n/ Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4» Li&l slovenskih delavcev v Ameriki. The only" Slovenic daily-" in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 246. — ŠTEV. 246. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 20, 1908. — TOREK, 20. VINOTOKA, 1908. VOLUIIE XVI. — LETNIK XVI. predsednik Zjed. držav. NADŠKOF IRELAND IZJAVLJA, DA JE SEDAJ PRIŠEL ČAS, DA POSTANE KATOLIČAN PREDSEDNIK. c Časi, ko so bili pri nas katoličani i najbolj zasramovani in zaničevani, so že m i n o 1 i. NARAŠČAJ KATOLIČANOV. ia. pi Veeraj t v i*.čast pa-cuio in banke-i nadškof Ire-l. Ta if v svo- Vlaii bail* »legata Fa! rtvoval lu Paula, Mi gtivoru povdarjal, da ima-ti premalo zastopstva med dniki republike in v to opravičeni, ker je med njimi milijone volileev. Nik lišk dni spr kaj Nesreča na železnici. 2 ubita, 37 ranjenih. PFTPETILA SE JE NA SANTA FE ŽELEZNICI V KANSASU BLIZO KANSAS CITY. Potniški vlak je zavozil v voz ulične železnice. DVA VLAKA ZADELA. Oklopnica Maine zopet doma. OKLOPNICA MAINE SE JE POVRNILA IZ SVOJEGA POTOVANJA OKROG SVETA Dospela je srečno v Portsmouth. Alabama pride danes v New York. HITRO POTOVANJE. -o- Portsmouth, X. 1L, 19. okt. Danes /jutraj ob sedmih so ugledali na obzorju oklopnico Maine od naše vojne mornarice. Ladija Maine je prva o-lopuiea našega atlantskega brodovja. ko j a se je vrnila potem, ko je -rečno napravila pot okrog sveta, zopet na domače obrežje. Proti polu- • II evu je dospela v tukajšnjo Navy Yard. Zajedno z oklopnieo Maine je docela na atlantsko obrežje tudi o-klopniea Alabama, ki pride tekom jutra jšnjega dneva v newyorsko luko. <>!».' Indiji sta potovali okrog sveta in sta pri tem potovanju dosegli najlepše uspehe, kajti dosedaj še ni ni-jtdna ladija kake druge vojne mornarice napravila pot okrog sveta v tako kratkem času kakor imenovani live oklopniei. Ladiji sta prepotovali :i5.0«rt milj dolgo pot, na kojo sta od--li iz Inke Hampton Roads. Ya. Za potovanje okrog sveta sta potrebovali • >08 dni. Alabama in Maine sta ostavili Inku Hampton Roads dne 16. decembra min. leta zajedno z ostalimi oklopni-cami atlantskega brodovja naše voj-i e mornarice in sta pluli po Magella-! .»vej ožini na Paeilic. Po strelnih \ajah, koje so se vršile v zalivu Santa Magdalena v meliikanskej California, sta se obe ladiji ločili od ostale-•_ra brodovja in nadaljevali svojo pot I <>li Filipinom in od tam dalje krog Azije in preko Sueškega prekopa nazaj na Atlantik ter proti domu, kamor sta sedaj srečno prišli. Njuni !i:e.-ti ua potovanju sta zavzeli oklopniei Wisconsin in Nebraska, ki sta bili preje pri našem stalnem pacifič-neni brodovju. Atlantsko brodovje oklopnie se sedaj nahaja, kakor smo včeraj poročali, v Yokohami na Japonskem. La Mano Nera. Newton, Kan., 19. okt. Potniški vlak >t. 17 od Atchison, Topeka & Sanhi Fe železnice, ki je vozil proti zapadli, je pri l.raddocku zavozil v nek tovorni vlak iste železnice. Strojevodja je bil na mestu ubit in 22 potnikov je več ali manj ranjenih. Chicago, 111., 19. okt. V glavnem uradu Santa Fe železnice se dosedaj ni poročalo o nesreči, ki se je pripetila pri Braddoeku. Kansas. Potniški vlak, ki je zavozil v tovorni vlak, je poznan pod imenom Kansas City-Texas in je prihajal iz Kansas City. Kansas City, Mo., 19. okt. Trije vozovi ulične železnice, ki so vozili proti severu po Troost Ave., so na 13. ulici danes zjutraj skupaj zadeli. Jeden potnik je bil na mestu ubit, toda dosedaj še ni znano njegovo ime. Petnajst ljudi je bilo ranjenih, ko so ostavljali vozove. Ranjence so prepeljali v bolnico in tu so izjavili, da jih bode par umrlo, ker so zado-bili nevarnp notranje poškodbe. Nacijonalna banka v stiskah. "Washington, 19. okt.. Bančni revizor C. B. Cunningham je brzojavno raznanil bančnemu kompt rolerju, da so morali naeijonalno banko v Sum-merville, Pa., zapreti, ker se je v njej nabralo vse polno dvomljivih vrednostnih listin, koje nikakor ne pokrivajo za razne namene izposojene svo-te. Začasnim oskrbnikom imenovane banka je imenovan Cunningham. Premožen Italijan Francesco Cas->ini v Monnessen. Pa., je dobil grozilno pismo, v kterem se mu preti s smrtjo, ako ne prinese na določeno mesto in izroči določene j osobi svoto .■f->00. ('assini je o vsem tem naznanil policiji, nakar je slednja poslala na omenjeno mesto dva svoja tajna agenta. Cassiui je ob določenem čast! odšel na določeno mesto in tu so policijski agentje prijetil dva Italijana, ki sta prišla po obljubljeni denar. Trije drugi Italijani so skušali jetnika oprostiti in so hoteli streljati iz revolverjev, kteri se pa slučajno niso hoteli sprožiti. Pri tem je nastal pretep, v kterem so se morali Italijani udati. Pri njih so našli šest revolverjev, dve britvi, več bodal in druzega morilskega orodja. Lovski kostum gospe Mabelle. Detroit, Mich., 19. oktobra. Gospa Mabelle Gilman Corey, ki se mudi s svojim možem, milijonarjem Co-revem, ki je predsednik trusta za jeklo, na njegovej tuk. 15.000 oral velikej farmi, si je nabavila dokaj čuden lovski kostum, vsled kterega jo vsi farmerji v okilici Ironwooda Mich., občudujejo. Gospa izgleda v tem kostumu, kakor kak jelen, kar je za njo naravno zelo nevarno. Da jo obvaruje pred smrtjo, oziroma pred krogi jo. je njen mož sedaj ukazal, da mora vsakdo, ki lovi na negovem revirju jelene predno strelja trikrat zaklicati: "Mabelle ste vi?" in se le potem zamore streljati. Na ta način bodo vsi jeleni všli, vendar pa lepo Mabelle ne bode nihče ustrelil. Štrajk v Niagara Falls. 150 delavcev Cliff Paper Co. je pričelo štrajkati, ker je prišla tozadevnr odredba njihove glavne unije v New Yorku. SLOVENSKE NOVICE. Slovensko društvo v Greater New Yorku v znak sočutja z v Ljubljani padlimi žrtvami avstrijskega vojaštva. Kakor se nam poroča, odposlalo je Slov. podp. društvo sv. Frančiška iz New Vorka in Slov. podp. društvo sv. Jožefa iz Brooklvna povodom mino-lih krvavih dogodkov v Ljubljani resolucijo in sočustveno izjavo na naslov Ivana Hribarja, župana stolnega mesta ljubljanskega. Vsebina istih je sledeča: l>rušivo sv. Frančiška Sal. št. 4f» K. S. K. Jednote v New Yorku spiv jelo je pri seji dne 17. vinotoka J90S sledečo resolucijo: Celi Sloveniji se s tem izreka srčno sožalje nad padlimi žrtvami! Bodi tolažba o.-talim sorodnikom ustreljenih in ranjenih, da iz prelite krvi \zklije nam Slovencem po tolikih žalostnih dneh dan vstajenja, dan svobode ! Slovenijo prosimo, ne kloniti duhom. naprej do vzorov in uvažujmo zlate besede goriškega slavca, da: Kljubuj osodi. mož sam svoj bodi; karkoli naj se Ti zgodi, usode gospodar si Ti! Na vsestranskem taktnem postopanju ljubljanskega župana gospoda Ivana Hribarja pa čestitamo njemu najprisrčneje! Naj sovraži ptujec Teuton naš rod, mi pa stojmo drug do drugega, klju-bujmo vsem viharjem, saj. ne dolžeč podivjane nemške soldateske, ki je itak brezsrčno orodje, velikani, ki sedaj villi e svoj bič nad nami, bodo I ali — in strta bo njih moč! Z vsakim korakom pa in uspehom, ktere bo dosegla Slovenija v borbi za pravice svoje, se strinjamo popolnoma in četudi tako daleč od domo-> i ne. pomagali bodemo po močeh in veselili se uspehov! New York, due 17. vinotoka 190S. Za odbor: Mihael Zobec 1. r., Josip Rems 1. r.. tajnik. predsednik. Brooklyn, N. fjj 18. okt. 1908. V( lecenjeni gospod župun ! Vest t) nepričakovanih in nepopisnih krvavih dogodkih, ki so se vršili dne 20. minolega meseca v središču i remile nam rodne domovine, nas je izm-nadila in do srca ganila. Sprejmite torej od gorioznačenega društva izraz našega globokega ob žalovanja nad ok rut not jo nemško-av- rijskega vojaštva, ki je zahtevala dvoje nedolžnih žrtev in večje število ranjencev iz vrste naših bratov Slovencev. Prosimo Vas. da to naše sočutje izrazite v prvi vrsti sorodnikom naših narodnih mučenikov, ostalim ranjencem, mestu Ljubljani in celi Sloveniji. Čestitamo Vam pa tudi, da ste se tako energično zavzeli za sveto narodno stvar, ter ste z odločnim nastopom pripomogli, da je postala naša bela Ljubljana samoslovenska. V prigibu pošiljamo Vam K 65.00, kar blagovolite izročiti tozadevnemu odboru s pripombo, da naj se od tega zneska uporabi K 30.00 za spomenik padlih žrtev, ostanek K 35.00 je pa v podporo ranjencem. Sklenjeno in soglasno sprejeto pri seji dne 18. vinotoka 1908. Z rodoljubnim pozdravom in vele-spoštovanjem Za odbor Slov. podp. društva sv. Jožefa vBrooklynu Ivan Zupan m. p.. Vinko Riedl, m. p., tajnik. predsednik. Čast našim zavednim društvom iz Greater New Yorka! Zastrupljena juha. Clinton. Mass., 19. okt. V South Lancaster] u se je v tamošnjej akademiji zastrupilo 140 dijakov in vsluž-bencev s tem, da so uživali po pto-mainu zastrupljeno juho. Zdravniki so mnenja, da so se dijaki zastrupili s tem, ker so uživali meso. ki je bilo konservirano v kositerjevih skat-Ijah. Ni jeden dijak ni nevarno bolan. Dijaki se sicer boljši počutijo, vendar pa vsa nevarnost še ni odstranjena. .1 i ^ m Avstrija. —o— V BELGRADU SO TAM ŽIV£ČT ITALIJANI PRIREDILI VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI AVSTRIJI. Napad na avstrijske trgovine v Bel-gradu; odstranitev napisov na avstrijskih trgovinah. V K LIKE PROTI N FMŠKE DEMON- STRACIJI: V PRAGI. Množica je klicala "Živela Srbija!" PRESTOLONASLEDNIK FRAN FERDINAND O NEMČIJI. Belgrad, 20. oktobra. Tuk. italijanska kolonija, ki je velika in ki brez izjeme simpatuje z Srbi proti Avstriji. je včeraj priredila velikansko demonstracijo proti Avstriji in javno izjavila, »la ni Italijana na svetu, ki bi ne sočustvoval z Srbijo proti sktvp-nej sovražnici Avstriji. Ta demonstracija se je vršila na Kazalištnem trgu in od tu so Italijani odkorakali proti kraljevem konaku, kjer so burno pozdravili kralja Petra Karagjor-gjeviča. ki je prišel na balkon, se Italijanom zahvalil in med drugim tudi dejal: "Upajmo, da naša pravična stvar ne bode podlegla." Belgrad. Srbija, 20. oktobra. Tudi Srbi so tekom včerajšnjega dneva pr:redi!i velike pro t '.avstrijske demonstracije v Bel gradu, ki so bile v prve j vr-ti naperjene proti on i m trgiveem iz Avstrije, ki poslujejo v Belgradu. Tem trgovcem je množica pobila tvrdkine napise. Orožniki niso zamogli množice razgnati in vsled tega je morala priti na lice mesta konjiča. kterej se je po daljšem čnsn posrečilo izprazniti ulice, po kterih sedaj patrulira vojaštvo. V Belgradu vlada sedaj izvanredni nvr, toda vsakdo je prepričan, da je ta mir skrajno nevaren in da nič dobrega ne obeta. Vojne priprave proti Avstriji se neovirano vrše dalje in v arzenalih -e dela noč in dan. kajti nikakor ni pričakovati, da bi se pravična stvar Srbije kar mirno končala in da bi Srbija zapustila Ilerceg - Bo'-no. (Vtinje, Črna Gora. 20. oktobra. Ogorčenje proti Avstriji se v Črni (iori vedno bolj razširja. Vsa Cma Gora se pripravlja na vojno proti Avstriji in vse je že pripravljeno za združitev črnogorske vojske z srbsko. Tekom zadnjih dni se je v Črno Goro uvozilo vse polno orožja in Črnogorci razjM.dagajo sedaj z milijonom najnovejših pušk. oziroma na razpolago imajo toliko orožja, da zamorejo trikrat popolnoma oborožiti svojo vojsko. Črnogorska vojska razpolaga sedaj tudi z 14S topovi, kar je za malo deželo izdatno in lepo število. Belgrad, 20. oktobra. Tukaj so javni krogi vedno bolj prepričani, da je tudi vojna med Turčijo in Bolgarijo neizogibna, dasiravno je prišlo začasno še med obema deželama do nekakega premirja. Avstrija je sklenila Bolgariji pomagati, toda ta pomoč bode le preko Srbije mogoča. Belgrad, 20. oktobra. Iz Bosne se poroča, da je prišlo tamkaj med domačini in avstrijskimi orožniki ter vojaštvom do krvavih bojev. Avstrija je namreč pozvala rezervnike bosanskih polkov pod orožje, da se pripravijo na boj proti lastnim bratom. Re-zervniki so se pa v vseh vaseh temu odločno uprli, in izjavili, da pod avstrijskimi zastavami ne boido več služili. Iz Dunaja je prišlo povelje, da ee morajo vsi rezervni vojaki javiti za nastop aktivne službe v vojski. 0 vsem tem avstrijske oblasti ne puste poročati preko meje in o grozovito-sti.h tamošnjega orožništva se poroča semkaj po posebnih selih, ki redno prihajajo iz Bosne preko Drine v Srbijo. Belgrad. 20. oktobra. Tuk. oblasti so včeraj prijele nekega avstrijskega častnika, ki je opravljal za Avstri5 • o^rleduške posle. Sodilo ga bode vojno sodišče. Dunaj, 20. oktobra. V ernogorskej luki Barn, je prišlo med Črnogorci in avstrijskimi mornarji do krvavega boja, ki je trajal več ur. Tamosnji domačini so namreč skušali napasti avstrijskega konzula, vsled česar so se iz avstrijskih vojnih ladij, ki so usidrane pred Barom, izkrcali mornarji. Črnogorci so streljali na avstrijske mornarje in streljanje je : trajalo več ur. O avstrijskih in črno-; gorskih zgubah vlada neče javiti, i Kotor, Dalmnc'ja. 20. oktobra. Semkaj se javlja, da je neka avsfrij ska torpedovka lnizo črnogorskega mesta "Prira vieln nek aivr. nik, ki je bil nakrean z orožjem in streljivom za Črno Goro. Iver Avstri-! ja ni opravičena zapleniti ni jeden parnik. pride mod Anglijo in Avstrijo do diplomat;čnih obravnav, kajti A nirl i ja bode zahtevala, da se jej parnik nemudoma izroči. Avstrija v skrbeh. Uunaj. 20. oktobra. V Pragi je prišlo včeraj do velikega pndivanja krvi po znanem ljubljanskem uzoru. Nemci.oziroma tamošnji nemški dijaki -o na ulicah pričeli mirno občin stvo izzivati - tem. da so se upali priti na ulice s svojimi nemškimi znaki. Ker so v Avstriji minoli časi, v kterili je zamogel Nemec neovirano izzivati domačine, je povsem narav- Bolgarska in Turčija sla S3 pomirili. V SOBOTO JE LE MALO MANJKALO, DA NI PRIŠLO DO NAPOVEDI VOJNE. Francija ie še v pravem času posredovala v Sofiji in Carigradu. NEVARNOST ŠE NI ODSTRANJENA. -o- London. 19. oktobra. ki ni -e -e minol.i i h. .t < li nad Iiaikanom. ^o se i:ko umikati, tako. da upati, da se tudi na Ba Vojni oblaki . razprost ira-pričeli neko-je vedno Ikanu ohrani mir. Tur-'-ija in Bolgarija sia namreč uradoma izjavili, da nista pričeli z mobilizacijo vojske. To je posledica diploma ti čnega posredovanja Anglije in Francije v Sofiji, kakor tudi v Carigradu. Kljub temu pa še ni vsa no, da so Čehi ^icmške paglavce pre- j nevarnost odstranjena, kajti kakor gnali raz ulic in jih pošteno namlati- : -e javlja, nečeta niti Avstrija niti li. Takoj na to so se pričele po vsej ■ Bolgarska pristati v program, kojega Pragi velike protinemške demonstra-j ^o izdelale ostale vlasti v svrlio počijo. Čehi so na nemškem deželnem ! ravna ve nasprotstev na Balkanu. Tej gledališču pobili vsa okna in to so j zahtevi se je sedaj pridružila tudi storili tu li na nemškem kazinu in na ( Turčija. Tuk. turški in tudi bolgarski posla- vseh onih hišah, kjer stanujejo tako-zvani Nemci. Mestna policija ni za-mogla demonstrantov razernati in avstrijske oblasti so potem natančno tako. kakor v Ljubljani, pozvale vojaštvo. koje je na množico streljalo. Vse j prvotno določeno polno Cehov je ranjenih. Do demon- i z Turčijo, stracij bi gotovo ne prišlo, ako bi av-[strij^ke oblasti skrbele za to, da bi j nemški dijaki in nemška druhal ne ! izzivala inače mirnega občinstva. Av-i strijska vlada je sedaj radi neljubih , dogodkov v velikih skrbeli, kajti med demonstracijami je množica vedno i kri.-ala: "Živeli naši -rbski bratje!"* 1 Avstrijska vlada seje sedaj prepri-čala. da je večina avstrijskega prebivalstva. oziroma v-i Slovaio. na strani Srbov, in to jej dela nepopisnih Rojakom na znanje. Slovencem, ki prihajajo v New York, oziroma, ki potujejo v star® domovino in ki bi radi z nami telefo-nično govorili takoj iz kolodvora, naznanjamo, da je naša TELEFONSKA ŠTEVILKA 468Z Ccrtlandt. Vsak potnik, ki želi, da pride naš vslužbenec na kolodvor ponj, oziroma, da pride neovirano naravnost v našo poslovnico, naj nas pozove pod imenovano številko in govori slovenski in takoj se bode vstreglo vsem njegovim željam. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street. New York City. S..rje d> :;i bro./av, da I«.'-ari j a ne želi vojne. Francoski poslanik je dokazoval velikemu vezirju, tla bi B«^garija smatrala razpošiljanje lu:-: _rn vojaštva gotovo kot grožnjo in da h. bolgarske čete takoj prekoračile tur-i ško mejo. Takoj na to se je turški kabinet zopet sešel in razveljavil odredbo zlede mobilizacije. Turčija bode sedaj od Bolgarije najbrže dobila odškodnino za rumelvko železnico. Carigrad. 10. oktobra. Dasiravno1 je via la vesela, da do akutne krize ni prišlo, in da je pričakovati mirovne poravnave med Turčijo in Bolgarijo, je še vedno pričakovati velikih in nevarnih komplikacij. Knez Fedinand je za sedaj gotovo zmagal nad vojno , stranko v Bolgariji, vendar pa mora nik sta danes demontirala vo-t. da je vsaki čas pričakovati vojne med Turčijo in Bolgarsko. Bolgarija ni mobiiizovala več čet. kakor je bilo se m biio prepi- i vedno računati z mišljenjem Ijud- j stva. kajti treba je le iskrice iz vojna Inače je pa položaj še vedno vzne- je neizogibna in tudi Ferdinandu se mirljiv. kajti vlasti nairf" zamore ono zgoditi, kar se je zgodilo- Turčijo in Bolgarijo posredovati, ta- njegovemu predniku Battenliergu. ki ko. da bi prišlo do sporazuma glede je moral iz dežele v skrainej naglici rumelske železnice, in pri tem nika- božati. Zasedaj ni pričakovati, da bo- kor ni izključeno, da pride tudi med de kma!o prišlo do mednarodne kon- njimi do spora. Bolgarska trgovina ferenee glede Balkana. Ru-ki minf- skoraj popolnoma počiva in položaj ster inostranih del. Izvolj*=kij. ki se - naj. Vsled tega bode minolo 14 dni ... .. ložaj na Balkanu razjasnila, tako, da predno razpošlje Rusija povabila h preglavic, kajti tudi ako prične v re- , , , , ,, , i« . ' « . ' . . , .. , bode tuili balkanskim narodom prav. konferenci. Mogoče je pa tudi. da se Iz Carigrada sta dospela v Sofijo . V:iri stvar na drug način p- rav- dva delegata mladoturške stranke, da posredujeta v prid miru. Knez Ferdinand se je vrnil iz Bistrice v Sofijo. Paris, 19. oktobra. Med Bolgarijo in Turčijo je po zatrdilu tuk. turškega poslanika pričakovati, da pride do sporazuma, kajti Bolgarija se je saj deloma vdala nekterim upravičenim zahtevam Turčije: tako. da za sedaj še ni pričakovati vojne. Poslanik je pa istodobno izjavil, da sta bili obe bode Nemčija podpirala, potem osta- (loželi ™inolo soboto na robu vojne, ne tudi Avstrija zvesta tej zvezi. Ina- Pripomnil je tudi, da je dementi o če se pa mora skrbeti za to, da posta- , mobilizaciji turške vojske pravilen, nemo zavezniki Rusije in Francije to(Ja ravno tako pravilno je pa tudi! . ter njunih zaveznic » ' poročilo, da je vlada odredila mobili- Srb,je. Najpreje potuje v Berol-.n, _ • ' " „ -- , - , , potem pa v London. Pariz m Rim. Berolin. 20. oktobra. V tuk. dip o- zaci.l°- ko.l° odredbo je pa potem za- ' 1 . 1 i - Ti-1 1 rf*ftolonasIeanik ie de^nl min.~tm matičnih krogih vlada velika razbnr- easno preklicala. . , , , ~ „ . _ preiino ie odnotoval: "Ne pozan.te ]enost. ker se je zvedelo, kako misli Kriza na Balkanu se tako hitro , , . , .. ' ...,., . da govorite kot zastopnik 2o0.000 avstrijski prestolonaslednik o zvezi . razvija, ua je vsaika ura velikega po- - , o t •• -v- t* . -i \ojakov Srbi ie. No privolite v r.ce- vstrtje z Nemčijo. Nemška politika.; mena. Turška vlada je vsem vlastim ?ar kcr ]p y fpm s]u?aja S(? ho'ete .i je še pred par dnevi slavila svoj ! v Evropi naznanila, da je prisiljena 7am0f?Ii vrn{t; v gabijo."" friumf glede Balkana se je sedaj pri- ukreniti vse varnostne korake, ako i čela krhati in sicer najpreje v Av- Bolgarija ne spremeni svojega pretil- -°- striji. na koj ► se je Nemčija najbolj i nega stališča. Ti koraki so bili mobilizacija in ukaz železnicam, da se pripravijo na razvoz vojaštva in stre-Ijiva ter družili vojnih potrebščin. snici z mobilizacijo proti Srbiji, bode morala mobilizacija ostati le nepopolna. ker nihče ne ve. kaj se zamore danes ali jutri zgoditi doma. Da avstrijska vlada in z njo zajedno tudi tudi dinastija sedaj ve. kako nevaren je položaj v Avstriji, je razvidno iz tega. da tudi avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand rafu na s lom položajem. Prestolonaslednik je namreč včeraj javno izjavil: "Aneksija Ilerceg - Bosne bode nam dokazala, kolika je vrednost zveze med Avstrijo in Nemčijo. Ako nas nala in razvila. Položaj v Turčiji postaja tu3: -am po sebi nevaren. V Mali Aziji je morala vlada proglasiti vojno stanje, kajti reakeijonarji so pričeli rovati prot: sedanji vladi. V Bagdadu so pomorili vse polno židov in Viranšehirn na stotine Armencev. Sofija. 10. oktobra. Vlada je sklenila sklicati sobranje k posebnej seji. da se določi, kaj se zgodi z rumelske železnico. Bel grad, 10. oktobra. Srbski minister inostranih del. Milovanovie, odpotoval je včeraj v glavna mesta Evropo, da predloži raznim vladam žc- zanašala. Sedaj priznavajo tudi tukaj, da se proti prebivalstvu tudi v Avstriji ne more več vladati in da Avstrija ne bode zamogla ugonobiti ' Vlada je vse to skrajno tajno odredi-Srbije, ker potem bi bilo vie avstrij- | la, vendar se je pa tudi v javnosti sk o prebivalstvo proti dnnajskej A v-j nekoliko zvedelo o tem. s^riJ1- i Tekom dveh dni se bode položaj O--j tako spremenil, da bode za mir zelo ugoden. Iz Bolgarije se že javlja, da je vlada preklicala odredbo glede po-klicanja rezervistov pod zastave in to pomenja, da se bode Bolgarija uda-la nekterim turškim zahtevam. V petek zvečer se je javilo iz Sofi- Velik požar v Chicago. Velika skladišča, ki so last International Salt Co., kakor tudi razna druga skladišča v bližini ter 50 vagonov Elgin. Joliet & Eastern železnice so zgorela. Škoda preseza svoto milijon dolarjev. Imenovana skladišča trusta za sol so tudi pred štirimi leti zgorela; tedaj je znašala škoda preko milijon dolarjev. Štrajk v Calais, Me. V papirnici od Tja Croix Paper Co. je pričelo štrajkati 200 delavcev in vsled tega se je delo v tovarni imenovane družbe prenehalo z delom. Štrajk je odredil predsednik unije delavcev papirnic, in sicer radi tega, ker je zgoraj imenovana tovarna prevzemala delo onih tovarn, kojih delavci so že preje štrajkali. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. je v Carigrad, da bode bolgarski kabinet odstopil, in da pride na njegovo mesto deželni obrambeni svet. To so tolmačili v Carigradu kot pričetek ali uvod napovedi vojne, vsled Česar Poneveril poštni denar. Dr. Tiedemana, poštarja v Cortez, Xev.. so zaprli, ker je poneveril 4400 dolarjev poštnega denarja. Jetnik trdi. da so nepoznani roparji udrli v njegovo pošto in denar odnesli in da je tudi on pri tem prišel ob $550. ki so bili njegova last. Benarje v stara domovino m $ 10.86. m 20.50. n 41.00. n 102.60. m 204.60. ■so takoj sklicali posebno sejo članov ' aa fl018.60 60 krat 1M 1MB 900 UA km 1000 kno turškega kabineta. Seja je trajala vso noč in tu se je sklenilo, da se nemudoma mobilizuje vse čete v Malej Aziji in Macedoniji. V soboto je o tem zvedel francoski poslanik v Carigradu, ki je takoj o tem sporočil francoskemu ministru inostranih del Pichonu. Pichon je takoj obvestil o tem francoskega poslanika v Sofiji in posledica t bila, da je par ur kasneje obiskal francoski poslanik v Carigradu velikega vezirja, kojega je prosil, nm" •> v pojasni uzroke mobilizacije. Ko mu je ta vse razložil, mu je pokazal iz Poštarin* Je riteta pri teh TMtah. Doma se nakaoui* wot a popolnoma splačajo brez vinarja oJUtka. lTafe tfenarne poattjatv« izplačaj« e. kr. postni hranihri ara* ▼ 11. ia IS. M. Deeeja ua p»al>H J« aafrrfli*-& Ja $26.00 t lutoifcil ▼ psiporo-aU redaMnama ptaam. y«if* po BoaMrtftc Poalal Man »7 aH pa Vfv Torte luk T>r*f*. n&XS ©o., M OortlaadH St.. Wnr fork City. cm SL Obfr An. ~ r. Clevrixn*. Okto. "GLAS NARODA" (Slovemc Daily.) *rned and published by the JLOVEN1C publishing company (a corporation.) FRANK FAK8ER, President. VIOTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and nddremefl of above otfieers: su' Cortlanilt Street, Eorough of Manhattan, New York Thy, N- Y Promet na Atlantiku. je pot.em le da tudi J v. leto velja list za Ameriko in Car.ado....... pol letu....... ieui s« LueHiu d Voik . pol leta za mesto New York Evropo sa vpp leto . . . „ ,, pol leta . . . četrt leta $3.(t0 1.50 4-vjO ?.00 4.!M) 2.50 1.75 Evropo r Siljruiio skupno tri številke. »LAi? N v RODA" i.. Laja vsak dan ia-'i ne<'e!j in praznikov "OLA Si NARODA" 1 " Vou e of the People" ) aifiHd t- rv laj', except r an-iays a.n»i Holidays. Snb^ ription vearlv $3.ode še manj delalo. Vodstva parniških družb pričakujejo, da bode republikanska stranka gotovo prodrla in so uverjena. da se bode potem tudi gospodarski položaj tako poboljšal, da se bode naseljevanje liiiro podvojilo in potrojilo. Za sedaj pa seveda še ni računati na povečanje naseljevanja. Tekom tega tedna pride v našo lu-1 ko l(j velikih oceanskih parnikov, ki pa ne bodo dovedli več, nego 7000 naseljencev. 1 cliovo paševanje zadobiva svoj 6akra-meutalni pravni titulus! Altroche genijalnost! Mi bi dali deset in ne le jednega patenta takemu izumu. Najdi primerno frazo, pa si gotov. Spominjamo se primernega dovtipa. Atentatorja Gregorv-ja so francoski porotniki osvobodili z motivacijo, da je bil njegov atentat na Drevfusa samo idealen protest proti militarizmu. Dovtip pa je rekel potem: Mož ubije svojo ženo. ali lopovi okradejo kako bogato blagajno. Mož-ubijalee ali lopovi pridejo pred porotnike. Ti pa jih osvo-bode z motivacijo: mož-ubijalee je hotel samo idejalno protestirati pro-t' — nerazdružljivosti zakona;, a lo-povi so hoteli le idejalno protestirati I rot i — kapitalu!! V Jasni Poljani. Zanimivo črtico v Levu Tolstem na Jasni Poljani nam podaje slavni ruski slikar llija Rjepin, ki je grofov prijatelj in ki je napravil o njem tudi več slik. Bilo je avgusta 1891. Našel sem Tolstega na Jasni Poljani, živečega življenje preprostega mužika (kmeta). To se je izražalo tudi v obleki: V soli. Po Fr. Ks. J. prerela Sonja Simčič. Moj kolega je bil obolel in moral sem jaz v njegov razred. Navadno se drže otroei o takih prilikah, ho pride med nje nov učitelj, zelo rezervirano in nezaupno — nič druzega ni bilo tudi tega dne. Neobično bister pogled ima otrok. nosil je črno bluzo domačega izdelka, I Presodil te bode že na prvi hip, znal. črne. okorne hlače in belo, jako ogu- do kje se pri tebi sme — in <*-~ .e ljeno čepico. A kljub tem capam in eokljam na bosih nogah je imela njegova postava nekaj imponujočega. In nisi več mislil na karakteristiko oči-učitelj v Tolstega šoli na Jasni Po-videa, ki je v šestdesetih letih bil liani: "Tolstoj? O, ta živi na svojem Slovensko katoimkn podp. društvu Jf> svete Barbae Je-li to smešno? Ni najmanje po posestvu kakor kak e jim je bila or\a skrb, bodem-li uporabil palico, ali bodem. če bode trc-ha. raje zavri čez ®® ZJedlnJene države Severne Amerik«. Sedež: Forest City. Pa. i :Mkw'i3ct-«r«»!W dn« 31. |anuar|a loo) w dr««^! 'i stezi dve verste ako mrzlo vodo. Cim je bil Tolstoj v gozdu, je sect lega naroda, pak se to motivira i Zul svoje stare šlape, ki jih je bil sam s politično frazo " velikosrbsko pro-1 naredil, jih vtaknil za usnjati pas in "ro-pagamlo" — tako bi mogla jutri na-j hodil bos. Pri tem je nastopal trdno' Ko smo odmolili in nekaj zapeii. vstati potreba, da izvestni vladajoči , u. sigurno, čeprav je bila pot posuta ?e lotili dela. Bila je ura subo- krogi opit 11 i jo blagajne (prozaičnejc. s suhljadjo in kamenčki. parne matematike. Otroci niso me:i- uego se to godi sedaj), ali'da pobija-1 Komaj sem ga mogel dohajati in da posebnega na meni našii. kujti je svoje tuje žene!! A potem bi bila tako sem se spotil na tej kratki poti, končno je 0110 prejšnje šepetanje po- potrebna produkcija en gros sedaj {;a se nisem upal takoj v mrzlo vodo. polnoma utihnilo in otroci so se po- izjt mni frazi "idealnega protesta", j ampak sem se moral preje malo ohla- pobili v svoj predmet. Menda je Mogli bi navesti še druzih prime- ! diti . '»ilo prešlo četrt ure pouka, ko se kar rov. da podkrepimo svojo teko o naj-i "Vse domišljija", je dejal Tolstoj, naenkrat odpro šolska vrata in v n.i'h no vej i avstrijski politični frazi, ki hitro odložil svojo siromašno obleko se pojavi majhna, tri do štiri lera in skočil ves poten v reko. "To vam st:>ra punčika. ne bode čisto nič škodovalo"., mi je Stopivša proti meni. pomolil.i t-ii je ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR. 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohi«. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. P. O. Hox 537, Forest CiT^. Pa -luži kakor močno politično orožje. Kralj Peter ne more na pot v tuje prestolnice. Zakaj? "Velikosrbska rekel iz vode. ■propaganda"! Treba zanesti spor i med deželi-posestrimi: Srbijo in Čr- no Dalmacijo. Bosno in Hercegovino ter sandžak Novi Pazar z vojaštvom, da aneksija okupovanih dežel ne prinese iznenadenja? Pretekst: *' Velikosrbska propagandar *! Treba odstaviti hrvatske profesorje iz neki zavitek in rekla s svojim Ijub- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forwt Oi*;, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P«. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock ' H Mr dock. Pa. FRAN ŠUNK, HI. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZrVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotneg* odbora. Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoc.k, Pa. IVAN TORNIČ, LL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. B«x at^ Forest City, Pa. - POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance v Allegheny, Pa., posebno pa mojega brata in sestro. Z Bogom I New York, N. Y. Ivan Mustar. Politične fraze — orožje! Kakor mehanika ali narodno gospodarstvo, tako tudi politika potrebuje svoje poseben jezik, svojo terminologijo, ki se mora razvijati primerno razmeram. V noveji dobi so politiki velikega kalibra ustvarili za rimodernirano svojo staro trgovino dve frazi, ki sta poleg one stareje: "status quo ante'" zadobili svetovno državljansko pravo. "Splendid isolation" in "en-1 tent cordial" — to sta ti dve najno-veji politični frazi. Ali. dočim se je zapadni del sta-rega kontingenta zadovoljeval s tem, da kuje nove fraze za neka gotova dejstva —- "fait accompli", da ostanemo pri internacijonalni frazeolo-giji — in odnošaje, se je v slovanskem svetu našlo dalekoglednih politikov, ki so hoteli potemniti slavo svojih učiteljev s tem. da kujejo neke politične fraze, ki naj služijo ka- ; kor orožje, da se z njimi šele ustva- ! rijo trotova dejstva in razmere. Tudi moramo samo obžalovati jed- j no: tu so tudi dalekogledni politiki na naši zemlji — tujega pokol jen j a! i l mejete-li že sedaj patentirani izum omenjenih politikov? Ako ste pogodili, da so to pristni dunajski politiki, potem ste pogodili tudi njihov izum — "veliko srbsko propagando *" I Počasi! Najprej razvrstimo stvari. kakor Rog zapoveduje, pa potem naprej. Torej! I. politične fraze stareje: >ole (mnogo primerov); II. politične fraze noveje šole od "status quo ante" do "splendid isolation" in "entent oordiale"; III. avstrijska specijaliteta: "velikosrbska propaganda ' V alineji tretji tega članka smo rekli, po čem se avstrijska specijali-teta odlikuje od svojih vzorov. Da vidimo, je-li to res tako! V Hrvatski pašuje Rauch, ker Košut hoče tako, ker je Košut tako naložil Wekerleju, ker je Wekerle iz-posloval dovoljenje za to od druzih odločilnih činiteljev. Ali Rauchovo pašovanje je hoten-totsko, Košutova volja je krivična, Wekerlejeva zapoved protizakonita, a izposlovano dovoljenje protiustavno!! Pravnega titulusa za Rauchovo paševanje ni! In potem? Nič jedno-stavnejega. Nakovala se je jedna fraza: "velikosrbska propaganda". In ker ta fraza predpostavlja vele-izdajstvo (med kazenskega zakonika; na ehrenplatzu). punt. vojno tozadevnim raztrganjem monarhi- Jaz se še nisem bil ohladil, tedaj ko-otroškini glaskom: se je bil že zopet oblekel, vzel svojo "T" mama dala za Erno.'' no Goro! Kako? "Velikosrbska košarico in šel sam gobe nabirat. st>m Pn šoli, iskaje očmi propaganda' ! Treba preplaviti juž- j ]>a. to je bila res originalna posta- Fmo. Šolski otroci so. posebno ako va; bos. s košaro v gozdu, pri tem imajo strogega učitelja, tako nava-držeč se po vojaško — tako je hitro , .ieni 1,a šolsko dresuro, da so vsi zbe-stopal. Grozeče izbuhnjene obrvi, :»ko se kdo osmeli prest<»pi!i prodirajoče oči so izdajale gospoda. ,)Zk<' "KM'' t'' stroge discipline. Nihče se ni upal. da bi ga po nepo- Zato J1' ,)il:l ,,uli ma,a Ema v- stra-trebnem ogovarjal ali celo zasmeho- c?li zadregi, videč, kako se njena mi-zagrebškega vseučilišča in imenovati j tem je bil najnežnejša duša. 'a sestrica prosto tu v šoli vede. IIi- Madjare! "Velikosrbska propagan- i najfinejši človek, kar jih je, pravi ; našel, ker sta jo izdajali da"!... In dalje in dalje! Torej T j plemenitaš v vedenju in v posebnem I indečica in zmedenost. Bratje, tudi vi onkraj Sotle, do umetniškem načinu razgovora. Kako Poklical sem jo in ji dal zaji.terk, btle Ljubljane! Čitajte "Die Zeit" 1 gladko in elegantno je govoril tuje gotovo pri vseh neprijeuH- ir. uverite se, da se vsa ta litanija jezike! stih. ktere ji je provzročala sestrica, more zaključiti tSko-le: treba-li stre- ya slikovitem kraju v lesu nad Ijati Slovence kakor zajce na lovu? i globokim prepadom je pripovedoval Titulus: "Velikosrbska propagan- Tolstoj, kako se je igral tukaj otrok da"*! (Dunajska "Die Zeit" stavlja j z drugimi in kako je bil njegov sta-namreč dogodke v Ljubljani v zvezo J , «jgi brat Nikolaj vedno kolovodja, z "velikosrbsko propagando"!!) Med drugim so imeli tudi igro. da so Sedaj vemo vse. Vemo namreč to, i skrivnostno zakopavali "čarovno pada so .veleumni avstrijski našli sala- j lieo". Ako bi našel kdo to palico, nunsko formulo, po kteri smejo uni- bi se začel raj na zemlji... čevati južne Slovane, kakor da so "Mi otroci smo oboževali Nikola- nif;o "tajale, zato pa tem bolj sliki okuženei. To je ta formula in po ja jn smo često in dolgo iskali ča-I dveh Kitajcev v njih pisani noši. Ha-njej naj bi se rešilo tudi vprašanje i rovno j>alico", je dejal Tolstoj. dostno je kriknila. ko jih je uzr,ru krvoprolitja v Ljubljani, kakor se "Zdaj pojdem sam", je nekega dne dodala je nekoliko svojih naivnih in rešava vprašanje botentotskega zati- i naenkrat vzkliknil na gozdnem izpre- komičnih opazk. Razred se je puu-lanja jed ne cele dežele — Hrvatske. A kaj Društveno glasilo je "GLAS NARODA". stih \endar bila vesela. Punčika je še vedno stala pri vratih. Dvignil sem jo v naročaj in ji rekel: "Hočeš, da ti pokažem, kaj \ se lepega imamo tu v šoli?" Dete je radost no pokimalo, oklenivši se ire z ročico zaupno okolu vratu, lu šla sva od slike do slike, ki so visele na steni. Razvaline starega Rimu ji naj odgovorimo na tako "trovato" neizčrpne genijalnost i avstrijskih državnikov? Odgovor je vsakomur v ranjenem srcu. Dajte Slovenci, dajte Slovani, da ta odgovor predere ven iz vaših src v praktično izvajanje in videli hodu in potem je na moje začudeno j *"iki smejal in vmes se je čulo dosti vprašanje dostavil: "Včasih sem rad I glasno šepetanje: "Kaj govori? Kasarn v gozdu in molim." ko govori?" Šolski deci je vsa ta. boste, kako kratkotrajna bode slava ^toj zamišljeno, take politične genijalnosti! "Kako pa je mogoče to dolgo zdr- ; kot s,'rn že preje rekel, šolska drezati?" sem naivno vprašal in potem sura ,:lIi<> v krv<- da ne izhajajo brez sem mislil: ah, to je gotovo tako za- !,Je- In ako tud> baš ti oiroci \i !ijo tapljanje v samega sebe, kakor de-,in čujejo doma in na ulici, kako pro-lajo menihi. ; ^"l0 ljudje med seboj občujejo, vendar "Ura hitro mine", je menil Tol- | ».i"« dozdeva, da se v šoli t»ga ni- kakor ne sme. Jwski. PROŠNJA. Chisholm, Minn., 17. okt. 1908. Komaj se malo oddahnemo od strašne nesreče, ki je obiskovala naše mesto Chisholm v poznem požaru t!ne 5. septembra, gledamo zdaj okoli iščee prijateljev in dobrosrčnih rojakov. ki bi priskočili nam v pomoč, da hi se mogli postaviti zopet na svoje noge. Mnogro jo še rpvnih Slovencev. ki so zgubili vse, kar so imeli, tako da si sami ne morejo pomagati in le od dobrosrčnih ljudij pomoči pričakujejo. I^epo se je bra-1> po angleških časopisih, koliko denarja so pobirali po vseh krajih v prid ubogih pogorelcev in naši nesrečni rojaki so torej pričakovali obilo pomoči. Toda motili so se in dokazalo se je zopet v tem slučaju nesreče. da imajo Slovenci le malo dobrega pričakovati od drugih narodov. Obleke so razdelili, a nove in najboljše obleke so hitro pobrali drugi narodi in Slovenci so dobili le stare, s kterimi še v cerkev ne morejo. Pohištvo se razdeljuje na enak način, denarja se ne rlobi ne centa, tako da nekteri reveži skoro obupajo. Torej se zdaj obrnemo z zaupanjem na naše slovenske brate in sestre v Zjedinjenih državah in jih lepo ter goreče prosimo za milodare. V ta namen naj se izvoli v vsaki slovenski naselbini par zanesljivih mož, ki bodo pobirali milodarov in jih poslali na Chisholm pod naslovom podpisanega župnika. Dobrotvorni odbor bode razdelil milodare pošteno in pravično ter izkazoval vse darove v slovenskih časopisih. Rev. John Tscholl, Chisholm, Minn. (20-21—10)2 Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevni list! j "Ali vas smem za grmovjem v ta-1 Ko sva prehodila šolo. pripo/edo-| kem trenotku narisati ?" va,a ">' j1* punčika povsem zaupno Slikal sem ga takrat in porabil sem SVt,jf male doživljaje. Pravila mi je. , vsak ugodni trenotek. A to vpraša- s kom se igra na ulici, kaj dane* ma- j ! nje se mi je takoj zazdelo predrzno, mica kuha in kako ima d >ma malega "Odpustite", sem rekel, "nisem ho- bratca, ki ga je morala mami to ju- Pozor rojaki Slovenci v Forest City in okolici! Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra lf»08 otvorjena novo ustanovljena Farmers & Miners National Bank s kapitalom od 50,G00.00. Rojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzirih poslužujete tega podjetja, ker podjetje je res na dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni 6arjev te banke. Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo ed dne, ko se denar uioži v hani™ ^>> V odboru so sledeči gospodje: Predsednik J. H. JOHNSON; I. podpred. Martin MuhiC; II. podpredsed. A. E. BL0XMAM, blagajnik R. R. ZAR. Nadzorniki so: J, B. BELL, KAROL 0B0LINLS, 31AX HELER, JOHN VILJEM SREDENŠEK, L. BROWN, E. J. GARDINER. McHENRY, HENDRY 0LDRICH, JOHN MORFY, GEO, MUSS, JIM K0RDESH in GEORGE RANDAL. t el... " "O. saj ni nič hudega! Saj se itak zdim sam sebi. kadar me kdo slika, kakor dekle, ki je izgubila sramežljivost in vest. Nikomur ne odrečem. Torej le rišite", me je smehljaje spodbujal. tro že dvakrat previti itd. Razr« d je okamenel. envsi '<< prostodušno pripovedanje. Ko jp dete končalo svoje pripovedovanje, vrudo =e je k mamici, kteri je neslo moj pozdrav. VARUJTE SE PTIČKA! Pri meni je bil na stanovanju PRAN ŽAGAR, jh> domače Mačku, doma iz Medna, fara Št. Vid nad Ljubljano. Dne 13. okt. je neznano kam zginol. Za slovo pa je fantom pobral iz zaprtih kovčekov 3 ure v Bil je to košček pristne narave, ki je zašel tu sem med nas in razburil ! vrednosti $60, nekaj gotovega denar- I . . In risal sem ga molečega, bosega. razred. Razbtu >1. ko sr.:o davno ja in meni je ostal dolžan za stano- In hotel sem ga naslikati takega v >

so par let obiskovali šolo. '»"al. da je i takih učiteljev, ki znajo ie čet nekuliko tednov ubiti v srcu deee ono lepo lastnost zaupnosti, ktero je imelo in jo ima vsako dete, predno je prišlo v dotiko s kulturo. "Blagor jim, ki so čistih src!" teh besed sem se domislil, misleč na dete, ki nas je bilo posetilo. Ne bi li šola izgledala povsem drugače, premišljeval sem dalje, ko bi otroci smeli z učiteljem občevati povsem svobodno ter mu tako zaupali vsako tajnost mlade duše! Zakaj naj bode i tukaj samo prazna formalnost? Več srca, več ljubezni za te naše male, — in tako ostane dete — dete, in učitelj sam postane ob njih vedrejši, boljši. -o- Bogata beračica. Na Dunaju je umrla 861etna vdova Gognel, ki se je preživljala deloma z beračenjem. V njeni zapuščini so našli 300,000 kron. lja in spredaj ima zobe pokvarjene; govori slovenski, nemški in precej angleški. Prosil rojake, če bi se kje nastanil, naj ga naznanijo sodniji in meni. Anthony Zaviršek, S3IV2 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (20-22—10) NA PRODAJ. Vse pohištvo in upravo za 25 fantov se radi selitve takoj proda, in sicer za zelo nizko ceno. Lepa prilika za onega, kojega veseli imeti fante na hrani. Čas je do 25 okt 1908. Oglasite se pri: Frank Štefančič, P. O. Box 85, Cranesville, Pa. Po L S. 4 M. S. B. B. P- se popelje do Conneaut, Ohio, in od tam stane 28 centov do Cranesville, Pa. (20-21—10) OFOMDT. J. B. PREBELIČ, krojač, pred 2. leti stanujoč v Kansas City, Kansas, sedaj stanujoč (kakor sem po njegovih prijateljih iznašel) v Californiji, opominjam Vas, da se v teku 14 dni na moj naslov naznanite. Ako ne, sem prisiljen Vas v vseh slovenskih časnikih obelodaniti. John Kovachich, 1630 W. 9th St., Kansas City, Kan. (19-24—10) ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 33 let, se želi spoznati s Slovenko 20 do 30 let staro ter poštenega zadržanja. Na denar se ne oziram. Imam dobro in stalno delo tukaj. Z odgovorom prosim priložiti svojo sliko. W. W. Shlader, P. O. Box 133. Oregon City, Oregon. POZOR! Vljudno so prošeni vsi slovenski organisti v Z jed. državah, da blagovolijo naznaniti svoje naslove kakor hitro jim je to mosroče. Naslov: Mr. J. K. O., P. O. Bos 6, Ely, Minn. (20-21—10) Prodam jako po ceni GROCERUSKO TRGOVINO, ker nameravam odpreti drngo trgovino, ki bode vedno preskrbljena i obilnim in čvrstim blagom. V okolici stanujejo skoraj izključno sami Slo* vani. Vprašajte pri: J. Rak. 424 E. 75tk St., New Terk City. (14-27—10) Kje je JURIJ SAMSAf Pr#d kakimi 6 meseci je bival ▼ Clrvelan-du, O. Doma je od Št. Pvkra na Notranjskem, njegova žena pa od Žužemberka. Kdor rojakov bi vedel za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se on sam oglasi. Išče ga: Anthony Počel,'4121 St. Clair Avenue, Clev»-land, Ohio. (22-24—10)' Kje sta MARTIN in ANTON KO-HANT Prosim cenjene rojake, kdo zna za njih naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — ML Arnu-šek, 199 Potrero Ave., San Francisco, Cal. (19-20—IG)' Jugoslovanska 'nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. Bol. Pod. Društvo. 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kans. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 94S1 Ewing Ave., So. Chicago, EL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopuitn Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNI i v, L. Box 383, Roek. Springs, Wyo-Hlairajuik: IVAN GOV ŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn. GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Frootenae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, IT firman Leo Hromek, tajnik, P. O. Bo x 263, Frontenac, Fmwm, Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Fronteoac, NADZORNIKI: »JEliM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- i V AN ior.i Pa. ALOJZIJ V1RAXT, II. nadzornik. Cor. 10th Avenue k Globe Street, "ioat h l^orain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mine. UPRAVNI ODBOR: Frank Markovih, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Chero cee, Kacsh«. Frank Buchanan, Ra llev, Kansas. .Lnt' .n Le«šjak, Ohico iee, Kansas. POROTNI 0f)B0R: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, ""ahin.el, Mich. IVAN KERŽTŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. n AN N GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrbovni rdravoik: Di. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, »obet. 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vae dopis«, premembe udov ta druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne p,»šiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: bližala ljudi, ki so bili stari sovražniki. zedinila ljudi, ki -?o hodili dolga leta po svojih potih. Ta kri, ki je bila prelita 20. sept., je vzbudila v vseh krogih in v vseh slojih Čut narodne zavesti in čut narodne dolžnosti in po vsi slovenski domovini je zaoril en klic. ena želja je vzplamtela v vseh srcih: Združimo svoje moči na skupno delo v skupnih narodnih stvareh j bodimo drug proti drugemu tolerantni in prizanesljivi, saj zaradi tega ni treba zatajiti svojih nac-e] in ni treba opustiti pozitivnega dela za njih uresničenje, strnimo svoje vrste, ker sovražnik je velik in močan in ima v rokah mogočna sredstva. V teh dnevih od 20. sept. se je pokazalo v mnogih ozirih. da je mogoče skupno JOHN GOL ŽE, P. O Box 105. Ely, AKnn., po svojem zastopniku in nobe- J.eI° vzIie v*fm nasProtJem v načelih r»em druppoi. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsake poSiljatve tudi na gla^nrg-a tajnika Jedmt*. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St.. Calumet, Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. Kako je vplival 20. sept., se je videlo že pri pogrebu narodnih žrtev. Ivdor je videl ta pogreb, temu ostane neizbrisno v spominu dejstvo, kako >o hodili v isti vrsti liberalci in kle- šel sin umorjene, Andarz naznanit orožnikom, da pogrešajo mater. Ker pa je bil sin ves opraskan po obrazu in rokah, so ga zaceli trdo _ zasliševati ter je končno priznal, da | rikalci in socijalni demokratje. Poza- J je umoril mater, ker se je grozila, da I bi jen a so bila politična nasprotja, po- se bo zopet omožila, vsled česar bi on Knjige »družbe sv. Mohorja" so došle v naše uredništvo in jih priž-nemo naročnikom takoj razpošiljati. Vsak naročnik dobi G knjig. V zalogi pa imamo par sto iztisev teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okoliee dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili -svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige gotove dobe. Upravništvo "Glasa Naroda". PROŠNJA. Niže podpisani se obračam do vseh rojakov, ako je komu kaj znano o rojaku ANDREJ ORTAR-ju. Pred kakimi štirimi meseci je delal v Glencoe, Ohio, od tam je šel z enim drugim rojakom po agentu nekam v West Virginijo. Dotični rojak ve le toliko povedati, da tam ni bilo dela in da je njima primanjkovalo denarnih sredstev. Vozila sta se nazaj na tovornem vlaku in omenjeni Andrej Ortar je padel raz vlak na železnieno progo, drugi rojak pa zaradi prehitre vožnje ni mogel raz vlak. Sedaj nam ni prav nič znano, če se je^ nbil ali pa poškodoval, da se sedaj ; nahaja kje v kaki bolnici. Želimo namreč izvedeti, ker je član dveh tukajšnjih podpornih društev, da za-moremo vse potrebno ukreniti. Cenj. Društveno rlasilo je "GLAS NARODA" ce 3. — Ivan Adamič, dijak. 15 let in Kudolf Lunder, strojnik, 22 let, sta bila pred Škofijo po vojakih u-streljena. Dne 22. sept.: Marija Martinak, zasebniea. 79 let. Mestni trg 24. — Fran Kržan, sprevodnikov sin. 1 leto. Ravnikaijeve ulice 3. Dne 23. sept.: Ivan Eppich, mizarjev sin. 12 let. Hranilniška cesta 13. — Jožefa Kane, zasebniea. 19 let. Bleiweisova c. 11. — Hubert Eppich, podobar. sin. 2 mes. Hranilniška cesta 13. Dne 24. sept.: Rudolf Dermota, poštnega sluge sin. 2 leti. Sv. Florjana ul. 13. — Tomaž Pajsar, posestnik* 80 let. Jeranove ulice 5. V deželni bolnici. Dne 15. seut.: Marija Kopač, dninariea. 64 let. — Cecelija Tome, dekla. 36 let. — Jo-si pLetnar, gostač. 60 let. Dne 16. sept.: Eliza Vrabič, pre-mogarjeva hči. 20 let. Dne 20. sept.: Helena Križnar, delavka .69 let. Dne 21. sepi : Alojzij Dežman, delavec. 17 let. — Marija Zakrajšek, kajžarica. 45 let. Dne 22. sept.: Josip Žagar, deL 35 let. V hiralnici: Dne 22. sept.: Marija Sadja je letos na Gorenjskem ne-' N°vak' del> vdova- 80 let- navadno veliko. Ker pa nima nobene 1 Dne <2S' sePt-: Ivana Bradaška. pos. cene. delajo ljudje iz najlepšega sa- dja mošt i "Moj bo!" je rekla Oražnovd, v Nesreča ali samoumor? Iz Žirovni- Ljubljani, ko je šlo za to, ali naj ima ce se poroča: Delavec Jožef Vari je ona raoža Bitenčeve, ali pa Bitenčeva Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Run na kranjsko hranilnico v Ljubljani. — Iz nemške kranjske hranilnice jemljejo vlagateli denar dan za dnevom. Žrtve nemške bestialnosti so vzbudile ljudi, da vedo, kaj je njihova dolžnost. Adreso slovenskega ženstva v Ljubljani na ministra Praška je podpisalo 5000 slovenskih žena in deklet. Odposlana je bia 30. pr. m. imenovanemu ministru. Kje naj stoji spomenik Lundru in Adamiču? O tem so po Ljubljani različna mnenja. Nekateri so za to, da se kostanji pred kazino posekajo in da se v ozadju sredi lepih nasadov postavi spomenik Lundru, Adamiču in Rodetu Drugi so za to, naj bi se spomenik postavil ob novem Frančiškanskem mostu na strani, kjer so stali Maverjevi vojaki. Drugi so za spomenik na Pop-ačarjevem trgn in da bi s« ulica, ki veže Pogaearjev trg s trgom pred škofijo imenovala "Ulica slovenskih mučenikov". Nekateri so tudi za skupni grob in spomenik Rodetu. Lundru in Adamiču na pokopališču. ! lisnila jih je r ozadje zavest, da smo I vsi Slovenci, pozabljene so bile oseb-! ne sovraženosti. pozabljeno je bilo i vse. kar nas loči, spominjali smo se j samo teea. kar nas veže. Kar je bilo mogoče v teh dneh, se da doseči tudi za prihodnjost. se mora doseči že zaradi tega. ker so Nemci začeli proti j nam vsem najljutejši boj, v katerem zamoremo zmagati samo z združenimi močmi. PRIMORSKE NOVICE. "Compagnia della Maffia." Pred porotnim sodiščem v Trstu se je vrši-J la kazenska obravnava, ki je trajala deset dni. Toženi so zaradi goljufivega kartanja Ettore Ensin, Menotti Mariotto, Umberto Mosea in Anton Sepič. Od leta 1894 do aprila 1908 so različne osebe z goljufivim kartanjem obrali za 63.870 K in za 700 lir. "Igrali" so v različnih javnih lokalih, pa tudi v nekem privatnem stanovanju, kjer so za "zabavo" skrbele različne varietetne pevke. Menda pridejo prav pikantne in celo KOROŠKE NOVICE. Izmišljen vlom na pošti. V Podgorju v Rožu na Koroškem so zaprli ekspeditorja oniotnega poštnega urada. Naznanil je bil poštnemu ravnateljstvu in orožniški postaji, da seje na pošti zgodil vlom in da je bilo ukradenih 500 K. Poizvedbe pa so dognale, da je ekspeditor sam ukradel dotični denar in vlom fingiral. na kar so moža zaprli. RAZNOTEROSTI. Svojo mater je umoril. Blizu Sobo-tiee na Ogrskem so našli poleg upre-ženega voza grozovito razmesarjeno truplo kakih 40 let stare kmetiee. , rojakij ako je komu koligkaj znano lruplosoagnoseiralikot39Ietnovdo-;o njegovem položajU} prosim, da mi vo Sehteutzenhofer. Druiri dan ie r>ri- i -- j - j i 8 " JC i 11 naznanijo na spodaj naveden naslov. Koneser, I rr sekako poravnamo vse stroške. Ako je pa še on med živimi, naj se nemudoma sam javi, da zamorem urediti vse društvene zadeve. Anthony Demšar, P O. Box 135, Broughton, Pa. (16-22—10) č prišel ob del premoženja. Najstarejši poskus letanja je zabeležen iz dobe rimskega cesarja Nero-na. V osmem poglavju zgodbe o apostolih pripoveduje o čarovniku Šimu- i nu iz Samarije. Ta je bil navihanec. ki se je dal krstiti iz koristoslovnih namenov. Kakorbrž je bil sprejet v občino kristjanov, ponudil je apostolu Petry denarja, da mu podeli čudo-tvorno moč, da bi mogel z dotikanjem roke posredovati med človekom in sv. duhom, to je da bi delal čudeže. Zaradi tega ga je baje Peter prognal z ostrimi besedama. Toda Šimen se ni dal odgnati, temnč je sledil sv. Petru v Rim, kjer se je pozneje ponudil cesarju Neronu, da mu s poletom v zrak dokaže, da ima božanska svojstva. Neron je dal v ta namen na Marsovem polju postaviti precej visok stolp in s tega stolpa je z lovorjem ovenčani Šimen res zletel v zrak z razprostrtimi rokami — "extensis manibus, lauro coronatus, coepit volare.. ad coelum" — tako je doslovno pisano o tem letenju. Sv. Peter pa gledee to PRODAJA pozlačenih ur f ScnTt Če kupite uro, kupite (C^O^cTr tako> je ne sramu- ^ete* ne Pr°dajamo ■8Sslabih ur, ki zgube birvo, da se jo sramujete pokazati prijateljem. Na5a -f*' ura je čisto pozlačen* in garantiramo, da ne bo črna — na uro ste lahko ponosni. Urajezavas! Krasno gravirana, fino ameriško kolesje, najnovejša moda. Nikdar ure še niss bile po tej ceni. Po-šjljamo z verižico po C. O. D. za $">.40. Ce vam ugaja, plačajte, sicer vrnite na naše stroške. Če kupite Šest urza$:*2.40, dobite eno uro in verižico zastonj. Če plačate vnaprej, vam uro pošljemo po pošti. Ure za ženske in možke. E. M. WALKER & CO. 209 State St Chicago, III. Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bede ista akutna aH zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanja, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio. reumatizem, ffiht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemoenost v spolnem občevanju, pol učijo, poslediceonanije, šumenje v ošesih in tuk iz ušes gluhost. izpadanje las, mazulje, srbečino, iišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prislužem denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. nedavno zašel na železniški most v Mostah pri Breznici. Ker ni še dosti zavarovan most, je morda to vzrok, da je Vari padel z mosta doli in si polomil obe nogi in se tudi sicer hudo poškodoval. Zjutraj ga je pod mostom ležečega previdel brezniški župnik. Ob 10. uri so ranjenca odpeljali po železnici v Ljubljano. Na poti od kolodvora do bolnišnice je umrl. Drugi dopisnik pa nam poroča, da je kovač Jožef Vari skočil z mostu. Tožil je že več časa, da je bolan. Zadnje dni se mu je mešalo in morda je v blaznosti skočil v globočino. Požar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Velika nesreča je zadela 30. sept. vas <*'rni Vrh nad Idrijo. Okoli 9. ure do-podne začelo je goreti pri Žigonu, a ni še minulo četrt ure, že je bila radi velike suše večina hiš zgornjega dela vasi v ofrnju. Zgorelo je 13 posestnikom 18 poslopij, vsa krma, živež, vo-aovi ia tudi nekaj živine. Škode je nad 100.000 kron, a zavarovani so le za majhne svote, eden celo nič, dati ima največ škode. Na pomoč so takoj prihitela razun domačega tudi sosednja gasilna društva iz Idrije, Go-doviča, Hotedršice in Logatca. Delala so s tako požrtvovnostjo, da ne vemo, kateremu bi dali prednost. Umrli so ▼ Ljubljani. Dne 18. sept. Katarina Pogačnik, uradnega sluge vdova. 81 let. Streliške ulice 7. — Lavra Markmueller, zasebniea. 70 let. Radeekepra cesta 11. Dne 20. sept.: Herman Hudnik, raznašalcev sin. 5 mes. Streliške ulice 15. — Alojzija Lampreht, del. hči. sama. Ta prepir, ki se je razrastel v pravi ravs in kavs, da ste bili obe frizuri precej racefendrani in je O-ražnova celo. dobila prasko, da so bi1 le bolečine po njeni cenitvi vredne 20 K, se je danes nadaljeval pred okraj- ; nim sodiščem, ker je Oražnova tožila Bitenčevo radi lahke poškodbe. O-ražnova se je tisti dan zabavala z Hiteneem. Hodila sta po gostilnah in tudi zvečer sta imela dogovorjen sestanek. To je izvedela Bitenčeva v gostilni, kjer se je Oražnova mudila pravkar z njenim možem. Ko je Bitenčeva prišla iz gostilne v družbi svojega svaka, ji Oražnova pride nasproti. Bitenčeva jo ustavi in pravi:' "Torej si ti tista, ki mi hočeš vzeti mojega moža!" nakar Oražnova odgovori: "Moj bo!" in skoči Bitenče-vi v lase. Ta jo porine od sebe, da ona pade itd. Sodnik je spoznal, da je bila Bitenčeva v opravičeni razburjenosti, ter jo je vsled tega oprostil. Oražnova pa je z njenimi 20 K vrednimi bolečinami in zdravniškimi stroški v znesku 5 K zavrnil na civilno pot. Oražnova je bila zelo huda, ko je zapuščala sodno dvorano, pa se bo menda že potalažila, saj je Bitenčeva povedala pred sodiščem, da jo Bitenc že gotovo črka v kaki gostilni, kamor sta zmenjena. Moža >eveda sodnik ni mogel prisoditi niti tej niti oni. V znamenju sporazumljenj a. V zadnjih dnevih, to je od 20. sept., torej od noči slovenskih mučenikov, se je marsikaj premenilo ne le v Ljubljani nego po vsi slovenski domovini. Kri senzacionalne stvari na dan. V pre- letenje, je molil h Kristu, naj izžene iskavi Je neka priča povedala, da je hudobae duhove iz ši ker je biI r "Z J"" ffrl0"' prepričan, da se le zli duhovi morejo hen 2000 K, ce vlovi kakega bogata- vzdigniti v ^ In Bog. je usligal sa ki bi se ga moglo pri kartanju Petrovo molitev, a kakor hitro so hu-oskubih. Goljufivi kartaci so imeli v dobni dnW zapnstUi šLrrma, je za_ krogu svojih prijateljev in prijateljic naglo padati z velike višine ter priimek 'Compagnia della Maffia" je na mestu obležal ^^ Neron ah pa (^mpajrnia dei Caratori." ^ je razjezil nad petrom ter dal Ko je bil obtolzenec Manoth ze v vreH v ker ma je ^ ,<2a zaporu, je došlo zanj pismo v ječoKna državo talfo koristnega in p^bnega katerem pismu so bile znamke nekam človeka." sumljivo prilepljene. Izkazalo se je, da je bila pod znamkami zapisana Vera v ča^vnice na Nemškem. Ne-grožnja, naj Mariotti ničesar ne izda, ver3etno J® skoraj, kako je v "pro-sicer zadene njega in njegovo rodovi- • svltJeni" Nem^i*ii še v 20- stoletju no maščevanje. razširjena vera v čarovnice. Sicer so na Bavarskem javno zažgali zadnjo ŠTAJERSKE NOVICE. čarovnico leta 1756., vendar ni sodiš- ča na Nemškem, Ta bi ne imelo opra- Pozor Roiaki i Novoiznajdeno garantirano maxllo s: pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo I Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozebliao Var v 3 daeh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $500. UpraŠajte se Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO Zdravju v _ ~ «$»«$» LE1S \ PIV O ktero je varjeno iz najboljšeg-a i-nrxjrtirane^a če§kegp hirela tega naj n;kdo ne zamudi poskus:': -1 ^ .vn.it t-k.v-"s4 'tak j > -.n<" svoje družine, svojih pri jate} «*> tir 2«jio. Le'«y pivo je naibo?- pru rolj^io emse dooi > -s-i gostilnah. Vse podrobnost . « u*. -^JfcaHn 6102 - kteri Vam dragevolje vse po.«s£ . THE ISAAC LEISY BREWING COMP*«' CLEVELAND, O. Protestni shod proti nemškim na- Lstvom so se \ gomjegrajskega okraja na Štajer- .,_. v,. , . . »viti s kako afere zaradi čarovništva, silstvom so se vršili po vseh občinah • „„ , , . - . bodisi zarajdi razzaljenja easti, pobo- AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. . „ . , , , jev in umorov, ker je stranka stran- i skem.Vsprejele so seostre resolucije ko obdolžila 5aTOVništva. Tako sta! Z Metodi ^ ^ ^ SV' MIa pred S0di^em v Eisenachu leta j I 1904 obtoženi dve ženski, ker sta : Celjski župan dr. Jabornegg je ra- j tretjo obdolžili, da je čarovnica ter i di zadnjih izgredov v Celju odstopil. ! je eni toženki zbolel otrok, ker ga je i Ogenj je nastal v Frankolovem ▼, "čarovnica" pobožala. Sodišče ju ni! trgovini Valentin Gorenšek v noči od mo?lo prepričati, da sta storili tožen" | srede na četrtek 1. oktobra. Koliko | ki krivico, vendar ju je obsodilo le na Streliške ulice 15. — Hermina Strigl. ni voda. Kri, ki je tekla, je mahoma polkovnikova vdova. 78 let. Nove uli- zadušila mnogo starih nasprotij, pri- je škode in kako je ogenj nastal, ni znano. Pogorelec je zavarovan pri ''Vzajemni zavarovalnici" v I^jub- Ijani. Poskusen umor iz ljubosumnosti. V Brežicah se je žena ondotnega lec-tarja, Veronika Hierlander oborožila z revolverjem in je šla "obiskat" iuneteljico loterije omoženo Hermino Holec. Ustrelila je nanjo prav iz bližine in ko je napadenka zbežala, je ustrelila najno še trikrat in potem skozi okno še dvakrat. Napadenka je težko ranjena. Napadalko so zaprli. Storila je ta atentat iz ljubosumno-frti. Iz celjske okolice se piše 1. oktobra t. 1. V Pečevniku pri Celju zgodila se je te dni pretrešujoča nesreča. Tamosnji posestnik in zidar Makso Ča-tar, klatil je orehe, kar se mu vlomi veja, on pade raz drevo ter se ubije. Rajnik bil je trezen gospodar in priden delavec. Ostavil je vdovo in še-stero nepreskrbljenih otrok. 15 mark globe. V Eilenburgu sta bila zakonska tožena, ker sta neko sosedo proglasila za čarovnico. Pred sodiščem je toženi mož hotel nastopiti dokaz resnice ter je zatrjeval, da ima soseda tako hudičevo moč, da so dobili vsi njegovi otroci kraste, in da mineta njemu t hiši tako hitro kruh in maslo. Ponujal jo pričo, ki bodo potrdile, da je soseda hodila ▼ njegovo hišo v podobi črnega mačka. Sodišče ga je poučilo, da je s takšnimi dokazi prišel 200 let prepozno, a vendar je obsodilo njega in ženo le na 5 mark globe. Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. ■0*1 PMhMfl ffia?^ ANftLEŽOlNA "« Z. de 0. BIMM&. Lepopisi«, nI »»v p nižina, ra£nus-* > rionk s- Hti po tore dopisovanj,* pt .»rrJl« n« dajejo zji^tonj. &0ksreapcndesčn^ iol*, C. O. Bos 181, Sta. B, Clevaland, C AHOm, 1AUBA, KABTHA WAMXKOTON, *' A801RTIVA. V mesecih Trrjti in JmalJmM bodeta skoraj mrMekem brodovja pri-Aroiita R* *▼» drug* nova potmi Sira parnik a. Cm važnih listkov iz NEW YORKA za III. razrid so do: TB8TA...... LJUBLJAmn. ...................-................$2^k00 ....................••>■'>.»»«..»»««., o... ZAGBBBA.....................................$20,20 KAKLOVOA......................................129.28 II. RAZRED do TSSTA RSKj?................ $50.00, $56.00 in $60.00 Parobrod OCEANIA odpluje 21. oktobra. MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) 4. novembra. ARGENTINA odpluje na 18. nor. Ta parnik pluje direktno v Patras na svojem potu proti iztoku. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P DRUGA KNJIGA. PO DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanje.) "Vprašali me bodo, kdo mi je naročil, naj se podajo k ru 'i kulian. Odgovoril jim bom ru 'i kalian, kaj ne? "Da. Mo/.je ne smejo zvedeti, kdo je pravzaprav duh votline." * * A1 i naj tudi jaz pridem z njimi?" "Lahko jih spremljaš na goro, toda v votlino ne smeš stopiti Kar Wn govorila z njimi, ne sme nihče drug slišati. Povej jim, naj takoj stopijo v votlino, ko pridejo na goro. in naj korakajo toliko časa naprej, «iokler ne pridejo do razsvetljenega prostora." "Ali lahko dosežeš, da dobim svoje reči, ktere so mi odvzeli, zopet nazaj?" "Da. le ltre/ skrbi bodi. Toda pojili sedaj: jutri se vidimo zopet in potem lahko govoriš z M aro Dunne dokler hočeš." Zapustim skrivnostno votlino in dobim Ingšo še ravno na onem mestu, kjer sem jo zapustil. "Dol^o si se mudil, gospod," mi reče. "Torej korakajva tem hitreje domov." "Tela porakati n <>raš. e tvoja luč zopet po>veti, da se prepričaš, da je tvoja prošnja uslišana." "Prošnja bo uslišana." "Kako veš to?" "Duh Ei i i je povedal." "Ah. kaj si slišal njegov glas?"' "Da. Duh je zimo dolgo z menoj govoril." "To -c ni -v nikdar zgodilo; gospod, ti moraš biti velik emir." "Duh ne sodi človeka po stanu." "Ali si ga morda tudi videl?" "Sedel sem poleg njega." "Gospod, ti me strašiš! Kakšen je duh?" "To je .-kriviu'-t. ktere ne smem izdati. Pojdi in vodi me v Liean, kamor moram priti v najkrajšem Času." "In kaj bo z Madano. ki te pričakuje?" "Ti mi pokaži najprvo pravo ps>t v Liean, nakar se vrni k Madani in povej ji. da ni treba več čakati na mene. -Tutri pridem k njej sam." "Toda kaj :iaj iv.'«> mojemu očetu, če Ik> tebe od nje zahteval?" "Povej ii:ii, iln >e mera takoj podati k duhu v votlini. Tudi če boš ti morda sn-r-ala svojega očeta, mu povej, da naj gre na goro. Priti mora. pa če ima še tako va/.ne druge opravke. Če takoj ne uboga, je zgubljen." *'G<'Sjxu*. ~koro >e bojim. Pojdiva hitreje." Ingša mi izroči psa. kteroca je dozdaj držala, nakar jo primein za roko. Nato pa pričneva stepati navzdol, kar je šlo seveda hijreje kot navzgor. Že po preteku četrt ure -va v ravnini in kmalu tudi na križišču cest, ki vežejo Šord in Liean. Tu >e iiHavim in rečem deklici: Pot naprej n i je znana, ker sem si jo zapomnil, ko so me danes zjutraj sem peljali- Loeiti se morava. Hvala ti. Ingša. Jutri se zopet vidiva. Lahko noč!" " - "Lahko noč!" - ' Zgrabila je hlastno mojo roko in pritisnila na njo mehak poljub, potem pa zbežala kakor preplašena srna v temno noč. Minuto obstojim še na mestu in se oziram : :» njo, nato pa jo uberem po potu proti Licanu — do-čini so moje mi.-!i < -tale pri IngŠi in votlinskem duhu. Prehodil sem kako polovico pota. ko začujem pred seboj konjsko kopitarje. Takoj stopim ob stran za svoj revolver; toda v istem trenutku ga udarim jm> aeneih. ila zgubi zavest in pade s konja. "Doja.n. primi!" Pes se vrže na beja, dočini se jaz trudim, da pomirim konja. Ko se mi posrCti. le/i bej še vedno nezavesten. Dojan pa stoji nad njim in ga z zobmi drži za vrat. "Nedšir-bej. ako se le premakneš ali spregovoriš besedico, si ob življenje; ta pes je hujši kot panter. Zvezati te hočem in prepeljati v Liean; toda ne premakni in ne govori brez mojega dovoljenja, ker sicer te moj pe> takoj raztrga." Bej je videl neizogibno smrt pred očmi, torej se ni ganil in ni spregovoril niti zlocra. Vzamem vse orožje. Nato ga pa zvežem ravno tako kot so mene zveali; vrv. za ktero je bil zvezan, privežem ob konjski rep, kar sem se naučil od njega. "Dovoli. Nedšir-bej, da stopim jaz na konja; ti si danes že dovolj sedel na sedlu. Naprej!" Sledil je brez upora, ker je bil prepričan, da mu vse upiranje ničesar ne pomaga. Ker mi niti na misel ni prišlo moža zasramovati, sem bil tiho vso pot. Konečno pa začne bej sam govoriti, vendar s tako previdnim glasom, ki mi je izdal, da se l>oji psa, ki je korakal poleg njega. "Gospod, kdo te je oprostil?" "Zvedel boš pozneje." "Kam me pelješ?" "Boš že videl." "Madano ukažem pretepsti do krvi," grozi dalje. "Bolje, da opustiš! Kje imaš moje orožje in drugo mojo lastnino?" "Jaz nimam nieer-ar." k' "Našlo se bo vse. Toda čuj, Nedšir-bej, kaj nimaš boljšega konja kot je ta?" "Konj imam dovolj." '' Zelo dobro. Jutri si jih hočem ogledati in si enega zbrati za onega, ki so mi ga danes tvoji ljudje ustrelili." "Satan sam ti bode dal konja. Jutri ob tem času si zopet ujet." "Bomo videli!" Nedšir-bej umolkne in tiho koraka poleg mojega konja, pes pa takoj za njim; kmalu zagledamo Liean pred seboj. Kraj se je za časa moje ne navzočnosti spremenil v vojaško taborišče. Na desnem bregu reke Zab je vladala popolna tema, na oni strani pa je odsevalo več ognjev, okoli kterih so bili zbrani nestorijanci. Kot že od daleč zapazim, gori največji ogenj pred melekovo hišo. Da se izognem vsakemu morebitnemu izppraševanju poženem konja v dir in Nedšir-bej je moral istotako teči. Vendar so me skoro vsi hkrati spoznali. "Tujec, tujee!" zadoni od \>eb stranij, kjer sem se pokazal. Nekteri »o pa tudi kričali: "Nedšir-bej! Ujet!" Kmalu se mi pridruži velikansko spramstvo, ki je še vedno bolj naraščalo. I>e počasi dospem pred melekovo hišo, kjer je bilo zbranih okoli Šestdeset vojnikov. Prvega, ki ga ugledam je bil — Sir David Lindsay, Vi je -dožno slonel ob nekem zidu. Ko me zagleda, se njegov obraz hipno in zelo > premen i: čelo se mu pomakne navzgor, in brada mu zelo upade, kot bi slutil omotico. Usta mu odpro, kot bi moral prav zdaj požreti velikanskega fowling-bulla, in nos se nemirno premika sredi obraza, kot divji kozel, ko stoji na straži in voha nevarnost. Nato pa skoči tri metre dalee k meni in me burno objame, ko skočim s konja. BRYAN AND THE FARMERS. Oamiiagnle Generale Tiansaiiantip (Francoska parobrodna družba.) In 1836—Mr. Bryan tells the farmers how to keep from going broks UREMIA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUAIfc Poštni parniki so:' 'It M dva Vliaka..................M.M01«, 30,000 konjsk'h mc*' t-aaavoie „ „ ...................12,o.*) „ 2-,,0.>0 Lorraine" „ „ „ .................12,00" 2r,\*H} "La Bretaen^"..... ..................^..... » " r3 ixreta?n * ............................... »,""•» ,, 9,ooo <■7^3. Gasgogne"................................................................«j,juo Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Builuing. iarnikr •dplojejo 0<1 sedaj nHt>roj rnlno oh četrtkih ob 10 ar : opol ud ne iz pri »ta nista št. i * Nurih Ki ver, ob Norton bt., N. i *LA SAVOIE 22. okt. 1908 *LA PROVENCE *LA PROVENCE >9. okt. H^^ "LA LORRAINE *LA LORRAINE 5. oov 190P »LA TOt RAINE *LA T0URA1NE 12. nov. 11** La Bretagve *LA SAVOIE 19. nov. 190S *LA PIJOVENCE 26. nov. 3. dec. 10. dec. 17. dec. 24. dec. 1908. 1908. 1908. 1908. 1908, POSEBNA PL0VI7VA. Novi parnik na dva vijaka ClID'AOO odpluje 7. nov. v Ha.-re. Parnik CAL1F0RNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje rap. 44. alic*. tst e rvigrga rur«i» 6o W a K firnikft ' Tri-zoc: ^annainov^*.: -mi,;:; >. *t*J.., W« Kozminski, „ " Ueaoorn St., Chltn^u, (T In 1908—Mr. Bryan tells the farmers how to get their just deserts.—McCutcheon in Chicago Tribune. "Master, Sir!" tuli kot- zaboden vol. "Zopet tukaj T High day! Hurra! Hurra! Welcome! Hurra, hurrrrra. hurrrrrra!" "Nikar me ne zadavite, master Lindsay! Drugi ljudje bi me tudi radi živega videli." "Eh! Oh! Ali! Kje ste tičali? Kje bili? Kako prišli sem? Sami opro--tili? Lucky day, ujetnika pripeljali! Krasno! Čudovito! Neumevno! Yes!'' Tu me pa že nekdo zgrabi od druge strani. "Alah ii Alah! Kaj si tukaj, efendi! Alahu in preroku hvala! Pripoveduj vendar, pripoveduj!" Bil je Mohamed Emin. In njegov sin, ki stoji poleg njega, zakliče: "Valahi. čudež božji! Sedaj je stiska končana. Sidi, podaj mi svojo roko!" Tn lam bol j-ob strani -toji hadži Halef Omar. Rekel ni niti besedice, toda v njegovih očeh zapazim dve solzi. Tudi njemu ponudim roko: "Halef, za svojo rešitev se moram tebi zahvaliti!" "'Nikar ne govori, sidi!" odvrne. "Kaj sem jaz proti tebi! Nečista podgana, umazan jež. pes, ki je vesel, da ga pogleduje oko njegovega gospodarja." (Dalje prihodnjič.) Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obila naročila se priporoča poMstnik vinogradov Frank Stefanich, R. F. No. 7, Box 81, FRESNO, C AL. EF* Velika Zaloga vina In žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po „ črno vino po..... DroŽnik 4 galone za..... Brinjevec 12 steklenic sa. ali 4 gal. (sodček) za____ Za »bUao naročilo m prlparoča - ,.70c. gallon .. .50c. „ .......$11.00 .......$12.00 -------$16.00 Marija Grill, S308 St. CUxr Are., N. E* Cleveland, OKio Pozor! Slovenci Pozor! i?SALON«' zmodernlm kogljižčem Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unfjski smodke. Potniki dobe p. i meni čedne prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izboma. Vsem Slovencem in drugim Slovimo se toplo priporoča Martin Potoka^ 584 Se. Center Avti, Chioa^n, li. WW* VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMASJZ1 Vsled zahteve nekterih rojakov n* ročili smo zopet iz Ljubljane več j* število PRAVIH DOMAČIH KOS, ktere imamo sedaj v zalogi, in sict. dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tudi prists. domače brtisilne kamne (osla) ter kl» palno orodje. Ker je bilo letos vprašanje po ten blagu tako veliko, da nismo samogl izvršiti vseh naročil, svetujemo vsen enim, da se že sedaj preskrbe s ten orodjem za prihodnje leto. Glede ee< pišite na: FRANK SAKSRR CO., 82 Cortlandt St., New York. N. Y. t! Nižje podoisana oriuoro-čam potujoča^ 55 . ^ in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, d<">ma prešana in importirana v i n a, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Totujoči Slovenci in Ur vatjf; dobe............. stanovanje in brano proti nizki ceni. Postrežba solidna........... Za obilen poset se priporoča FRIDAvnn KROGE Greenwich St., New JOHN KRAKER EUCLID, O. HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem ir. i popravljam po najnižjih cenah, a dele ; trpežno in zanesljivo. V popravo za-! nesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem p<«lu in sedaj v svo-: iem lastnem domu. V popravek rza-I mem kranjske kakor vse druge harme-: nike te računam po delu kakoršr.o kdo I zahteva brex nadaljnih upraSani. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Ca^ tawba) po 70 centov jralono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-f»ortiral brinje iz Kranjske, velja 12 ■steklenic sedaj $13.00 TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2 75 ::alor.a. — Najmanje posode za žga-njeso 4l/2 gal one. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani (K N A F L O V E ULICE 9) Ustanovljena leta 1830. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog: je bilo koncem 1. 1907. blizo 68 milijon, kron. Rezervni zakladi znašajo 9,373.077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega sklepa okoli 82.000.000 kron, in sicer znaSajo med drugimi zakladi: Zemlieknjifno zavarovane terjatve................37,814.374 K Posojila občinam in korpo- racijam................. 2.048.214 " Menice .................. 676.000 " Vrednostni papirji........ 30,028.626 " Vrednost hiS v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graičin.................. 2,925.746 " ČUti upravni dobiček — razen vsot, ld m pridenejo rezervnim zakladom — je odmttnjen dobrodelnim in občekoristnim zavodom, •društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take na—ene do sedaj blizo "sedem milijonov kron. Denarna'poSiljatve iz Zjed. držav in Canada posreduje tvrdka: Bia«- FRANK SAKSER CO., 6104 ST. GLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, OKIO.