovi<< tudi pravi, da so vesti o sporu med episkopafom in vlado pretirane in da so bili škofje v Beogradu primerno sprejeti. Ob istem času pa piše v beograjski »Politiki« g. dr. Si m rak, voditelj UPS v Zagrebu, da je vliada res zapostavljala zastopnike episkopata. Tako je 'tedaj položaj še bolj nejasen kot je bil.
— Proti nameravanemu ukinjen ju slovenskega vseučilišča v Ljubljani protestira enodušno vsa naša javnost. Vsi ljubljanski listi so zavrnili namen g. Radiča. Protestom se pridružujemo tudi mi na s-everni meji. G. Radič nam ne bo jemal tega, kar smo si priborili kot krono naše kulturne osamosvojitve. K zadevi se še povrnemo.
— Zn ureditev naših dolgov Zedinjenim državam. Prihodnje dni bo odpotovala v Ameriko posebna jugoslovanska delegacija, ki bo po primeru ostalih evropskih držav konsolidirala naše dolgove v Zedinjenih državah. Komisijo bo vodil finančni minister dr. Stojadinovič-
— Draginjo bo pobijalo z energičnimi ukrepi «*rnistnstvo za socialno politiko. Načrt zn. nov zakon o pobijanju draginje bo izdelal minister na razp. Anton Kristan.
— Ostra decemberska zima. V naših krajih se giblje dnevna temperatura mod 5—10 stopin.i pod ničlo. V Beogradu so imeli v soboto 8 stopinj pod ničlo. Na Madžarskem je iznašla načtm temperatura te dni 28 stopinj pod ničlo. V Tno-miostu j,a Tirolskem je padel toplomer na — 16“ C. V Franciji .se drži m — 4o G. v alpskih pokrajinah na — in« C in v Vogezih _ celo - 19“ C. — V Abruzzih (Italija) je zapadel 80 cm visoki sneg.
Smrt največjega poljskega pisnte-
pod vodstvom finančnega rninfstrn*Ža' pa'n romanopisec Zermmki, v soboto pa glavne delegate so bili imenovani V,š je izdihnil rortanopRec Wl. K. Reymont
v, » _ 1 ! I- .- T nM,J mvn 1..	_	1	1_ ! -! a Kil 1 OITI OlV n Intrt OfllJU«. 	-»T 1 1
poslanik v Londonu dr. Gjuričič »n -ek-cijski šef trgovskega miiutolratva dr. Milan Radosavljevič. Za časa odsotnosti finančnega ministra b0 vodil njegove a-sende Uzunovič ali Ninčič
Hud mraz jn volkovi v ljubljanski oblasti.
LJUBLJANA, 9. doc- Danes- ob 7. uri I* temperatura padla na — 2(1 stop. C, Epoldan pa je termometer beležil -- 13“. Kakor poročajo iz Kočevja in z Dolenjskega so se v okolici nekaterih vasi po-Javili vol k o vi-
ld jo bil lansko leto o-dlikova.n z Nobelovo nagrado.
— Mariborski lovci v Gorn jem Dupleku. Pišejo nam: V nedeljo 22. t. m. so priredili mariborski lovci velik lov v Gor. Dupleku, nn katerega ,ie bilo povabi jenih več gostov iz Maribora,, po večini trgovci in dru-ge odlične osebe. 01» tej priliki po priredili večjo pojedino »n medsebojno Vc.-mllro V ‘gostilni P-. v kateri po že več dni porrei naročili do-bro o-s-krbo vsakovrstnih jedi ju p» j*uv. Presenečen pa je bil gostilničar p., ko ic zagledal avto naložen z vsemi potnh-
vesti
Mnrilior 9. de.embra »9!5
m Svečani ples v proslavo kraljevega
rojstnega dne bodo priredili častniki mariborske garnizije dne 17. decembra v Gotizovi dvorani. Vstop imajo samo vabljeni, katerim ,i>e Oficirski lom že razposlal vabila.
in Koncert ge Brandlove in g. Krce--merja v »Ljudski univerzi« je imel krasen moralni in tudi relativno zadovoljiv gmotni uspeh. Oba umetnika sta bila deležna navdušenih ovacij našega muzikalnega občinstva. O koncertu še bomo sporočili kaj več.
m Radič v Mariboru. Prosvetni minister in voditelj HSS s. Stjepa-n Radič bo govoril v nedeljo ob deseti uri dopoldne na shodu, ki ga priredi v Narodnem domu krajevna orga-hizacija HSS v Mariboru. G. Radič se bo pripeljal v Maribor že v soboto.
m Predavanje o Ivanu Cankarju, največji osebnosti v novejši slovenski 15 teraturi, bo nocoj v četrtek ob 19.45 v »Ljudski univerzi« (kazina). Predava g. prof. dr. Mrka Kovačič. Počastiteo-b-iet-nico smrti našega Cankarja in Obiščite v kar naj večjem številu to zanimivo predavanje.
m Rusija in Rufi v »Ljudski univerzi«. še nikdar ni bilo med človeštvom- toliko zanimanja za ruski narod in rusko državo kakor ga je danes. Ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki in Aziji. Ruska literatura se danes prevaja bolj kot kedaj poprej. To priča, da vidijo drugi narodi v ruskem narodu nekaj svojevrstnega, kar jih zanima in mika. »Ljudka univerza« si je postavila v program nalogo, da seznanja tudi mariborsko občinstvo z ruskim narodom, zlasti še z njegovo kulturo. Tako je pripravila serijp predavanj o Rusih in Rusiji. ki so bo otvorila v petek dno 11. tm. s predavanjem gosp. konservatorja dr. Skeleta iz Ljubljane o ruski umetnosti, Predavanje bodo -spremljale številne skioptične slike. — V ponAeljck dne 14. t. m. pa bo predaval z. B. Borko o rn-r-ki dmši. Pokazal bo na razlike, ki ločijo Ruse od zapadinih Evropejcev in na ruske posebnosti v nrro-inem življenju, literaturi, umefno-ti, filozofiji in verstvu. Pričakovati je da bo občinstvo poplačalo trud naših predavateljev s številnim obiskom.
m Jugoslovanski državljan je postal g. Albert Fu-chs, družabnik tvrdke Tu-rad in zastopnik tovarne Bafa, Doslej je bil češki državljan.
m Avtomobilska vožnja okoli Pohorja. Včeraj je priredila •mariborska sekcija »Avtomobilskega kluba« propagandno vožnjo krog Pohorja. Vožnie se je udeležilo 12 avtov najrazličnejših znamk. Poleg klubove.ga predsednika g. dr. Rh-penetn so st.artati; gg. grof Herberstein, baron Ad-rmovič. gg. S. Krajne. Stiger, Robniirs. Liningei-. 'Pugelj. Pelikan in drugi. Prvi je vozil grof Herberstein in prispel v S! o ve n j gradeč, kjer je bil efio in polurni odim-or. v času 1.tW. ki iub temu. da to ddnkrat počival in čakal za-ofltale. Vožnja se je nadaljevala preko Crnr v Celje. Po 20 minutnem počitku en avtomobilist*! zapus+IU Celja in prispel; v Maribor ob 5.20. Predsednik g. dr. Paro,e jc imet težji defekt kmalu iz-Maribora in je moral vožnjo prekiniti. U!lo je tudi nekaj defektov lmžjeca značaja, ki pa niso upllvali na užitka
polno vožnjo. Spretnosti gospodov avtomobilistov se jc zahvaliti, da n-a zasneženih in zamrzlih cestah, kljub ostremu tempu ni zgodila nikaka- nesreča. Avto g. Srečka Kranjca, trgovca iz Št. Lenarta je nedaleč Velenja zavozil na jako nevarnem mestu v jarek, vendar je ostal nepoškodovan. Isto se je pripetilo g. baronu Adamoviču in e- Rob a uku. O izborno uspeli in prijetni klubski vožnji, katere se je udeležil pa povabilo Avto kluba -tudi naš poročevalec, bomo poročali obširneje, ko nam bo dopuščal prostor.
m Zima iti porotne razprave. Dasirav-
no so že tri dni kurili v porotni dvorani, j bila danes v dvorani tako huda zima, da so se porotniki in sodniki kar tresli od mraza. Med razpravo je 2 porotnikoma postalo slabo in so morali razpravo za 5 minuit prekiniti. Tudi občinstvo je bilo zelo nejevoljno. Pa pomagati se ni dalo. Pravijo, da se jutri razprava ne bo mogla vršiti, ec ne bo topleje.
m Na drsališču. Ostra zima- ki je še pred nastopom- astronomske zime (solsticij je žele 21. t. m.) pritisnila vse našo kraje je zatekla v Mariboru obilo častilcev. Trije ribniki nudijo drsalcem! dovolj prostora »za razmah« in si tudi pošteno privoščijo letošnji debeli led. Včeraj je bilo na drsališču »Treh ribnikih« tako živahno, da že več let ne tako. Mlado in staro, moško in žensko — kdorkoli goji zdravi in simpatični šport drsanja, — vse je pohitelo na led, pa tudi »kibicev« ni manjkalo kljub ostri zimi. Zakaj ni ravno ma-1 užitek za nekatere ljudi — de jmstibus non e*t dispmtan-dum! — če vidijo, da sc kdo zvali po ledu kakor je dolg in širok. Sicer pa letošnja zim-a s svojim nadobudnim d-e-cembersltitm letom obeta drsalcem Se.preveč tega užitka. Le cmeravi ljudje godrnjajo v zapečku nad zimo. češ. mislili • smo že. dn si zadnja leta prišla iz mode, zdaj nas pa ob tej dragi kurjavi vodiš v Sibirijo!
m Otroci in draginja. Na poti k Tre-iul ribnikom gruča otrok. Pogledam: dražjo se čez položno mesto na obronku griča. Ali glej ga, zlomka: vsnk se spodaj prekopali čez cesto- »Visi preveč«, pravi mali »modrijan, ki bo naibrže nekoč in-ženjer. »Veste kaj. fantje?« pristavi drugi s tako sigurnostjo, kakor da bi bil poslanec v beograjski skupščini in hi pravkar interpeliral g. prosvetnega ministra. »Podplati so dragi. Dajmo mi lepo .sesti, pa se bomo prav tako drsali in noben ne bo padel«. Gt.roška skupščina je soglasno sprejela ta predlog. In brž <K> vsi — radi štedenja prt podplatih — sedli nw. neimenovani del telesa in se začeli drsati s hlačami. Kaj bodo rekle k' tem narodno - gospodarskim nazororrf n.iili mamice in očetje, tega seve ne vemo. Značilno pa je. da »aeenia tudi že mladina misliti o draginji, ki za njo pravkar pripravlja naš socialni minister hud papirnati bav-bav.
m Vardar cigarete. Vsakemu kadilen je znano, dn ima n-aša tok ton a režija dve vrsti »Vardar« cigaret: limane ‘n neli-1’mne. Limane «o mnoro slabše, ker «e z linnom. ki izgoreva ob onem s tobakom, kvari fin arome. Nebni a ne so torej n« sa-rn-o boljše, ainp0'k tudi bolj zdrave. — Vsak si torej prizadeva, da b} dobil finejšo vrsto, toda mariborskemu kndileu to ni tnko lahko. Dobi jih sicer le v kavarnah. kjer j« cigareta za 50% dražja. Vprašamo glavno tobačno zalogo v Mariboru, odtkod dobivajo ravno natakarji fineiše cigarete? zakaj jih n« <Iobe v trafikah tudi ostali kadilci in zakaj se jiim nravično ne delijo? Prlčaknjemo pojasnila na to dobrohotno vprašanje! — Kadilci!
nv Pevski »bor Glasben'' Matice »e obvešča tem notom. ds je £. Rladek včeraj prispel ir, Sarajeva na svoje novo mesto in dn že danes Prevzame vodstvo dbpra. Nocoi vodi ženski, jutri mešan zbor. V«i in točno.
m Potočni meso. V Četrtek dne 10. dec. 1995 od 8. ure naprej se.bo na prosti stojnici v uti prt mestni klavnici prodalo prthližno 100 kg govejega mesa po ceni 6 Din za 1 kg in približno !2fl kg sveže slanine po 15 D!n zp 1 kg. Prodaja samo konsmnentorti po 1—2 kg.
?? Franci Pejori ??
V Mflviboru', dne 10. deceMLvi 1925.
no pecivo
izbornega okusa.
Naj ne manjka v nobeni hišll
2350
ni Slov. lovsko društvo — glavna podružnica Maribor — je v zadnji svoji seji sklenilo, da bodo odslej v svrho lažjega občevanja članstva z odborom, vsako soboto od 18.-19. ure uradovali gg. tajnik, blagajnik in gospodar v lovski sebi restavracije Pečnik — Rotovži! trg. Gg. člani so naprošeni, da naslovija-jo svoje dopise na društvenega tajnika g. prof. A. Sohauip-a, Maribor, Maistrova ul. 17. II.
m Četrtek 19. decembra 1925 Velika kavarna popoldne modna revija, modnega salona Marica Kitzler. Zvečer elitni koncert z umetniško predstavo. 2638
Narodno gledališča
REPERTOAR..
Sred'3. dne 9. decembra. Zaprto.
Četrtek, dne 10. decembra ob 20. uri »Igra apostolov«. Ab. D.
Priporoča se gledališka predstava v četrtek, 10. t. m., repriza dram. dela »Igra Apostolov«. To delo polno zimske poezije v pri zarja črez 50 nemških gledališč. — Prva vprizoritev v Mariboru žal ni imela zaželjenega; vepelia zaradi slabo akustike v dvorani Narodnega doma. Pre-mijera v gledališču pa je nad vse uspela 'in jo je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem1.
Gostovanje ge. Pavle, Lovšotove v operi »Gorenjski slavček«. V najkrajšem času se vrši gostovanje te znane, izvrstne prve sopranistke ljubljanske opere v vlogi'Minke. Ker bo takrat gotovo velik naval na’ blagajno, opozarjamo že sedaj občinstvo- na. to, da si pravočasno preskrbi vstopnice.
Premijera »Sumljive osebe ▼ Narodnem gledališču. V kratkem se vrši v Narodnem! gledališču premijera Nušičcve komedije »Sumljiva, oseba«. Branislav Nušic se na,m je prikupil s svojimi komedijami, v katerih s silno jedko satiro šiba nezdrave razmere. V sumljivi osebi si je privoščil kprapirano- in neuko uradiništlvo raznih »šreskih« poglavarjev.
V treh dejanjih komedije polne silne komičnih zapleti ja jev, pri katerih pridejo gledalci sigurno na svoj račun, nam' plastično predeči primitivne razmere, ki so nekdaj vladale v provincijailnih uradih. V osebah kapetana Jerotije, obeh sreških pisarjev, vedno pijanega Žike, -lakomnega in zvitega Viče naslika značaje, katere čestoikrat srečamo tudi danes.
Režijo vodi g. Železnik. Sodelujejo: ga Bnkšekova, ga Savinova. Gospodje: Grom, Rasberger, Pirnalt, P. Kovič, Ur-valek, Železnik, Harastovič, Tovornik, Tomažič in Križ.
Kultura in umetnost
Petrovičeve „VragolMe“ na mariborskem odru
V pondeljek je gostovalo v našem gledališču dvoje znanih članov zagrebške drame: ga Mila Dimitrije vi<j in g. Josip Maričič; s kratko vlogo v drugi aktovki, pa je nastopila tudi ga Maričič. Na ini-cijativo sodobnega srbohrvatskeg® Ari-stofana g. Pecije Petroviča nastopa ta umetniška, družina v raznih provincijal-nih mestih s Petrovičevimi erotičnimi farsami, _ ki so dobile skupen naslov »Vragolije«. G. Petroviča naše gledališko občinstvo že dobro pozna. Poseben u-speh je dosegla njegova »Šuma«, zanimiv komad v žanru Sehdnherja; v srbohrvaščini pa smo dobili v eni izmed prosi ih sezon njegov »Čvor«. Tokrat je imelo občinstvo priliko spoznati Petrovičeve drobne ei-otične aktovke, ki jih je svoje dni izdalo v knjigi »Društvo hrvat-skih književnika« in ki so vzbudile v »dobrih« predvojnih čaisih izredno pozornost s tem, da jim cenzura ni dovolila na oder. Sedaj je tudi to stališče premagano. Wilde pravi:. »Knjige so napisane dobro ali slabo, moralnih ali nemoralnih knjig ni«. Tudi o odrskih delih velja isto. Vsak življenjski pojav je v prizmi prave umetnosti čist,. Avtor je čutil potrebo, da ob tej priliki stopi pred gledališko občinstvo s predavanjem, ki je nekaka tiha, apologija njegovega erotizma. in 'vnaprejšnja obramba pred homerskimi moralisti, ki ga obsojajo radi tega, ker pove o ljubezni to. kar čuti o nji preprosto ljudstvo in česar ne more niti učenjak skriti. (Srbonenhauer. »Me-taphys,ik der Liebe«). V kratkem preda-
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nenadomestljivega, srčnodobrega panana, gospoda
dr.Josip-a Barle
izrekamo tem potom našo globokočutečo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo gg. zastopnikom tukajšnjih oblasti in uradov, stanovskim tovarišem, odvetnikom itd., pevskema zboru Glasbene Matice za v srce segajoči žalo-stinki, vsem ki so obsuli s cvetjem poslednji dan blagega pokojnika ter vsem, ki so ga v tako mnogobrojnem številu počastili na njega zadnji poti.
Rodbina dr. Barle—Kobi
2635
Pristopajte
vanju je g. Perija Petrovič očrtal ljubezensko komedijo od Aristofana. do danes, podčrtujoč njen značaj in namen. Občinstvo ga je po predavanju živahno pozdravljalo.
Nato so izpolnile večer tri kraitke aktovke. Petrovičev erotizem je daleko finejši in pristnejši od Schnitzlerjevega
v »Reigenu«. Njegova pikanterija je čisto ttniaupasantska in diši — kakor vsi Petrovičevi spisi — po kmečki grudi. — Kmet iz kršne Like nam razkriva svoja ljubezenska ču-sifiva, ki so zdrava in pristna, brez tiste bordelske nasičenosti, katere je poln Schnitzlerjev velikomestni milje v »Reigenu«.
V »Naviljcima« trčita spolno razdražena žena in naivni kmečki fant, ki se še ni osvobodil od oblasti svoje »imiaje«. — Konflikt med strastjo in naivnostjo je' izveden skozi vse delo v napeti, ven dur pa dostojni obliki. — »Čižme« je šala brez globlje osnove, vendar pa zelo u-činkovita: žena si želi otroka In nasede prazni veri — »Rod« je vrlo pretkana pikanterija z zelo moralnim koncem. Vse troje v celoti pa je pristna življenjska slika. »Ne iščite globin, samo smejte «e!« Ta recept je priporočil avtor v Svojem predavanju. Publika g-a je dobro razumela in se je ves čas izborno zabavala.
Igra je bila izvrstna. Ga D i m' i t r •-j e v 3 č e v a in g. Maričič sta rešila evo.ie vloge tako, kakor smo pričakovali od članov zagrebške drame. Tudi ga Maričič nam je podala v nekaj minutah plastično figuro liške tete, ki nam ostane v spominu. Pritovoriti ib imeli samo enemu: Take igre bi <■<> dale raučiti tako gladko, da bi bil sufler odveč. Efekt bi bil daleko večji, ker iii bilo več iluzije. Tako pa je bilo slišati sufler ja Po vsem parterju. Slušatelj se radi tega pač le prevečkrat spomni, da je vse skupaj »teater«. Življenjska pristnost, ki jo lahko nudbe i igre same i igralca po svoji urnfet niški kvaliteti, pri ffem silno trpi.
Grajati moramo slabo zanimanje mariborskega občinsitva m gostovanje zagrebških umetnikov. V Mariboru živi lepo število Srbov in Hrvatov, ki sicer prav redko posečajo naše gledališča. — Ugotoviti moramo, da jih tudi > rbo-hrvatska predstava ni skoraj nič privabila v gledališče. Tej njihovi apatiji r-a-prann vsem kulturnim manifestacijam v našem mestu se čudimo, tembolj, ker vo-mb. da velika večina njih živi v ugodnejših razmerah nego slovenski uradniki in študentje, ki so tudi topot zased1,i svoje običajne prostore.	—ob.
/okefeftfa
o Akademija Sokolskega društva Maribor se vrši v soboto ob 20. uri v Giitzo-
vi dvorani. — Cene prostorov so: sedeži 20. 15 in 10 Din: stojišča 5 Din. — Brat Leo Štukelj, svetovni prvak, sodeluje na akademiji.
Porotno so.diŠCe
Danes, dne 9. tega meseca se je pričelo pri tukajšnjem' porotnem sodišču zimsko porotno zasedanje. Prvi dan je porota obravnavala zadevo Dragotina Dukariča, ki je obdolžen hudodelstva tatvine ter zadevo Antona Benka, obdol-
ženega, hudodelstva uboja. Naslednjega dne pride pred poroto mariborska, poštna afera, a v petek slučaj Brglez. Oba slučaja, sta. bila pri zadnjem zasedanju preložena,.
Uboj radi pedi zemlje.
Anton Benko in Frančiška Lipša se kot soseda in mejaša nista razumela-Dne 11. septembra b i. pa je Benko zamotaval izpodkopan breg, ki meji na Lipševo remi j išče. Nenadoma se mu približata Frančiška Lipša in njen sin Alojz. Kakor trdi Benko, ga. je Frančiška napadla z besedami; »Prokleti Rakovec (domače 5,me Benka), ali misliš, da boš tu našel tiste tisočake, ki .si jih moral letos plačati« (namreč za nezakonskega otroka). Njen sin je med tem’ vihtel v roki ranto, a Frančiška je nadaljevala: »hočeš, da te oslepim še na drugo oko« in ga prijela za prša. Benko je odstopil dva koraka, a, soseda se aru je ponovno približala in sin je tudi priskočil. Nato je Benko zavihtel motiko in udaril bojevito soseda no glavi, ki j® udarcu podlegla. — T. «u nasproti p« izpoveduje Alojz Lipša, da njegova mati ni prijela obdolženca za prsa in da sina ni klicala na pomoč. Niti on. niti ona mu nista grozila. V tem smislu j® tudi pokojnica opisala dogodek pozvanemu zdravniku. Zagovor Benka, da ,1® sosedo ubil v silobranu je torej ovržcti-Sum' je priznal, da jo je sovražil in tudi dokazal s temi, da jo je z enim' sami®* udarcem ubil.
Vse priče so pričale zanj n e n s >dn°-Izvedenca dr. Jurcčko in dr. Zorjan tt® izjavila, da jo zgolj radi njenega nastopa ne bi mogel udariti s tako silo in da «0 vzroki globlji.
Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašan ii' 1. ali je obdolženec kriv uboja, 2. a!1 jo kriv prekoračenj’ silobran® Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje (8:41 r cin nakar je bi) "Renko obsojen na 2 leti težke poostrene ječo in n® povrnitev stroškov.
Konjski tat.
V noči na 7. maja 1925 sta bila gval' ščnkn Rudolfu Warem-Lipi.ttu v Tury ' šah ukradena plemenita - amerikart® ko*'ila 'n žrebe i«(e pasme.
Žnndnrmc-ijske poizvedbe so in®*«,	,
kojšen psueli in prijet, je bil obd®
Pravotin Dnkarič, v čnsu. ko je nkr®
deni
živali prodajal r Krapini nekemu ci-ganu.
?3vai’5 ?■+» hil: vrnjeni lastnik”- n TJu-karid je b’1 oddan v zapore. ?rebc je vssled namrne boje in mraza'Poginilo po treh dneh.
Dukarič je b;l že 17. «ept. t. T. pr®d poroto v isti zadevi, a «e je razprav® preložila, ker je n-egov zagovornik smatral za potrebo, da se vzpričo dejstv®* da je bil obdolženec že v umblvoknicl, n-gofovi njegovo duševno stanje.
Pri dan "Anji porota’ razpravi so V°' robniki, kljub trditvi zozvocrnika,. d® tatvina ne presega vrednosti 10,000 Di® potrdili, da sta ukradeni živini vred®! na 10.000 Din irčfe je D. Puharič zakrivil hudodelstvo tatvine.
Optoženee je bil z ozirom n® njegovo manj vredno duševno stanje in sl®*0 vzgojo obsojen samo na 3 leta težke osterne ječe.
Slike za legitimacije Foto atelje Japelj. Aleksandrova cesta 25. „Trg;ov;ki dom*' vhod na dvo-išCu. 2062
Zamenjam stanovanje, robe z kuhinjo v Frank< panovi H, za enako ali pa 2 sobi z kuhinjo. Viealj. Glavni trg 5 203!
Drsalke ponikljule dobro in po ceni ,Huda“ Frankonmova ulica 10	2636-3
Prosta stanovanja, prazne sobe, hiše za takojšnjo vselite f. lokale išče stanovanjska borza .Mnrstan*.	2537
Štampiljke vseh vrst in ve-
liko.vti izdeluje najceneje S. Petan, Aleksandrova c. 43, dvorišče. Sprejemajo se tudi graverska d*-la. Zastopniki se iščejo.	2198
Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga
PT znatno znižaS 1R|
Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegerovega pe rila damskih hlač ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in* drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez u0 Dlp blaga dobijo razven znižanja cene tudi 10% popusta.	2196
B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26
Objava«
'■Kg
Jutri v četrtek, dne 10. oktobra t.l. se bode vršil® v III. skladišču glavne carinarnice Mariborske
JAVKA DRAŽBA
raznih zaplenjenih tihotapskih predmetov kakor sv.i-leni in volneni jumperji, sladkor i. dr. Licitacija se bode pričela ob 9. uri predp. — Iz pisarne glavne carinarnice I. reda Maribor, št. 33087	2640
S
>,n nas najboljši domači »nformaom /avcii ima t vseh maslih ranfaljive poverjenik« dajo informncijo o vsem, posebno pa -'.o o imovTiorc* atnnjn denarnih Mtvodov,t rgov-sko-induatrijskih Rodjetij in privatnih oa«b ovo informacijo ,up oč-no. izčrpno in brze so nnhgja v Vuka KaradšitH ul, 11, Beograd -ov telefon jefiDJS. a brzojavni naal. Argn
Podpirajte Jugoslavensko Matico !
SUECNO
za obleke, frak, smoking, za damske plašče vseh vrst MODNI PREDMETI
vedno najnovejši v najlepši izbiri
2«1»
ioi.KarnRnlk
Slovenska ul. St. 10 S
»MsiritipraU !Eifij?oro«s
AVA H AG
zdravniško Ferd. Hartinger,
kofeina I
priporočena. 26« Dobi se pfl Maribor, Aleksandrova cest®
^Maiihorm predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Konzoroij »Tab^ |>repjstavnjjk; Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribor*