V SPOMIN Miha Pavšek Človeška zakladnica Pavleta Šegule Ko smo se ob koncu leta 2017 na kranjskem pokopališču planinski prijatelji poslovili od Pavleta Šegule, zavidajoč mu leta in vse, kar je v življenju prestal in dosegel, se mi je v glavi takoj porodila ideja o tem, da bi bilo treba pripraviti za našo osrednjo planinsko revijo, poleg drugega seveda, tudi pregled njegove bibliografije. Kmalu po novoletnih praznikih sem se lotil zbiranja bibliografskih vnosov in se ob tem zavedel, v kako zelo kislo jabolko sem ugriznil: več kot 200 za- pisov samo v Planinskem vestniku, okrog 170 v CO- BISS (knjižnični informacijski sistem, ki ga upora- bljajo knjižnice v Sloveniji) in skoraj 40 v reviji Ujma, ki jo izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje. Seve- da se vpisi nekaterih del ponavljajo, veliko pa je tudi tistih, ki so ostali zunaj teh in drugih bibliografskih pregledovalnikov. Prva misel, ki se mi je ob tem po- rodila, pa je bila, da je Pavle še precej več, kot je govo- ril – pri tem je skrbno pazil na izrazje, besedotvorje in skladnjo – pisal. Morda je rekel kakšno bolj krep- ko in trpko le v primerih, ko ga je kaj ujezilo. Eden primerov tovrstne jeze je bila prezgodnja smrt To- maža Vrhovca, meteorologa in vrhunskega strokov- njaka na področju snežnih plazov in njegovega na- slednika pri vodenju takratne Podkomisije za snežne plazove GRS konec decembra 2004 pod Vrhom Dla- ni blizu smučišča Vogel. Najpogosteje pa ga je ujezi- lo nesodelovanje ljudi, ki bi lahko oziroma celo mo- rali med seboj sodelovati ali pa zadrževanje, včasih celo skrivanje podatkov in informacij ter različnih vrst znanja, ki bi morale zaokrožiti tudi zunaj "posve- čenih" krogov. V tem kontekstu ga je zanimalo prav vse, čeprav je šel zaradi tega komu kdaj tudi v nos. Za vse znanja in napredka željne je bil odprta knjiga, kaj knjiga, pravi leksikon in hkrati enciklopedija, tudi je- zikovna, na dveh nogah! Prav je, da ob Pavletovem odhodu in temu zapisu na rob pojasnim svoj odnos, ki sem ga vzpostavil, in še bolj spoštovanje, ki sem ga ob tem gojil do nje- ga. Ob slovesu sem se šele namreč v celoti zavedel kakšnega, čeprav kar 42 let starejšega planinskega prijatelja, mentorja in nestorja obenem sem izgu- bil. Spoznala sva se koncem 80. let prejšnjega sto- letja, ko me je povabil sprva na Dan varstva pred Kot vedno obkrožen s številnimi poslušalci, ki so z zanimanjem prisluhnili njegovim besedam (v 70-letih prejšnjega stoletja). Arhiv Pavleta Šegule Bil je tudi med pobudniki tečajev oziroma izobraževanj za minerje snežnih plazov (pozna 70-ta leta 20. stoletja). Arhiv Pavleta Šegule 21 april 2018 PLANINSKI VESTNIK snežnimi plazovi (prvi dan je potekal v izobraževal- nem centru v Poljčah, drugi pa pri vojašnici na Ru- dnem polju), kasneje pa v Komisijo za snežne pla- zove takratne GRS. "Nič ne de, če nisi alpinist in reševalec, potrebuje- mo tudi take, ki se bodo ukvarjali s preventivo, saj je ta pri snežnih plazovih izredno pomembna," so bile njegove besede ob najinem prvem srečanju, ko me je predstavil drugim članom komisije kot vablje- nega člana. Ne bom pozabil njegovega navdušenja nad tem, ko sem po končanem študiju geografije prišel v službo na Geografski inštitut Antona Me- lika ZRC SAZU ter za nadaljevanje študija izbral temo snežni plazovi. Prav takrat je bil sredi enega svojih največjih in najdaljših projektov – šestjezič- nega slovarja Sneg in plazovi (1995). Pripravljati ga je začel še daleč pred "digitalnimi" časi, zato si lahko mislimo, kako obsežna je bila samo koresponden- ca s tujimi strokovnjaki v vsem, več kot desetletje trajajočem času nastajanja tega v evropskem pogle- du pionirskega dela (elektronska različica, ki sem mu jo pomagal pripraviti, je dočakala le poskusno ali beta različico, kmalu bo ta slovar na voljo tudi drugim uporabnikom). Nič manj niso žarele njego- ve oči na mojem zagovoru magistrske naloge. Sploh je bil vedno zadovoljen in vesel, kadar smo Slovenci dosegli kaj tudi na strokovni ravni ali pa se uveljavili med tujimi strokovnjaki, planinsko mnogo bolj raz- vitih narodov. Kljub poznim letom se je Pavle zlahka privadil na ra- čunalnike in elektronsko komunikacijo, a še vedno se je najraje pogovarjal, tako v živo kot po telefonu, najbolj pa se je razveselil obiska na domu v njegovi Suhi v Škofji Loki, kjer si med knjigami in priročniki "komajda videl skozi okno". T udi pred nekaj leti, ko sem se oglasil pri njem in njegovi vedno nasmejani Katarini s svojo mlajšo sodelavko Manco V olk, ki se je prav tako zapisala snežnim plazovom, kar ga je neizmerno razveselilo, saj je vedno govoril in delal v smeri medgeneracijskega prenosa znanj in izku- šenj (planinski brevir na tem področju so njegove, zdaj lahko že zapišemo kultne Nevarnosti v gorah, 1978). Pri tem je moral sogovornik vedno računa- ti s tem, da si je vzel precej več časa, saj je bilo treba marsikaj pojasniti in utemeljiti ali pa argumentirati. Prav v tem je bila njegova veličina, da je namreč pri- sluhnil vsakomur in ni obveljala vedno le njegova. Kasneje smo sodelovali tudi pri nastanku slovarjev, občudoval sem ga zlasti po njegovi svojstveni teme- ljitosti pri pripravi Planinskega terminološkega slo- varja (2002) pod budnim očesom Marjete Humar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vem, da so ga njegovi vrstniki in starejši ko- legi morebiti videli včasih v drugi luči, a jaz vedno in povsod ter predvsem kot Človeka, pisanega z ve- liko začetnico. A vrnimo se k Pavletovi bibliografiji, pod drobno- gled smo vzeli zlasti planinsko in s planinstvom po- vezano, ki jo je tudi sam razdelil na tri glavne sklo- pe – knjige, članke in predavanja, torej sistematično, kot smo bili vajeni tudi vsega drugega, kadar smo delali z njim in zanj. Poleg obeh slovarjev in že ome- njenih kultnih Nevarnosti je brez dvoma eno naj- pomembnejših njegovih del obsežna monografija Sneg, led, plazovi (1986), nekakšen dva v enem ozi- roma "abecednik in katekizem" plazoslovja ali lavi- nologije. T o področje je pripravil še v okviru števil- nih drugih priročnikov, na primer za izobraževanja Kot avtor številnih del je Pavle prenekateremu lastniku teh zapisal zanimiva posvetila; na sliki je posvetilo, ki ga je zapisal znanemu jeseniškemu alpinistu Janezu Krušicu v Zbornik GRS 1912–1982. Arhiv Emila Pevca Knjigo je izdal v samozaložbi, najbolj dovršeno, pretanjeno, z ljubeznijo napisano v njej pa je prvo poglavje o Storžiču, njegovi najljubši gori, ki krasi tudi naslovnico knjige. Arhiv ZRC SAZU Zdaj že legendarne Šegulove Nevarnosti v gorah ne pustijo ravnodušnega prav nobenega bralca; mnogo je takih, ki jo preberejo tudi po večkrat. Arhiv ZRC SAZU 22 in zborovanja gorskih reševalcev, minerje snežnih plazov (s podpoglavjem Namerno proženje sne- žnih plazov, 1967), smučarskih vaditeljev in učite- ljev, mladinskih vodnikov in vodnikov planinskih šol, pa za knjigo (ob izidu pravo uspešnico in v ce- loti plod domačih avtorjev) oziroma obe domači iz- daji Življenja v naravi (1972 in 1981). Veliko je tudi njegovih pregledov problematike snežnih plazov, najobsežnejši tovrstni prispevek o snežnih plazo- vih na območju občine Škofja Loka je pripravil za domače Loške razglede. Pogosto je spisal le nasve- te v obliki enkratnih prispevkov ali v nadaljevanjih (podlistek, rubrika) za bolj varno gibanje oziroma hojo v gorah, kjer je opozarjal na najpogostejše po- manjkljivosti njihovih obiskovalcev, ki lahko prive- dejo tudi do nesreč z najhujšim izidom. Precej pri- ljubljen je tudi njegov Slovarček za planince (1986). Izpod njegovih rok so tudi poglavja v priljubljenih in temeljnih planinskih monografijah, kot so Stole- tje v gorah (1992), Triglav, gora naših gora (1980) in Zbornik PZS ob 110-letnici (2003), kjer je pripravil poglavje o GRS. Pa seveda njegov Križemkražem po gorah (2001), izdan na jesen življenja in v samoza- ložbi (kako značilno zanj!), kjer izvemo marsikaj o tem, zakaj je bil tak, kakršnega smo poznali oziro- ma imeli priložnost in navsezadnje tudi čast (s-)po- znati. Neizmerno čaščenje domačega in znanje števil- nih tujih jezikov kaže tudi njegov prevajalski opus od prevoda skript francoske GRS (1961), številnih prevodov iz nemške literature o ukrepih za reševa- nje zasutih v plazu (1965), ABC za vodnike lavin- skih psov (1964), Atlasu plazov (1981), pa Gaylovi Plazovi (1973), Gornikov svetovalec (1996), do fran- coskega zbornika Gore in zdravje (1990) in angle- škega o podhladitvi, omrzlinah in drugih poškod- bah zaradi mraza (1990) in navsezadnje v Ujmi o klasifikaciji snega v sezonski snežni odeji (1995) in preobrazbi snega (1998) ter o osnovah preobrazbe snega v reviji Življenje in tehnika (1998). Ne sme- mo pozabiti, da je objavil tudi številne prispevke v tujih zbornikih, najbolj redno pri IKAR (Mednaro- dna komisija za reševanje v gorah), pa v Avstrijskem kuratoriju za varnost v gorah (po njihovem zgledu je spodbudil domače posvetovanje Gore in var- nost – morda bi ga kazalo v prihodnje poimenovati po njem - ter uredil zbornike med letoma 1984 in 1990) ter na mednarodnih simpozijih in delavnicah o snegu in plazovih. Ne smemo pozabiti tudi števil- nih drugih publikacij, kjer je sodeloval kot urednik zbornika (zlasti GRS in PD PTT Ljubljana, slednje- ga med letoma 1973–2003) ali strokovni sodelavec oziroma kot soavtor knjig in brošur . Zadnja od knjig je bila Pračkova Vrnite mi moje sinove z gore (2000). V reviji Ujma je objavil številne polemične članke o varstvu pred snežnimi plazovi v Sloveniji in spod- bujal pristojne ter odgovorne k ustanovitvi držav- ne lavinske službe, kot jo poznajo v sosednjih alp- skih deželah, kar se je v zadnjih letih vsaj deloma uresničilo in je potemtakem tudi njegova zasluga. Različni pregledi plazovitih območij po regijah, po- dročjih (prometna infrastruktura), tematika pre- živetja pod snežnim plazom in pomoč reševalnih (lavinskih) psov, povezanost nosilcev varstva pred snežnimi plazovi, vse to in pa redni pregledi izbra- nih pomembnejših lavinskih objav iz tuje literature so napolnili marsikatero stran omenjene strokovne revije, ki je unikum tudi v evropskem prostoru, saj so v njej prispevki avtorjev zelo različnih strok, ki sodelujejo na področju varstva in zaščite pred na- ravnimi in drugimi nesrečami. Za konec preletimo še njegove objave v Planin- skem vestniku, razdeljene pod tematske sklope al- pinizem, naravovarstvo, zgodovina planinstva, do- živetja, anekdote, planinska organizacija in GRS ter pisma bralcev. Že samo teh sedem kategorij kaže ši- rino njegovih nazorov in znanj ter posledično tudi objav. Pod alpinizmom najdemo predvsem poroči- la z odprav in taborov v tujini v času, ko je načeloval KOTG in tudi še kasneje (rubrika Slovenci v tujini, 1971), na primer na Kavkazu, v poljskih Tatrah, pi- sma iz pamirske torbe, o alpinističnih taborih v nek- danji Sovjetski zvezi, opisanih pa je tudi nekaj njego- vih alpinističnih podvigov v domačih in tujih gorah. Pri naravovarstvu je že zgodaj opozoril na varova- nje gorske narave (Gore naj bodo človeštvu na vo- ljo neizumetničene, 1982) in svaril, da velikopotezni načrti, ki so jih imeli v drugi polovici 20. stoletja z našim gorskim svetom nekateri tedanji odločevalci, niso v skladu z varovanjem gorskega okolja. Svoj od- nos do preteklosti in spoštovanja zgodovine je po- kazal tudi v številnih člankih, ki jih je pripravil ob obletnicah najrazličnejših posameznikov in društev, T udi današnje generacije planincev, ki se odločijo za obisk zasneženih gora, ne morejo mimo tega dela, nekakšnega plazoslovnega oziroma lavinskega brevirja. Arhiv ZRC SAZU Šestjezični slovar je njegovo v marsičem pionirsko delo daleč izven naših meja, v katerem se kaže tudi njegova ljubezen do slovenskega jezika. Arhiv ZRC SAZU 23 april 2018 PLANINSKI VESTNIK Knjige, zborniki 1. Belšak, Danilo, Šegula, Pavle, Priročnik za minerje snežnih plazov, 1967 (1. izdaja), 1997 (2. izdaja), avtor II. dela Namerno proženje plazov. 2. Program snovi za mladinske vodnike in vodnike planinske šole, Planinska založba, 1970, avtor poglavja Nevarnosti v gorah. 3. Godec, Rupko, Šegula, Pavle, Banovec, Tomaž, Soklič, Peter, Druškovič, Blanka, Kalinšek, Ivan, Življenje v naravi, Partizanska knjiga, 1971 (1. izdaja), 1981 (2. izdaja), soavtor poglavja Bivanje in hoja v gorah. 4. Več avtorjev, Priročnik za gorske reševalce, Komisija za GRS pri PZS, 1972, soavtor poglavja Nevarnosti (Strela, Plazovi, Preventi- va) in poglavja Sredstva za zvezo in sporazumevanje. 5. Zbornik 20 let PD PTT Ljubljana, 1973, sourednik, avtor prispev- kov Na obisku pri koroških planincih in Na Piku Lenina. 6. Šegula, Pavle, Nevarnosti v gorah, Planinska založba, 1978. 7. Zbornik 25 let PD PTT Ljubljana, 1979, prispevek Bogastvo planinskega sveta, soavtor uvodnika. 8. Zbornik seminarja CZ, Kranj, 1980, prispevek Obezbedjenje od snežnih lavina u Sloveniji. 9. Strojin, Tone, Triglav, gora naših gora, Založba Obzorja, 1980, avtor poglavja Gorništvo, množičnost in varnost. 10. Planinski vodnik, Planinska založba, 1982, avtor poglavja Nevar- nosti v gorah. 11. Zbornik Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije 1912–1982, Planinska založba, 1982; (urednik in soavtor). 12. Zbornik 2. posveta Gore in varnost, Komisija za GRS pri PZS, 1984. 13. Zbornik 3. in 4. posveta Gore in varnost, Komisija za GRS pri PZS, 1985/86. 14. Šegula, Pavle. Sneg, led, plazovi: priročnik za planince, smučarje in druge, Planinska založba, 1986. 15. Slataper, Franco, Petkovšek, Darinka, Šegula, Pavle, Thomaser, Ferdinand, Mussner, Dorothea, Slovarček za planince, Planinska založba, 1986, soavtor slovenskega snopiča. 16. Zbornik Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije 1912–1987, Planinska založba, 1987, urednik in soavtor. 17. Zbornik 2. posveta zdravnikov GRS, 1987. 18. Zbornik 5. posveta Gore in varnost, tipkopis, ni bilo publicirano, 1990. 19. Dobnik, Jože, Jordan, Božo, Raztresen, Marjan, Salberger, Marjan, Šegula, Pavle, Škarja, Tone, Škerbinek, Danilo, Vengust, Albin, Vogelnik, Franc, Rapoša, Kazimir, Savenc, Franci, Stoletje v gorah: ob stoletnici organiziranega planinstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1992, soavtor poglavja Gorska reševalna služba. 20. Zbornik 40 let PD PTT Ljubljana, 1994, prispevek Hoja v gore – za vsakogar nekaj. 21. Šegula, Pavle, Eigenmann, Ruth, Večjezični slovar – Sneg in plazovi; Šegula, Pavle, slovenska izdaja (slovensko-nemško-ita- lijansko-francosko-angleško-španska), Ljubljana, Komisija za GRS pri PZS, 1995. 22. Priročnik Sneg, preobrazba snega, plazovi, reševanje iz plazov, 1998. 23. Vaditelj smučanja, 1970, poglavje Nevarnosti v gorah. 24. Zbornik Alpsko smučanje, 1992, 1996, prispevek Sneg, plazovi, smučanje in varnost. 25. Kako na Triglav, Planinska založba, 1999, poglavje Praktični nasve- ti. 26. III. Zbornik GRS, 1997, avtor prispevka Strokovno in leposlovno čtivo iz GRS. 27. Slataper, Franco, Šegula, Pavle, Gilić, Stanislav, Mussner, Do- rothea, Slovar za planince, Libreria Editrice Goriziana, Gorica, 2000, soavtor slovenskega dela. 28. Praček, Ciril, Vrnite mi moje sinove z gore, samozaložba, 2000 (urednik). 29. Šegula, Pavle. Križemkražem po gorah, (Zbirka Med gorskimi reševalci), Škofja Loka, 2001. 30. Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/PZS, Planinska založba, 2003, soavtor poglavja Gorska reševalna služba. 31. Mlač, Bine, Humar, Marjeta, Klinar, Stanko, Leskošek, Bojan, Pollak, Bojan, Savenc, Franci, Šegula, Pavle, Vengust, Albin, Zu- Bibliografija Pavleta Šegule tako tistih pred domačim pragom (PD Škofja Loka, 1997) kot tudi tujih (GRS Južne Tirolske, 1989). V ešč je bil tudi potopisov z izletov ali daljših trekingov, še posebej v manj znanih domačih in tujih gorah, tuje mu ni bilo niti kolesarjenje (npr. po Atlasu, 1988). Posebej rad je imel anekdote, iz katerih je večino- ma potegnil uporabne nauke (nekakšne planinske basni …; npr. Še ena (resnična) iz Švice, 1974), vse s ciljem za večjo varnost v gorah. Najobsežnejša so poročila med letoma 1962 in 1990 o delu planinske zveze in gorske reševalne službe, redne analize ne- sreč v zimskih sezonah doma in v t. i. deželah IKAR, pri čemer je vedno predstavljal tudi novosti, ki jih je videl v tujini oziroma bral o njih v tuji literaturi. Že omenjeno kritičnost kažejo tudi številni odzivi v pi- smih bralcev (Ko ne ve levica, kaj se dogaja na desni- ci, 2003). Večinoma so njegovi prispevki pomemb- ni kot dokumenti časa, ki so danes zelo dobrodošli zlasti, ko preučujemo posamezne teme kronološko. Katerekoli teme se je že lotil, vedno je opozarjal na varnost oziroma na varno doživljanje in izvedbo planinskih dejavnosti. Zadnji avtorski prispevek Pavleta Šegule v COBISS datira iz leta 2006 in ga je torej zapisal pri svojih 83 letih! Morda je tale pregled najlažje skleniti kar s Pa- vletovimi lastnimi besedami, ki jih je zapisal v član- ku pred tem prispevkom (Nekaj podatkov iz mo- jega življenja, 2003): "Če se vprašam zakaj tako, je vselej odgovor, da prav gotovo zaradi želje koristiti skupnosti na način, kot to lahko najbolje in najlažje storim. V tem delu razen samega delovanja in vese- lja nad skupnimi dosežki nikoli nisem iskal osebnih gmotnih koristi; če bi ne bil tak, ne bi bilo tudi mar- sikatere knjige, skript ali članka. Zato sem imel pri delu razmeroma proste roke, zagotovo pa mi je bilo prihranjeno prenekatero razočaranje." Nam pa je zapustil velikansko planinsko dediščino, ki se je ne bi sramovali niti največji alpski narodi, s svojim de- lom in življenjem pa je pokazal, da lahko brez sra- mu in zavisti stopimo ne le ob njihov bok, temveč da spadamo mednje. m Storžič, »hišna« gora Kranja; ob več priložnostih jo je tako poimenoval tudi Pavle Šegula; jesenski motiv vršnega pobočja je z roba nad Kališčem. Foto: Miha Pavšek 24 pet, Stanislav Bojan, Planinski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002, 2013 (2. izdaja), soavtor, nosilec gesel sneg in plazovi. 32. Zbornik 50 let PD PT Ljubljana, 2003, prispevek Izleti PD PTT Ljubljana po avstrijskem Koroškem. Prevodi tujih knjig 1. Priročnik Gorska reševalna služba v Franciji, 1961 (F. F. M.: Le Secours de Montagne en France, 1960). 2. Plazovi, Planinska založba, 1973, (Albert Gayl: Lawinen, 1965). 3. Nujni ukrepi za reševanje zasutih v plazu, 1965 (Dringliche Maßnahmen zur Rettung Lawinenverschütteter – Zbornik 1. Simpozija Fondation Internationale Vanni Eigenmann, Davos, 1963). 4. ABC za vodnike lavinskih psov, 1964 (Sepp Isslitzer: ABC für Lawinenhundeführer, ÖBRD, Landesleitung Tirol, 1962). 5. Atlas plazov, ilustrirana klasifikacija plazov (Avalanche atlas, UNESCO, 1981, prevod angleško-francosko-nemško-rusko- -španskega izvirnika v tipkopisu). 6. Gornikov svetovalec, 1996 (Walter Siebert, Willi Jungmeier: Alpin Ratgeber). 7. Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza, 1990 (J. A. Wilkerson, Cameron C. Bangs, John S. Hayward: Hypother- mia, Frostbite and other Cold Injuries, The Mountaineers, 1986). 8. Gore in zdravje, 1991 (C. Rathat, J. P. Richalet, J. P. Herry, H. Char- donnet: Santé et altitude, A.R.P.E, SANDOZ, F.F.M.E, 1990). 9. Mednarodna klasifikacija snega v sezonski snežni odeji, UJMA, št. 9, 1995 (The International Classification for Seasonal Snow on the Ground, ICSI, IASH & International glaciological Society, 1990). 10. Osnove preobrazbe snega 1 in 2, Življenje in tehnika, marec in april 1998 (Samuel C. Colbeck). 11. Preobrazba snega, UJMA, 2001 (Claude Sergent: Les Meta- morphoses de la Neige, Neige et Avalanches, št. 83/1998). Članki v domačih revijah 1. Loški razgledi 36, 1989, prispevek Snežni plazovi na območju občine Škofja Loka. 2. Hoja in gibanje v gorah, podlistek Delo, 1972. 3. Signali, glasilo PTT Podjetja Ljubljana 1971–1975, glavni in tehnični urednik, avtor uvodnikov, reportaž, splošnih člankov in fotografij. 4. Alpinistični razgledi (prevodi in izvirni prispevki). 5. Obramba in zaščita (4 članki s področja reševanja in varnosti pred snežnimi plazovi). 6. UJMA (področje varnosti pred snežnimi plazovi; 34 člankov). 7. Planinski vestnik, 1962–2001 (leposlovje o hoji po gorah, varnost, organizacija, GRS, KOTG; pribl. 350 člankov). 8. Zdravje 9. Svobodna misel (gore in partizanstvo, 2 članka). 10. Življenje in tehnika (tehnični članki, varstvo pred plazovi, sneg, preobrazba snega, škoda zaradi plazov, pribl. 50 člankov). 11. Radioamater (tehnični članki, pribl. 5 člankov). 12. Delo, Dnevnik (varnost v gorah, plazovi, pribl. 300 prispevkov). 13. Razni drugi prispevki, študije, zapisi o ogledih, in podobno (24 prispevkov). Članki v tujih zbornikih 1. Zborniki Avstrijskega kuratorija za varnost v gorah 1973, 1987/1, 2, 1989/1, 2, 1990, 1997 (Jahrbuch des Österreichischen Kuratorium für alpine Sicherheit 1973. 1987, 1989, 1990, 1997). 2. Mednarodni simpozij o snegu in plazovih, Chamonix, 1978; refe- rat: Pravilnik o varnosti na organiziranih smučiščih v Jugoslaviji (Règlement pour la securité des pistes en Y ougoslavie). 3. Mednarodni simpozij o snegu, ledu, plazovih, Chamonix, 1991; referat: Dan varstva pred snežnimi plazovi (La journée de la secourité contre les avalanches en Y ougoslavie). 4. Kongres cestarjev Jugoslavije, Naum, 1989; referat: Zaščita cest pred zameti (cestni promet, snežni plazovi, zameti). 5. Posvetovanje voda in ceste, Novo mesto, 1996; referat: Predlog spremljanja zasutih cest po snežnih plazovih in zametih. Predavanja, radio in televizija 1. Radio Ljubljana, športno uredništvo (155 predavanj). 2. Radio Žiri (66 predavanj). 3. Dnevi varstva pred snežnimi plazovi (Poljče, Rudno polje, … redno od 1975 dalje). 25 april 2018 PLANINSKI VESTNIK