AKTUALNO VPRAŠANJE L. Marsikateri delavec in uslužbenec, ki je v bolniškem staležu in prejema hranarino od Zavoda za socialno zavarovanje, se pritožuje, da denarja ne prejema redno, kar mu— razumljivo — povzroča sive lase in marsikatero nepotrebno zadrego. Poizvedeli smo pri delavcih in uslužbencih iz različnih podje- tij in ustanov ter ugotovili, da le malokateri prejema hranarino redno, to se pravi okrog prvega, kot smo pač navajeni, da prejemamo plače. Včasih je tega kriv prizadeti sam, včasih tudi zdravnik oziroma zdravstvena služba, ki ni pravočasno dostavila Zavodu za socialno zavarovanje vseh potrebnih listin — mnogokrat pa leži krivda o-čitno na Zavodu za socialno za- varovanje. Kako naj si drugače razlagamo primer, da uslužbenka, ki je že tretji mesec na bolniškem dopustu in ima torej v svezi s prejemanjem hranarine vse že davno urejeno, dobi denar šele enkrat okrog 20. v mesecu in še to šele po ponovnih urgencah? Takih primerov je več. Se Zavod za socialno zavarovanje zaveda, da s takimi napakami silno otežkoča življenje ljudi v tistih mesecih, ko so odvisni od hranarine? Naše prilike niso take, da bi človek mogel brez posledic dva ali tri tedne čakati na denar, ki mu po vsej pravici pripada. —mm TEKOČI TT JS^Sl j^^l JB^l LETO X. — ST. 15 — CENA DIN 10.- KRANJ, 22. FEBRUARJA 1957 G Hi A S GOREIMUSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNII LJUDI ZA GORENJSKO V XIX. poglavju Zveznega družbenega plana je določilo, da lahko obutvena industrija, ki v proizvodnem postopku uporablja tekoči trak, poviša raven tarifnih postavk pred splošnim 5% oziroma 10% povišanjem, za 5%. Pri tem ni natančnejših pojasnil, kaj je tekoči trak v obutveni industriji. Zato je razumljivo, da so v gorenjskih čevljarskih podjetjih — tako v »Planiki««, »Peko« in »Alpini« — pojmovali tekoči trak smiselno, ne pa tehnično. Za delo na tekočem traku so imeli tisto delo, ki se opravlja po posameznih specializiranih fazah. Tako mnenje je toliko razumljiveje, ker »pravi« tehnični tekoči trak v čevljaTski industriji v Jugoslaviji ni običajen. Z njim so opremljeni le nekateri oddelki kombinata »Borovo«. V istem smislu so tolmačili bo določbo tudi ustrezni zbornični organi. Na tej osnovi so podjetja obutvene industrije na Gorenjskem že izdelala tarifne pravilnike ter jih predložila v odcibritev ustreznim organom. * Prav v tem času pa je izšlo tolmačenje, da se mora tekoči trak v čevljarski industriji pojmovati tehnično, torej, da se lahko poslužijo določil XIX. poglavja zveznega družbenega plana samo tista podjetja, ki imajo organizirano delo na počasi se premikajočih gumijevih preprogah. Pri tem prideta v poštev baje samo kombinat »Borovo« in tovarna obutve »Proleter« iz Beograda. Ob tem se pojavlja več silno perečih vprašanj. Prvo: Zakaj določilo tekočega traku v zveznem družbenem planu ni bilo precizirano? Zakaj spričo dejstva, da uporaba tehničnega tekočega traku v obutveni industriji v Jugoslaviji ni splošen pojav, nista bili preprosto navedeni podjetji, ki lahko uveljavljata predpisane ugodnosti? Drugo: Zakaj je tolmačenje izšlo šele tedaj, ko so bili tarifni pravilniki že izdelani in predloženi v odobritev — torej sredi februarja — čeprav je bil zvezni družbeni plan objavljen že 31. decembra 1956 v Uradnem listu FLRJ štev. 54? Tretje: Je res tekoči trak samo delo na gumijevi preprogi, ki se počasi premika? Ali ni to tudi dobro organizirano delo v posameznih specializiranih fazah? Bi se kaj bistveno spremenilo, če bi večja čevljarska podjetja namesto dosedanjih transportnih sredstev uporabljala za povezavo posameznih faz proizvodnje gumijev trak? Nedvomno je v našem gospodarskem življenju še nešteto težav, ki izvirajo iz nekaterih pomanjkljivosti še nedograjenega gospodarskega sistema in pa tudi iz poizkusov, da bi se obšla posamezna zakonska določila. Cemu potem z nejasnimi formulacijami in prepoznimi tolmačenji še pospeševati te težave, hkrati pa dajati v roke nove argumente tistim, ki v vsakem zakonskem aktu skušajo najti nove in nove pomanjkljivosti, kot opravičilo za svojo »samoiniciativo«! S. Beznik. OKROG NAGRAJEVANJA V ZOBOZDRAVSTVU Nešteto pikrih pripomb je bilo doslej slišati na rovaš zobozdravstvene službe. Tc Pripombe niso redke niti sedaj, ko lahko rečemo, da je zdravstvena služba nasploh in tudi zobozdravstvo precej napredovalo in se razširilo. Dolge ure čakanja v zobozdravstvenih ambulantah, nezadovoljstvo zavarovancev glede kakovosti zobnega zdravljenja in drugih zobozdravstvenih uslug, vse to je metalo temno senco na naše zobozdravstvo v celoti. Zategadelj ni bilo nič čudnega, če so se zavarovanci, seveda tisti, ki so imeli za to finančne možnosti, čedalje pogosteje obračali k zasebnim zobozdravnikom. In res. Storitve "asebnih zobozdravnikov in dentistov so bile ^kovostnejše in hitrejše. Kako odstraniti pomanjkljivosti v zobo-2a>avstvu in težave, ki ga tarejo? Taka in Podobna vprašanja so si večkrat zastavljali različni zdravstveni organi. — Morda so vendarle — vsaj za sedaj — našli najustreznejšo •bliko za odstranitev teh pomanjkljivosti. Pobudo je dala Gorenjska. Okrajni Svet *a zdravstvo in socialno varstvo je že lani v začetku leta imenoval posebno komisijo, W Je analizirala stanje v zobozdravstvenih ambulantah kranjskega okraja s posebnim ozirom na sistem nagrajevanja zobozdravstvenih delavcev, ker je bilo čutiti, da je Predvsem pomanjkljivo in nepravično nagrajevanje pravzaprav eden poglavitnih vzrokov ▼seh pomanjkljivosti. Ves čas je bilo namreč opaziti, da nekateri zobozdravstveni delavci precej zapostavljajo svoje delo v javnih zobozdravstvenih ambulantah, medtem ko je njihova storilnost v privatni praksi neprimerno večja in tudi kakovostnejša. Vzemimo samo primer, katerega je ugotovila omenjena komisija Sveta za zdravstvo. Zanimivo je, da je šef zobne ambulante na Bledu opravil v letu 1955 v javni zobni ambulanti (pri 6-urnem delavniku) storitev v vrednosti 506.000 dinarjev, medtem ko je znašala realizacija storitev, opravljenih za zavarovance in njihove svojce v lastni privatni ordinaciji, na podlagi posebne pogodbe z Zavodom za socialno zavarovanje, v letu 1955 1,225.000 dinarjev in lani celo 1 milijon 517.000 dinarjev. Pri tem primeru je očitno, da večina zobozdravstvenih delavcev pri svojem delu v javnih ambulantah ni dovolj stimuliranih, dn bi opravila čimveč zobozdravstvenih uslug. Zato je komisija Sveta izdelala poseben pravilnik za nagrajevanje zobozdravstvenih delavcev (po posebnem točkovnem sistemu), ki naj bi z variabilnimi dopolnilnimi plačami finančno bolj upošteval storilnost in jih vzpodbujal k večjemu številu uslug, ob nespremenjeni ali celo povečani kvaliteti teh uslug. V začetku je stališče Sveta za zdravstvo in komisije, ki je pripravljala nov način nagrajevanja zobozdravstvenih delavcev, naletelo na odpor pri nekaterih zobozdravstvenih delavcih, ki so opravljali tudi zobozdravstvene storitve v zasebnih ordinacijah. Kolikor je bil ta odpor deloma razumljiv, je tem bolj razumljivo in opravičljivo stališče Sveta za zdravstvo, da je namreč nemogoče tolerirati večjo storilnost v zasebnih zobnih ambulantah zaradi možnosti večjega zaslužka, kot pa v javnih. To bi bilo nepravilno in tudi nepravično. Kljub temu, da so bila vprašanja nagrajevanja zobozdravstvenih delavcev dodobra preštudirana in analizirana, ter da so bili o delu te komisije seznanjeni vsi zdravstveni domovi in zobne ambulante, vključno z Društvom zobozdravstvenih delavcev Slovenije, pa je nedavni dopis Društva zobozdravstvenih delavcev, ki so ga naslovili neposredno na vse zobne ambulante na Gorenjskem in katerega je prejelo tudi Tajništvo za zdravstvo OLO Kranj, povzročil precej hude krvi. Na nedavni seji Sveta za zdravstvo so o tem precej razpravljali. Dopis Društva v žaljivem tonu obravnava ta problem in z dokaj čudnimi izrazi razpravlja z okrajnim Svetom za zdravstvo. Po mnenju članov Sveta je ta dopis odsev nekih čudnih, lahko bi rekli, cehovskih odnosov, ki nimajo za cilj nagrajevanje tudi zobozdravstvenih delavcev po učinku in po merilih, ki jih vsak posameznik zasluži. Dasiravno je ta dopis dvignil precej prahu med zobozdravstvenimi delavci na Gorenjskem, je Svet za zdravstvo sklenil, da bo ugotovitve in predloge komisije, ki je proučevala nagrajevanje zobozdravstvenih delavcev, v načelu in podrobnostih tudi izvedel. Razen tega so člani sveta tudi močno obsodili način, s katerim se Društvo zobozdravstvenih delavcev LRS na nepravilen način vmešava v pristojnosti in odgovornosti okrajnega in občinskih svetov za zdravstvo ter v kompetence zdravstvenih ambulant. Iz dopisa pa je zlasti med vrsticami razvidno, da med nekaterimi zobozdravstvenimi delavci prevladuje močna težnja po večjih dohodkih, ki jih ustvarjajo v zasebni zobozdravstveni praksi. Ta težnja je mnogo bolj poudarjena, kot pa načelo nagrajevanja, ki naj velja tudi v zobozdravstveni službi: vsakemu na podlagi njegovega dela in prizadevnosti. Zategadelj je stremljenje okrajnega Sveta za zdravstvo, da bi v zobozdravstveni službi uvedli plačevanje po učinku, toliko bolj razumljivo, stališče Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, ki zagovarja interese posameznikov, pa neupravičeno. I. A. Brez nove šole v Kranju NE BO ŠLO VEČ Zaradi pomanjkanja prostorov so v kranjskih šolah spremenili v učilnice tudi kabinete in si skušali v sili na ta način pomagati. Toda kaj sedaj, ko ni več nobene učilnice, da bi ne bila ves dan zasedena, niti ni več kabinetov, ki bi jih spremenili v razrede? Ekonomska srednja šola je našla zatočišče v I. gimnaziji v Kranju. Zato pa ima en oddelek 8. razreda gimnazije popoldanski pouk, kar vsekakor psihološko slabo vpliva na maturante. Ponoven problem prostorov je nastal, ko je začela pouk dvoletna ekonomska srednja šola. Takratni prvi letnik so še nekako zrinili v svoje prostore. Ko pa so jeseni lani ustanovili še en prvi letnik, je le-ta začasno gostoval v Vajenski šoli. Ker so po semestralnih počitnicah ustanovili na vajenski šoli še en oddelek, so se dijaki dvoletne ekonomske srednje šole, ko so se vrnili s semestralnih počitnic, znašli takorekoČ na cesti. — Vsi odgovorni organi so si sicer prizadevali, da bi našli zanje že v času počitnic prostore, vendar brez uspeha. Gumarska šola je bila sicer v skrajni sili pripravljena preurediti svojo jedilnico v učilnico. Toda urniki šol so tako urejeni, da bi bilo profesorjem, ki ne poučujejo samo na tem oddelku ekonomske srednje šole temveč tudi na drugih šolah, sploh nemogoče odhajati v gumarsko šolo. Šolske ure bi morale biti skrajšane. Ko so tako rekoč iskali prostore od hiše do hiše, so našli razumevanje na Trgovinski zbornici v Kranju, ki jim je odstopila vso sejno dvorano. Problem šolskih prostorov v Kranju je znan vsem odgovornim forumom. Vsi si prizadevajo, da bi omogočili otrokom in profesorjem čim lažje delo, toda — proračunska sredstva jih utesnjujejo. Vendar pa bo treba le najti izhod — nova šola je nujno potrebna — sicer še večja prizadevanja ne morejo roditi uspehov. Lj. Oj, predpust -ti čas presneti Z zakonom je menda tako, da tisti, ki so zunaj, silijo noter, tisti, ki so že notri, pa bi radi ven. V času pred pustom jih največ »zleze noter«, ali kot pravijo zlobni jeziki, »noter pade«. No, naj bo tako ali drugače, zakon je le resna reč — to pove bodočim zakoncem tudi občinski funkcionar, ko jim v kratkem nagovoru vošči srečo na bodoči življenjski poti (levo zgoraj). Menda so redki taki, ki so jim pri natikanju prstanov (zgoraj desno) ne bi tresla roka — ampak obred je hitro pri kraju (spodaj) in začne se — no, kar se pao začne! Spomini in načrti i Naš sodelavec je obiskal rezervnega kapetana in predsednika odbora UROJ v Kropi Janka Koselja-Jarota in mu zastavil nekaj vprašanj. »Ali nam lahko na kratko opišete kak dogodek iz NOB, ki vam je ostal posebej v spominu?« »Bilo je leta 1944, ko se je naša Prešernova brieada oomikala izza Lipniške planine proti Selški. Pred nami je šla 5-članska obveščevalna patrola. Ker se obveščevalci niso vrnili, na Selški planini pa je bilo vse mirno, smo borci odložili orožje — ko so zaropotale nemške in domobranske strojnice. Po trdem boju nam je prišla na pomoč Voj- Hi kova brigada in smo sovražnika pognali v beg. Zaradi izdajstva smo izgubili 18 borcev, obveščevalce pa so žive ujeli in pred usmrtitvijo zverinsko mučili.« »Se spomnite kakega veselega dogodka?« . »Na Martinj vrhu so nam 1944 Nemci na položajih prepustili kuhano večerjo, sami pa, čeprav številčno močni, brezglavo zbežali ...« »Kaj nam lahko poveste o načrtih UROJ v Kropi za to leto?« »V februarju, marcu in aprilu bomo imeli 8 predavanj za vse rezervne podoficir je In oficirje. Za 3. marec smo predvideli na Jelovici manever, pri katerem bodo sodelovali predvsem smu- carji. Povabili smo tudi tovariše iz Radovljice, Begunj in Jesenic in člane predvojaške vzgoje.« r 0 Včeraj se je začelo prvo zasedanje novega poljskega Sejma. Za novega maršala je bil izvoljen podpredsednik Glavnega odbora Združenja narodne stranice Czeslavv \Viezeh, za vioe-maršala pa član Centralnega komiteja Združene delavske Partije Poljske Zenon Kliszka, ki je l)i!l na osmem plenumu rehabilitiran ter podpredsednik CK demokratske stranko Je/i Jodlovvski. Nadalje so tudi- izvolili nov državni svet, v katerega je prišel tudi Wladi-sla\v (Vomulka. Za predsednika sveta je bil ponovno izvoljen Aleksander Zavvadski. V novem svetu je i) novih članov. Od teh 8 članov Združene delavske Partije Poljske, 1 člani Združene narodne stranke, 2 člana Demokratske stranke in predstavnik skupine progresivnih katolikov. Novi sejem je poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku C\rankicwic'zu. 0 Iz Washinj»tona poročajo, da je demokratski sekretar Thomas Hennings po sestanku kongresnih voditeljev s predsednikom Združenih držav Amerike Kiscnhovvcrjcm izjavil, da bo ameriška vlada podprla sankcije proti Izraelu, če bo Organizacija združenih narodov to zahtevala. O Iz KI a risa so včeraj krenili danski in norveški oddelki v okrepitev švedskim enotam zahodno od Gaze< Sicer pa ostanejo kontingenti čet Organizacije združenih narodov nespremenjeni. (p V sredo so v Krem tj u podpisali sovjetsko-holgarsko deklaracijo o razgovorih vladnih delegacij iin skupno izjavo o razgovorih med ob©* ma Partijama. V deklaraciji so izražena gledišča obeh vlad o medsebojnem sodelovanju, o mednarodnem položaju in o gos|H)darskih odnosih med obema deželama. 0 Indijski delegat v OZN kršna Menon je v sredo izjavil v varnostnem svetu, da bo Indija zaščitili a svoje meje, če bi jjfch ogrožale tuje oborožene sile. Kašmir je sestavni del Indije in Indija je odgovorna za njegovo varnost, je pripomnil Krišna Menon. Kar pa se tiče pogajanj, ji!h indijska vlada ne more začeti, dokler" Pakistan ne bo opustil agresije. Menon je namreč obdolžil Pakistan, da pripravlja vojno. % Iz Damaska poročajo, da je sirijski minister za informacije izjavil, da bo izjemno stanje v Siriji veljalo vse dotlej;, dokler bo upravičen le najmanjši dvom? da utegne priti do organiziranja zarote proti varnosti dežole. Poudaril je, da so izjemno stanje razglasili ob napadu na Egipt, potem pa ga niso ukinili, ker so odkrili, zaroto proti sedanjemu režimu v Siriji. £ Vodja zahodno-nemške ^oeial-demokratske stranke FrJich Ollenhaucr, ki potuje po Združenih državah Amerike, je prispel v sredo v San Franciseo. Ob tej prilložnosli je izjavil, da je združitev Nemčije odvisna, predvsem od volje Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze ter od sporazuma med tema dvema velesilama, ne pa od volje nemškega naroda. Po Ollenhaucrjevem mnenju bi se morale velesile sporazumeti o bodočem položaju združene Nemčije tako, da bi1 bi'lo vsenemški vladi omogočeno, da bi se pridružila katerikoli izmed sedanjih vojaških zvez. £ Blizu mesta Suk el Kemis v Tuniziji so v sredo občutili, hud potres, ki je terjal 12 človeških žrtev, ranjenih pa je bilo po prvih podatkih okoli 30 ljudi. Polres je povzročil tudi |xreccjšnjo gmotno škodo. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Komaj je politični odbor odpravil mučno vprašanje Alžira z dnevnega reda (Generalna skupščina se je končno zedinila za kompromisno resolucijo), se je že pojavila pred delegati nova mapa z napisom »Ciprsko vprašanje«. To ni nič kaj lažji oreh kot je bil alžirski, če ne še celo trši. Ciprski problem pa ni nov niti za svetovno javnost niti za svetovno organizacijo. Že leta 1955 so razpravljali o njem, toda niso prišli do sprejemljive in uspešne rešitve. Lani so ga odložili v upanju, da bosta obe neposredno zainteresirani strani, Grčija in Anglija, sporazumno našli izhod iz zagate. Toda tudi to upanje se je izjalovilo. Obe strani, grška in britanska, se v tej razpravi medsebojno obtožujeta. Velika Britanija dolži Grčijo, da podpira gibanje ciprskih upornikov, atenska vlada pa zahteva pravico do samoodločbe za ciprsko prebivalstvo. Britanska obtožba je bolj ali manj samo propagandno orožje v javni razpravi, po starem pravilu: napad je najboljša obramba. Grška zahteva o priznanju pravice do samoodločbe za ciprsko ljudstvo pa je osnovni kamen spotike v vseh dosedanjih poskusih reševanja cipr- LJUDJE IN DOGODKI NOV OREH PRED OZN ske krize. Grki v matični deželi in na Cipru postavljajo pravico do samoopredelitve kot prvi pogoj za kakršnekoli razgovore ". britanskimi oblastmi, londonska vlada po potiska to vprašanje na zadnje mesto. Zaradi tega temeljnega nesporazuma so propadli doslej tudi vsi razgovori med Atenami in Londonom, trojna pogajanja (Grčija, Anglija. Turčija) v Londonu, kakor tudi vsi poskusi britanske metropole, da bi z novo ustavo pomirili svobode željne Ciprčane. Britanski politiki nočejo slišati o kakršnikoli pravici ciprskega ljudstva, da bi samo odločalo o svoji prihodnosti, niti nočejo določiti roka, v katerem bi Ciper dobil pravico do samoodločbe. Dokler pa ne bodo v Londonu zagotovili te osnovne pravice, ki jo predvideva za vsak narod tudi Ustanovna listina ZN, toliko časa bodo zaman pričakovali, da se bo kdorkoli v Atenah ali na Cipru pogovarjal z njimi o rešitvi krize na otoku. S stališča britanskih koristi je morda »razumljivo«, zakaj je Londonu tolikanj pri srcu mali otok v vzhodnem Sredozemlju, zlasti odkar so se morale bri- tanske čete že vdrugič umakniti s sueškega prekona. Toda kakršnakoli zatrjevanja o »potrebi varovanja petrolejskih koristi na Bližnjem vzhodu« in »strateških ciljev Atlantske zveze« ne morejo biti opravičilo, da bi pol-milijonskemu prebivalstvu odrekali pravico do svobode. Odkar pa je Ciper poslužit anglo-francoskim silam za surov napad na malo egiptovsko republiko, resnični nameni britanske vlade z otokom zbujajo še večji dvom, nemirni Ciper pa postaja čedalje nevarnejša grožnja miru v tem delu sveta. Veliko evropskih in večina azijsko-afriških držav podpira grške zahteve in ciprske težnje po neodvisnosti, vtem ko pa nekatere dežele britanske skupnosti narodov in vse kolonialne sile stojijo na strani britanskih stališč. Zato bo, kot vse kaže, končni izid razprave v glavnem odvisen od stališča ZDA in ostalih ameriških držav. Grčija pri tem računa, da bodo ZDA ostale vsaj nevtralne in tako omogočile latinsko-ameriškim deželam, da se svobodno odločijo po prosti presoji. Velika Britanija pa si spet obeta ameriško po- moč, ker je še nedavno ameriško zunanje ministrstvo izrazilo naklonjenost do britanskega predloga za ciprsko ustavo. Pred političnim odborom sta se takoj v začetku razprave pojavili dve resoluciji. Prva — britanska, zahteva od OZN, naj uveljavijo ukrepe, s katerimi »bi preprečili podporo ali hrabritev upornikov s strani grške vlade«. Očiten manever v skladu s splošno linijo britanske »proti-ofenzive«. Grška resolucija pa terja, naj ZN priznajo ciprskemu narodu pravico do samoodločbe. Razen tega pa je grška delegacija predložila še posebno resolucijo v odgovor na britanske obtožbe, s katero predlaga, naj politični odbor pošlje posebno 7-člansko komisijo, ki bi proučila upravičenost britanskih obdolžitev in ravnanje britanskih oblasti s ciprskim prebivalstvom. Istočasno z razpravo v političnem odboru se je začela tudi razprava v britanskem Spodnjem domu (parlamentu). Kazno je, da bo ta razprava o ciprskem vprašanju zelo razgibana, saj opozicija zavzema povsem drugačne postojanke kot vlada, čeprav bo vlada bržčas spet odnesla večino. b MARTIN TOMAŽIC J kratko, vendar zanimivo JESENIŠKA GLASBENA ŠOLA VZGAJA PREDŠOLSKO MLADINO Z drugim polletjem je uvedla glasbena šola na Jesenicah glasbeno vzgojo predšolske mladine. Pouk je v otroškem vrtcu, kjer dobivajo vsi cicibani, obiskovalci jeseniškega otroškega vrtca glasbeno vzgojo po metodi prof. Jemčeve. U. BRALNE URE V JESENIŠKI PIONIRSKI KNJIŽNICI V okviru Ljudske knjižnice na Jesenicah obstoja že tretji mesec pionirska knjižnica. Uvedli so bralne ure za pionirje. Člani jeseniškega gledališča, profesorji in drugi berejo pionirjem pravljice in pesmi, pripovedujejo jim doživljaje iz NOB in organizirajo krajša predavanja. V. NEONSKO RAZSVETLJAVO HOČEJO Ves Tržič premore le dve neonski reklami. Pričakovali so, da bo neonski napis dobila tudi mlečna restavracija. — Kaj hočemo. Tržičani bi bili radi sodobni. Tudi cestna razsvetljava terja nujno modernizacijo. Menda na občini že razmišljajo o načrtu, da bi letos vsaj dve ulici razsvetlili z neonskimi svetilkami. J. V. ŽE DRUGO MESNICO PODIRAJO V letih po prvi svetovni vojni so prislonili ob starinske loške hiše in mestne zidove mnogo vsiljivih lokalov, ki so kaizili starinsko mesto. Sedaj pa drug za drugim izginjajo. Tretji je prav sedaj na vrsti, in sicer mesnica ob pekarni. Nove mesnice, ki so jih odprli pred podiranjem starih, so precej prispevale k sodobnejši prodaji mesa. K. J. CESTNA NEZGODA V LOKI 17. februarja ob 8. uri se je dogodila cestna prometna nezgoda v Škof j i Loki in sicer na Kopališki ulici. Šofer - amater Franc Božnar iz Škofje Loke, je 16. februarja ob 23. uri samovoljno vzel osebni avto S-2740, last Avto-moto kluba Skofja Loka in se z njim odpeljal v gostilno Marije Dolinar v Zmi-nec na zabavo. Na zabavi se je zadržal do 7.30. ure in se odpeljal v smeri Skofja Loka. V Kopališki ulici je zavozil pod cesto in zdrvel kakih 14 metrov globoko v jarek. Po prometni nezgodi je šel po konja in avto sam spravil nazaj na cesto, nato pa odšel domov, ne da bi nezgodo prijavil. 17. t. m. so ga našli doma v vinjenem stanju. Posebne škode na avtomobilu ni. NESREČA V PREDORU 18. februarja okoli 18.. ure se je dogodila nesreča v železniškem predoru Vintgar—Podhom, kjer je osebni vlak, ki vozi na progi Jesenice—Gorica, povozil delavca Ivana Lesjaka iz Draho-vega. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je Lesjak omenjenega dne šel skozi predor in se ni pravočasno umaknil prihajajočemu vlaku (malo je naglu- šen). Vlak ga je podrl in vlekel za seboj 150 m. To je že drugi primer v zadnjih letih v tem predoru (prebivalstvo naj upošteva železniške predpise —). VROČA KRI Videti je, da je Evgenu Fli-sarju zavrela kri, ko je lani v prepiru z očetom zgrabil sekiro in segel še po nožu in hotel napasti očeta. Šlo je za popolnoma navaden prepir, ki ga navadno rešijo ljudje popolnoma mirno. Na sodišču sta se znašla oče in sin, ker sta obdolževala drug drugega. Po pričah je bilo ugotovljeno, da je le sin ogrožal očeta in je bil zato tudi obsojen, njegov oče pa oproščen. Ker sta se kasneje pobotala in upoštevaje druge okoliščine, je sodišče Evgenu Flisarju nastop kazni 1 meseca zapora pogojno odložilo za 2 leti. L. POCENITEV VIZUMA ZA INOZEMSKE TURISTE Zvezni izvršni svet je izdal uredbo, po kateri se zaradi pospeševanja tujskega prometa inozemcev znižajo nekatere takse za vizum. Običajna taksa za inozemske turiste se zniža od 600 na 300 din, pri skupinskih potovanjih na kolektivni potni list i(5 do 50) oseb pa od 900 na 600 oziroma za vsako osebo od 150 na 75 d:n. Taksa za izletniški vizum, ki je znašala sedaj za 2 dneva 150 dinarjev, stane odslej za 3 dni 75 dinarjev. Nova je tudi določba, da veljajo iste taikse (taksa 600 din za skupmo in 75 din za osebo) tudi pri izdaji kolektivnih dovoljenj inozemskim turistom, ki v skupinah pridejo z ladjami v naše luke in hočejo zapustiti ladjo ter se prosto gibati v mestu in izven njega. Po novih predpisih je predvideno tudi izdajanje ustreznega vizuma osebam, ki pridejo na mejo brez vizuma, vendar je v tem primeru treba plačati dvojno takso. POTROŠNIŠKIH KNJIŽICAH Nekatere trgovine so že leta 1955 uvedle tako ime-lovane potrošniške knjižice, katere pa so morale ukiniti zaradi tega, ker te vrste kreditiranje trgovine potrošniku ni bilo v skladu z veljavnimi predpisi. Toda sedaj se vse bolj uveljavlja mnenje, da bi bilo pametno ponovno uvesti potrošniške knjižice. — Uvedba po-Lrošniških knjižic pa ima ;voje dobre in seveda tudi slabe lastnosti. Poslušajmo, kaj menijo o tem potrošniki in »trgovci«! Poslovod. trgovine »Zlato polje« v Kranju: »Potrošniške knjižice so za potrošnike brez dvoma dobra in pametna stvar. Trgovinam in trgovskim podjetjem (sem sodijo predvsem trgovine živilske stroke— špecerije in zelenjava) pa bi uvedba potrošniških knjižic naložila več dela, ker bi bila evidenca nekoLiko težavnejša. S potrošniškimi knjižicami pa bi vsekakor bolj tesno navezali stranke na trgovine, hkrati pa bi potrošniki lahko venomer kontrolirali cene posameznim proizvodom.« Prva gospodinja: »Ze ves čas jemljem na potrošniško knjižico. Ta ima velike prednosti. Vsak mesec lahko zasledujem višino izdatkov za hrano in hkrati z denarnimi možnostmi uravnavam tudi nakupe. Mislim, da so potrošniške knjižice zelo pametna stvar.« Druga gospodinja: »Na knjižico nočem jemati. Zdi se mi, da je potrošniška knjižica zgolj potuha. Ko zmanjka proti koncu meseca denarja, greš v trgovino in vzameš blago na knjižico. Prvega je pa treba potem odšteti lepe denarce. — Tudi če pride do uvedbe potrošniških knjižic, jaz ne bom kupovala nanjo.« L A. PRESENETLJIV USPEH NA GLASBENI ŠOLI V KRANJU Da opravlja glasbena šola v Kranju pomembno vzgojno nalogo pri šolanju glasbenega naraščaja in da je bilo delo pedagogov tega zavoda v I. polletju zares uspešno, pričajo tudi učni uspehi. — Od 250 gojencev sta bila le dva ocenjena z nezadostno oceno, medtem ko je izdelalo 62 gojencev z odličnim uspehom, 121 s prav dobrim, 60 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom. Pred pričetkom II. polletja pa je 36 gojencev klavirskega oddelka z uspehom opravilo prestopne izpite za vstop v višji razred. S. POSVET MLADIH ČLANOV UO KMETIJSKIH ZADRUG V petek je bilo v Kranju posvetovanje mladih članov upravnih odborov KZ, na katerem je bilo govora o nalogah kmečke mladine v pripravah na občne zbore KZ. Nekatere zadruge svojih mladih članov UO sploh niso poslale na posvetovanje z izgovorom, »kaj mladino brigajo naši občni zbori«. V razpravi je bila zlasti izražena misel, da je treba v članstvo zadruge pritegniti več mladine in postavljena zahteva, da se v nove upravne odbore KZ voli več mladih kmečkih fantov in deklet. Navzoči so izražali težave v delu in sklenili, da bodo o njih govorili tudi na občnih zborih KZ. Po končanih volitvah v upravne odbore KZ bo OK LMS ponovno sklical posvetovanje mladih članov in jim tako pomagal pri njihovem praktičnem delu. ič PRED OBČNIMI ZBORI KZ Kmečka mladina se na iniciativo organizacije LM z vso vnemo pri- pravlja na občne zbore KZ. Da b'-bilo delo še boljše, je bilo v preteklem tednu posvetovanje mladih inženirjev in tehnikov iz gozdarstva in kmetijstva. Navzoči so pozdravili iniciativo LM, da se tudi nje vključi v »družbeno politično delo z mladino, in poudaril, da bi bilo nnino delu aktivov mladih zadružnikov posvečati več pažnje, bosiej m nihče mladim strokovnjakom iz teh področij omogočal, da se posebej med seboj pomenijo in izmenjajo misli o praktičnih in širših družbenih vprašanjih, zato bodo taka posvetovanja tudi v bodoče. -16 OLAJšAJMO MLADINI ŠOLANJE Pretekli četrtek so imeli prosvetni delavci blejske občine koristno posvetovanje. Razpravljali so o učnih načrtih ter o rajonizaciji šolskih okolišev. — Najbolj živahna je bila razprava o ročnem delu. Nekateri domnevajo, da je pouk ročnih del silno otežkočen zaradi pomanjkanja, primernih prostorov, orodja in delavnic. Težave so tudi v tem, ker učitelj stvu še vedno manjka temelj itejše strokovne usposobljenosti za ta predmet. Zato bi bila organizacija tečajev za ročna dela zelo pomembna. Tudi ureditvi šolskih okolišev in usmerjanju dijakov na določene šole je vredno posvetiti več pozornosti. Veliko bolj primerno bi bilo namreč, da se dijaki z Bohinjske Bele vozijo raje v bližnji Bled kot pa v Bohinjsko Bistrico. Trenutno prometne zveze tega ne dopuščajo. Kot kaže, bo Občinski ljudski odbor na Bledu sprejel predlog, ki bi omogočil dijakom cenejši avtobusni prevoz v blejsko gimnazijo. -jb Glas Gorenjske 3 V JESENIŠKI TRGOVINI Nemara bolj kot v katerem koli drugem industrijskem središču na Gorenjskem, občutijo vrzeli v trgovini potrošniki na Jesenicah. Zlasti velja to za živilsko trgovino. Te vrzeli se ostro čutijo spričo tega, da mesto nima močnega kmetijskega zaledja. Po podatkih iz 1. 1955 se namreč v bivšem radovljiškem okraju (vse to področje pa je zaledje Jesenic) ukvarja zgolj s kmetijstvom le 14% prebivalstva. Razen tega so Jesenice razmeroma oddaljene od pomembnejših oskrbovalnih središč. Lokalov je premalo Temu pa se pridružujejo še pomanjkljivosti v jeseniški trgovini, ki so objektivnega in deloma tudi subjektivnega značaja. Med težave, ki žulijo jeseniško trgovino, prištevamo pomanjkanje lokalov, skladišč, tržnice in prevoznih sredstev. Ker je bilo mesto bombardirano, je že po vojni manjkalo lokalov. Stiska je postala še hujša, ko so predpisi sprostili oddajanje poslovnih prostorov. Tako privatni lastniki kakor tudi hišni sveti so začeli oddajati lokale podjetjem, ki laže plačujejo obilnejšo najemnino ali pa nudijo zraven tega še kake protiusluge. Pri tem so se morala umakniti iz lokalov trgovska in druga podjetja, ki niso mogla tekmovati pri najemanju lokalov z močnejšimi konkurenti, pa čeprav bi bilo v interesu jeseniških potrošnikov, da bi obdržala prodajalne. Nekatere neustrezne lokale je bilo treba zapreti iz sanitarnih razlogov. Posamezni lokali pa so še vedno, kljub hudi stiski za prostore, preurejeni za druge namene (celo za garaže). Najbolj vse to občuti trgovina z Živili. Leta 1945 je bilo na sedanjem območju jeseniške obline 28 trgovin z mešanim blagom, ena trgovina s sadjem in zelenjavo ter 8 branjarij. Konec leta 1956 pa je bilo kljub občutno povečanemu številu prebivalstva prav toliko trgovin z mednim blagom in špecerij kot Pred vojno ter dve prodajalni Sa?.zno tudi na subjektivne slabosti. Pri odpravljanju le-teh lahko mnogo pomagajo potrošniški sveti. Toda v jeseniški občini delajo razmeroma zadovoljivo za zdaj le potrošniški sveti pri »Rožci«, »Kasti« in še nekateri.Ti mladi organi družbenega upravljanja — zanje neposredno odgovarja svet za gospodarstvo ObLO — uživajo tudi premalo pomoči in niso Še uspeli dovolj učinkovito sodelovati pri odpravljanju pomanjkljivosti. MLADINCEM Trgovini boljšo tehnično opremljenost Kakšne so perspektive za razvoj in tehnično izpopolnitev jeseniške trgovine nasploh ter še posebej trgovine s kmetijskimi pridelki? Trgovsko podjetje za tekstil in galanterijo »Zarja« sc Posezite po sveči pri našem nagradnem žrebanju ZBRALI SMO ŽE 64 DOBITKOV V VREDNOSTI NAD 200.000 DIN Še nekaj dni, pa bo žreb izbiral srečneže Izmed naših naročnikov, ki bodo dotlej vplačali letno naročnino na Glas Gorenjske, v znesku 600 din. Ze doslej smo zbrali 59 dobitkov v vrednosti nad 200.000 din. Dobitke so prispevala naslednja podjetja: Restavracija Kranj — 1 steklenica likerja; trgovsko podjetje »Elita« Kranj — 1 ženski pulover in 2 prtička; Mesarsko podjetje Naklo — 1 kom. suhega mesa; Miha Teran, frizer, Naklo — 1 parno ondulacijo; trg. podjetje »Usnje« Kranj — 1 par napenjačev; »Meso« Kamnik — 1 kom. topolskc salame; slaščičarna »Vesna« Kamnik — torto; Keramična kemična industrija Kamnik — 2 vazi in 56 skodelic; restavracija »Planinka« Kamnik — 1 steklenico likerja in 1 steklenico vina; trg. podjetje »Izbira« Lesce — ležalni stol; Tkalnica Otočc — 6 rjuh; »Intcks« Kranj — 1 karton žepnih robcev in 3 m popelina za moško srajco; Tovarna gumbov Kamnik — za 1000 din gumbov, pohištveno okovje; tovarna »Plamen« Kropa — garnituro okovja za smuči; »Tapetništvo« Radovljica — otoman; »Okovje« Kamna gorica — garnituro okovja; »Preskrba« Tržič — blago za žensko obleko; »Šešir« skofja Loka — moški klobuk in damsko °areto; »Oprema« Kranj — mesoreznico; •Stol« Duplica — dva stola; trgovsko pod-ietje »Pri Kranjcu« — srajco; Tovarna čoko- lade, Lesce — 2 kg čokolade; »Tapetništvo«, Kranj — blazino za stol; Mestna klavnica 'ranj — gnjat; Tovarna »ISKRA«, Kranj — dinamo; »Kurivo« Kranj — 1 tono krmelj-skega premoga; »Induplati« Jarše — več brisač; Mirko Ješe, Podnart — sobni stol; Mestna brivnica Kranj — 2 hladni ondulaciji; »Vino* Kranj — 10 steklenic vina; »Zelezni-na« Skofja Loka — univerzalno drobilnico; »Gorenjka« Jesenice — 3 steklenice slivovke: Mestna slaščičarna Kranj — torto; »Sobo-plesk« Kranj — pleskanje pohištva; »Manufaktura pri mostu« Skofja Loka — srajco; »Krona« Skofja Loka — 2 steklenici jajčnega likerja; Mesarsko podjetje OZZ Skofja Loka — gnjat; Zadružna mlekarna Cir-če — 2,70 kg sira; »Planika«, Kranj — par moških čevljev; Gostinsko podjetje »Pri Jer-ci«, Kranj — steklenico likerja; »Pletenina«. Kranj — moško srajco; »Roleta-Mizarstvo«. Kranj — ležalni stol in pralnik. Razen teh dobitkov smo nabavili tudi moško kolo»Rog« in radio aparat »Vesna« M 56, najnovejši izpopolnjeni izdelek podjetja »Telekomunikacije«. Naročite se na naše gorenjsko glasilo in vplačajte celoletno naročnino 600 din, ker si s tem zagotovite, da vas bomo upoštevali pri našem nagradnem žrebanju. Uredništvo in uprava iz časa NOB Slovenska mladina je mnogo prispevala v narodnoosvobodilnem boju in ta njen prispevek prehaja danes že v zgodovino polpretekle dobe slovenskega naroda. Kljub temu pa še danes nimamo publikacije, ki bi prikazala delež in vlogo mladine v tem boju. Morali pa bi imeti tako publikacijo, tako zaradi popolnejše zgodovine NOB, še bolj pa zaradi vzgojnega dela med mladino, ki naj bi čim temeljiteje spoznavala pot medvojne mlade generacije in se ob tem vzgajala. Zato je plenum CK LMS na svojem zasedanju 19. januarja 1957 sklenil, da bo izdal zbornik »Mladina Slovenije v NOB«. Zbornik bo posvečen 40. obletnici ustanovitve SKOJ, ki bo 1959. leta. Ta zbornik naj bi z dokumenti in slikami, predvsem pa s čim večjim številom spominov prikazal razvoj, vlogo in širino mladinskega gibanja, junaštvo, požrtvovalnost, nesebičnost in trpljenje mladih ljudi, ki so se, polni idealizma, borili za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Tako obširno delo pa zahteva sodelovanje vseh nekdanjih mladincev, ki bi zbirali arhivsko gradivo, pisali spominske članke ali pa delali kot sodelavci pri uredištvu Zbornika. Po okrajnih središčih bodo ustanovljeni pokrajinski aktivi, v katerih bodo tamkajšnji nekdanji mladinski aktivisti. Ti bodo zbirali gradivo o razvoju in delu organizacije po pokrajinah. Pozivamo vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati pri urejanju Zbornika, naj se obračajo na uredništvo Mladinskega zbornika pri CK LMS in na Okrajne komiteje LMS. Le s sodelovanjem vseh mladih ljudi, ki so bili med vojno borci, kurirji, skojevci, organizatorji posebnih akcij po okupiranih mestih, vodilni mladinski aktivisti itd. bomo lahko Zvezi slovenske mladine, Zvezi komunistične mladine in vsej slovenski mladini z Zbornikom postavili dostojen spomenik. CENTRALNI KOMITE LMS VEC DETELJE NAJ BI SEJALI Kranjska ali tako imenovana gorenjska detelja je dosegla letos na tržiščih še prav posebno velik uspeh. Vendar so bile letošnje odkupljene količine semena detele precej manjše koi; predlanskim. Potrebno bi bilo, da bi kmetje v večji meri puščali deteljo za seme in s prašenjem uničevali največjega škodljivca detelje, tako imenovano žuželko — apiona. * L A. JAGODICEVJE — KULTURA PRIHODNOSTI NA GORENJSKEM Strokovnjaki za sadjarstvo na Okrajni zadružni zvezi v Krajiju sodijo, da bi lahko postalo jagodi-čevje na Gorenjskem — kultura prihodnosti, zlasti kar se tiče okolice turističnih krajev, ker so možnosti dohodkov od jagodičevja štiri do petkrat večje, kot v vrsti drugih kultur. Lansko jesen je bilo na Gorenjskem zasajenega 5 ha črnega ribezlja. Sedaj nameravajo zasaditi 2,5 ha tudi na Bledu, in sicer v plantažni obliki. Z malinami so začeli lansko jesen, in sicer na enem hektarju v Besnici. — Vrtnih jagod so imeli zasejanih 80 arov, vendar nameravajo spomladi zasaditi v Cerkljah plantažo vrtnih jagod na 4 ha. V jagodičevju nasploh so bili doseženi precejšnji uspehi. Zlasti kar se tiče sadik. Samo lansko jesen so jih prodali na Primorsko čez 200.000 komadov. I. A. ZDRAVSTVENE PRILIKE V KAMNIŠKIH PODJETJIH Lani je bilo v kamniških podjetjih 312 manj zaposlenih, vendar je kljub temu število obolenj naraslo za 724. Povprečno trajanje obolenja je bilo 2 dni krajše in je znašalo 18 dni. Zaradi obolenj je bilo izgubljenih 91.194 delovnih dni. Vzroki tega porasta števila obolenj so tudi v podjetjih. V nekaterih podjetjih so delavci slabo zavarovani pred vlago (kaolin, usnje itd.). Slabo zaščiteni stroji so bili ponekod tudi vzrok večjega števila nesreč. — Na vsak način bo treba nadaljevati s sistematičnimi pregledi in s propagando za higiensko tehnično zaščito v podjetjih. Z. PLANINSKI DOM NA LIMBARSKI GORI Limbarska gora pri Moravčah je najlepša razgledna točka na prostoru od Trojan do Domžal. Izletniki jo radi obiskujejo, še več pa bi jih bilo, če bi bilo zgrajeno na vrhu primerno planinsko zatočišče. Zategadelj je začelo Turistično in olepševalno društvo v Moravčah zbirati sredstva za zgraditev planinske koče. Okoliški kmetje so obljubili za začetek 60 kub. metrov lesa. Z. NOVO KOPALIŠČE V LOKI Turistično društvo v Loki je sklenilo zgraditi novo javno kopališče. Idejni načrt ing. Pavla Hafnerja je že odobren. Kopališče bo ostalo na današnjem prostoru. K. J. INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA SOLA V TRŽIČU V Sloveniji industrijskih čevljarskih šol doslej pravzaprav še ni bilo. Lani oktobra pa so jo ustanovili v Tržiču, ki ima že dolgoletno čevljarsko tradicijo. — Začetek je seveda skromen, saj ima šola v prvem letniku le 18 deklet in 5 fantov. Šola je triletna in ima praktičen in teoretičen del pouka. Praktični pouk opravljajo učenci dosedaj v obratnih delavnicah tovarne »Peko«, dokler ne bo dobila šola lastnih delavnic s potrebnimi učnimi stroji. J. V. V TRŽIŠKI OBČINI SKORAJ 50% MANJŠI HEKTARSKI DONOS Hektarski donosi v tržiški občini niso v skladu z zmogljivostjo zemljišč. Predvsem velja to za travnike in pašnike, medtem ko je nekaj bolje v poljedelstvu. Hektarski donos v tržiški občini je skoraj za 50% manjši kot v okolici Kranja ali Begunj, čeprav tržiški kmetovalci uporabljajo umetna gnojila. Po mnenju strokovnjakov pa je zemlja še vedno premalo gnojena. Tudi v sadjarstvu je podoben položaj, saj je od 110 ha sadovnjakov že 50 ha popolnoma izčrpanih. J. V. MARIO VILHAR RAZSTAVLJA NA JESENICAH »LASTNA PODOBA« (Berite filanek na 5. strani!) 6547 934875 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Polj-Bka pot 8, telefon 218, naroČila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Rabimo večje število mizarjev ali kolarjev, sedlarjev ali čevljarjev, dva električar j a in 9 težakov. Ponudbe poslati na Tovarno športnega orodja »ELAN«, Begunje na Gorenjskem. Sprejmem nekvalificirane delavce. — Zidarski mojster Bido-yec Miran, Huje 3, Kranj. Sprejmem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vendling, Cesta na Golnik št. 12, Kranj. Prodam stavbno parcelo na Hujah. Vodovod je že na parceli. — Gorenje, Primskovo 81. Prodam skoraj nov ogrodnik — sadilec krompirja. — Poizve se: Zabnica 45. Prodam Sachs 98 v rabnem stanju za 36.000 din. — Stražišče it. 191, Kranj. Prodam krmsko repo in seno. — Kadivec Martin, Šenčur. Prodam čistokrvno psico — nemško ovčarko, 7 mesecev staro z rodovnikom. — Kalan Val., Plavž 10, Jesenice. Poceni prodam električni gramofon v prenosnem kovčku z vgrajenim ojačevalcem in zvočnikom. Primeren je tudi za odre ali plesne vaje. — Vprašati: Gorenja Sava 95 (za Iskro), Kranj. Prodam enostanovanjsko hišo na Kokrici pri Kranju. Naslov v Upravi. Prodam 400 kom. LGD opeke za strop. Naslov v upravi lista. Prodam: mizarski skobelnik, kuhinjsko gredenco, štedilnik na žaganje, kompresor za polnjenje gum ali beljenje in inventar za trgovino. Naslov v upravi lista. Kupim vseljivo stanovanjsko hišo v Kranju ali bližnji okolici. — Ponudbe oddati na upravo. V Kranju ali Stražišču bi prevzel v dovršitev stanovanje pod pogojem, da bi potem lahko par let stanoval v njem. Naslov v upravi lista. Kupim hišo z nekaj zemlje ali pa samo zazidljivo zemljo do 2 ha. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na upravo lista. Preklicujem, kar sem govoril zoper Javh Stanko. — Vidic Andrej. Prodam kosilnico »Lanz«, ter kobilo in kravo. — Teran Mirko, Duplje. Gospodinjska pomočnica dobi takojšnjo zaposlitev pri 4-članski družini. Nastop službe takoj. Plača dobra. — Poizve se v u-pravi lista. zahvala Ko je za vedno zatisnila svoje blage oči najina ljubljena žena in hčerka marija polak se nama ni bilo mogoče zahvaliti vsakemu posebej za tolikšno sočustvovanje in tolažilne besede. Posebno se zahvaljujeva vsem, ki ste ji darovali vence, ji zapeli v slovo, jo spremili na zadnji poti in zasuli njen prerani grob s cvetjem. Vsem in vsakomur posebej — iskrena hvala. Žalujoči mož Jurij in mama. Kranj — Stražišče. OBJAVE. OBJAVA Za veliko športno prireditev v Planici, kjer bodo 10. marca smuški poleti z mednarodno u-deležbo na mamutski skakalnici, organizira »Avtopromet« Kranj prevoz z avtobusi. Cena 600 din za eno osebo v obe smeri. Prijave sprejema poslovalnica »Triglav« Kranj — bivši »Putnik«. RAZPIS Planinsko društvo Radovljica razpisuje sezonsko delovno mesto (od 1. junija do 30. septembra) za oskrbnika Roblekovega doma na Begunjščici. Zaželjena je večletna praksa v gostinski stroki. Prednost imajo solidni zakonski pari. Ponudbe z življenjepisom je poslati najkasneje do 15. marca 1957 na gornji naslov. »Elektro-Kranj«, Kranj, sprejme takoj 10 elektromonterjev za dela na gradnjah in vzdrževanju trafo postaj, omrežij in daljnovodov. — Zaželeno je, da stanujejo v Kranju ali bližnji okolici. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prijave je oddati na naslov: »Elektro-Kranj«, Kranj, Stara cesta 5. Tržiška tovarna kos in srpov Tržič razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGO VODJA(kinje) Pogoji: srednje strokovna Izobrazba z nekaj letno prakso v knjigovodstvu ter samostojnost v teh poslih. Nastop službe možen takoj, najpozneje pa s 1. aprilom 1957. — Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite tajništvu podjetja ali se javite osebno. Komisija za prodajo stanovanjskih hiš pri občinskem ljudskem odboru Jesenice RAZPIS Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš, last splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) v zvezi s I. točko, I. poglavja 3. razdelka 1/B priloge Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-379/55) in sklepa občinskega ljudskega odbora Jesenice z dne 16. XI. 1956 in 13. II. 1957 o prodaji eno- in dvo-stanovanjskih hiš SLP občine Jesenice, razpisuje komisija za prodajo stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora Jesenice III. JAVNO DRAŽBO ki bo v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora Jesenice na dan 22. II. 1057 ob 8. uri zjutraj, na kateri se bodo odiprodale naslednje stavbe, last splošnega ljudskega premoženja: 1. Dvostanovanjska hiša na Jesenicah, Savska cesta št. 16 v izklicni ceni 1,164.000 din. 2. Dvostanovanjska hiša v Podkužah št. 36, v izklicni ceni 300.000 din. 3. Dvostanovanjska hiša v Gozd-Martuljku št. 18, v izklicni ceni 900.000 din. 4. Enostanovanjska hiša v Gozd-Martuljku št. 100, v izklicni ceni 1,800.000 din. 5. Dvostanovanjska hiša v Kranjski gori št. 55, v izklicni ceni 1,200.000 din. 6. Dvostanovanjska hiša na Dovjem št. ,127, v izklicni ceni 1,800.000 din. 7. Dvostanovanjska hiša na Dovjem št. 120, v izklicni ceni 1,500.000 din. 8. Dvostanovanjska hiša na Belci št. 107, v izklicni ceni 1,600.000 din. 9. Enostanovanjska hiša v Ratečah št, 163, v izklicni ceni 1,000.000 din. 10. Enostanovanjska hiša v Planini pod Golico št. 44, v izklicni ceni 900.000 din. 11. Enostanovanjska hiša-lese-nica na Jesenicah, C. Toneta Cufarja 68 v izklicni ceni 30.000 dinarjev. 12. Dvostanovanjska hiša v Kranjski gori št. 71, v izklicni ceni 1,900.000 din. 13. Dvostanovanjska hiša v Kranjski gori št. 35, v izklicni ceni 1,600.000 din. 14. Enostanovanjska hiša v Kranjski gori št. 132, v izklicni ceni 140.000 din. 15. Dvostanovanjska hiša na Dovjem št. 65, v izklicni ceni 900.000 din. 16. Dvostanovanjska hiša v Mojstrani št. 18, v izklicni ceni 1,800.000 din. 17. Enostanovanjska hiša na Hrušici št. 42, v izklicni ceni 60.000 din. Vsak ponudnik mora dostaviti svojo ponudbo najkasneje tri dni pred pričetkom dražbe komisiji za prodajo stanovanjskih hiš, poleg tega pa mora predložiti potrdilo o vplačilu varščine (are) znesku 10% izklicne cene stavbe, glede katere reflektira na nakup. Varščina se plača pri blagajni ObLO Jesenice ali pa pri komisiji za prodajo stanovanjskih hiš. V izjemnih primerih lahko komisija dovoli, da se vplača 10% varščine izklicne cene komisiji za prodajo stanovanjskih hiš najkasneje ob stavljanju ponudb, sicer reflektant ne bo pri-puščen k stavljanju ponudbe. Vse potrebne informacije dobijo reflektant! pri oddelku za splošne zadeve občinskega ljud- skega odbora Jesenice, v sobi št. 10. Komisija za prodajo stanovanjskih hiš pri občinskem ljudskem odboru Jesenice. tjorcn ji l PREDLOŽITEV ZAKLJUČNIH RAČUNOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1956 V smislu Uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 54/56) in sklepa Sveta za družbeni plan in finance OLO Kranj obvešča Tajništvo za finance OLO Kranj, da so dolžne do 28. 2. 1957 predložiti zaključne račune za leto 1956 Tajništvu za finance OLO Kranj vse gospodarske organizacije s področja industrije, gradbeništva, prometa, kmetijstva in gospodarstva in naslednje gospodarske organizacije in kmetijske zadruge: 1. Obrtno kovinsko podjetje Skofja Loka 2. Pilama Reteče 3. Elektrotehnično podjetje — Kranj 4. »Elra« Skofja Loka 5. »Cokla« Blejska Dobrava 6. Lesno galanterijski obrat Jesenice 7. »Zimopreja« Stražišče 8. »Uniforma« Kranj 9. Čevljarsko podjetje »Stor-žič« Visoko 10. Čevljarsko podjetje »Metka« Ziri 11. Čevljarska zadruga »Rati-tovec« Železniki 12. Zadružna mlekarna Cirče 13. Mestna klavnica Kranj 14. »Mesnina« Jesenice 15. Mesarsko podjetje »Rog« Jesenice 16. Trgovsko podjetje »Kokra« Kranj 17. Trgovsko podjetje »Merkur« Kranj 18. Trgovsko podjetje »Tkanina« Kranj . 19. Trgovsko podjetje »Živila« Kranj 20. Trgovsko in proizvajalno podjetje »Klasje« Kranj 21. Trgovsko podjetje »Loka« Skofja Loka 22. Trgovsko podjetje »Sadje« Kranj 23. Trgovsko podjetje »Ribnik« Jesenice 24. Trgovsko podjetje »Vino« Kranj 25. Trgovsko podjetje »Vino« Bled 26. Trgovsko podjetje »Vino-Gorenjka« Jesenice 27. Trgovsko podjetje »Tobak« Kranj 28. Trgovsko podjetje »Tobak« Radovljica 29. Trgovsko podjetje OZZ — Kranj 30. Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj 31. Trgovsko podjetje »Kurivo« Jesenice 32. Sport hotel Pokljuka 33. Park hotel Bled 34. Grand hotel »Toplice« Bled 35. Hotel »Jelovica« Bled 36. Hotel »Triglav« Bled 37. Hotel »Krim« Bled 38. Hotel »Lovec« Bled 39. Vojno odmaralište »Sloboda« Bled 40. Kmetijska zadruga Bohinjska Bistrica 41. Kmetijska zadruga Cerklje 42. Kmetijska zadruga Ceš-njica 43. Kmetijska zadruga Dovje Mojstrana 44. Kmetijska zadruga Kranj 45. Kmetijska zadruga Naklo 46. Kmetijska zadruga Poljane 47. Kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju 48. Kmetijska zadruga Skofja Loka 49. Kmetijska zadruga Ziri 50. Gozdno-živinorejska zadruga Jezersko. Vse ostale gospodarske organizacije in kmetijske zadruge so dolžne predložiti zaključne račune za leto 1956 za finance pristojnim organom občinskih ljudskih odborov. Tajništvo za finance OLO Kranj O Cesa si ljudje ne privoščijo v hlastanju za razkošjem . . .! Pred dnevi sem prejel precej zajeten prifelc neznanega pisca, ki je takole končal svoje pisanje: »Vas pozdravljajo stanovalci javnih stranišč.« Nič ne rečem — dandanašnji stanujejo ljudje po čudnih kotih, od podstrehe pa do kevdra, da bi pa usoda kogarkoli utesnila (za daljši čas namreč) celo v stranišče, pa le še nisem slišal. Gotovo boste vprašali: »Kje vraga je toliko stranišč, da jih oddajajo celo podnajerhv nikom. Kje drugje, če ne v Kranju. . .« To pot je govora o »ljubka zgodbici« v Gregorčičevi ulici poleg osnovne šole v Kranju. In kdo stanuje v tej hišici? To sta mož in žena, ki se že tretjo zimo drenjata v grobo ometanem prostoru v velikosti 2.50X2.30 m. Da je življenje čim prijetneje, je prostor celo brez peči. Sicer pa tudi to ni tako tragično; končno tudi fantazija in vera v lepše življenje pomagata človeku skozi takšne težave. In kaj menijo o tem »razkošju« na stanovanjskem u-radu? Menda pravijo: »Zakaj ste pa bili tako neumni, da ste šli stanovat v .. .« Seveda — uboga človeka sta nasedla obljubam. Obljubljali so jima primerno stanovanje, dotlej pa naj po-trpita v tem prostoru. Iz vsega se je ponorčevalo celo golo naključje. Na to stavbico je pritrjena reklamna tabla z napisom: »Borba«, »Ljudska pravica« ... £ Ljudje pogostoma vzdihujejo: radi bi videli Monte Carlo — kraljestvo hazarda. Kaj bi silili tako daleč. Ce hočete videti takšno kralje- stvo v miniaturi, tedaj se potrudite le v Šenčur v gostilno »na Jami«. Tu .utegnete naleteti na znane hazarderje S. J., W. C, M. P., V. P., ki je bil zavoljo prevelike ha-zarderske vneme pred časom celo kaznovan in druge. — Menim, da je hazardiranje (v našem primeru »ajne«) silno lepa vzgojna metoda, ki bo na šenčurski mladini, ki pogosto z užitkom gleda hazarderje pri delu, kmalu pokazala prav lepe sadove! £> Zadnjič me je zaneslo v Kropo. Ko sem špiclal za ljudskimi krepostmi, mi je prišlo na uho, da so v tovarni »Plamen« zaposleni 4 šoferji. Vsi, razen enega, so precejšnji ljubitelji dobre kapljice, zlasti takrat, kadar popivajo med rednim delovnim časom. Temu bi morda rekli: borba za nadure. Delo, ki bi ga morali opraviti med rednim delovnim časom, od-brenkajo z nadurnim delom. 0 Posebno zanimiv je eden izmed naštetih primerov. Takole opravičuje svoje nagnjenje k »mokroti«: »Ko prej-mem mesečni zaslužek, se mi zdi kot bi gledal tri filme. Ko stopim v gostilno, pravim: »En dan življenja.« Zvečer je »V vrtincu«. »Dan pozneje, ko se zbudim brez denarja z mačkom, sem pa »Na svoji zemlji«. — In tako naprej : perpetuum mobile .. . #} Veste — ondan sem se domislil Zalega loga nad Železniki. Skoraj ne pomnim, kdaj sem bil zadnjič tam. Da mi ne bi tamošnji prebivalci očitali mlačnosti do njihovega kraja, sem sklenil, da jih obiščem. — Ko sem prisopihal do cilja, sem se na moč začudil in začel računati na prste. Pa je pristopil prileten možakar in dejal: »Slišite vi, če štejete prste na rokah, C odiT e vam bom kar jaz na pamet povedal, da jih imate točno 10!« »Kaj bi štel prste,« sem poučil možička. »Le mesece štejem. 16 mesecev je že tega, kar pripada ta kraj komuni Železniki, pa se še vedno ponaša z napisom ObLO Zali log.« O In za zaključek še nekaj cvetk mojega slovarčka tujk, s katerimi sem vam že zadnjič postregel. Naneslo je tako, da sem ondan po dolgem času srečal svojo staro znanko. Vesel sem je bil. Kavalir, kakršen sem (od glave do peta), sem se ponudil, da jo pospremim do doma. Kar prijetno je bilo, pa kaj bi vam pravil, ko pa sami veste, kako je takole zvečer v dvoje... Pa se je nenadoma moja nimfa naslonila name in s tresočim glasom zagrulila kot ranjena golobica: »Ah, kako ste sintetični!« Revici je spodletelo. Hotela je reči, da sem simpatičen. Saj, če bi me videla podnevi, bi najbrž ne bila tega mnenja. No, kaj bi — noč ima svojo moč ... Zadnjič je iz kranjskega katastrskega urada kar pri-brenčal možakar in preklinjal kot sam cigan. »Kaj neki se razburjate, očka?« sem ga vprašal. »Kaj se ne bi. Pomislite, na katastrskem uradu sem bil. Vsi vragi! Par flik zemlje imam, pa gredo in me kastrirajo kot veleposestnika ...« Poučil sem ga, da ga na katastrskem uradu niso kastrirali, temveč katastrirali, kajti pri 68 letih ni več bojazni ... Vas pozdravlja Vaš Bodičar! KINO »STORŽIC« KRANJ 22. februarja, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »HOU-DINI«. 23. februarja, ob 16. in 18. uri ameriški barvni film »HOUDI-NI« ter ob 22. uri premiera ameriškega filma »BELI JORGO-VAN« 24. februarja, ob 9., 11., 14., 16., 18., 20. in 22. uri premiera amer. barvnega cinemaseop filma — streofonski zvok »CARMEN JO-NES«. — Rezervacij za omenjene kinopredstave ne sprejemamo kino »triglav« primskovo 23. februarja, franc. barvni film »IMEL SEM 7 HČERA« ob 18. in 20. uri. 24. februarja, premiera ameriškega filma »MLADI BEGUNEC«, ob 15., 17. in 19. uri. kino »svoboda« stražišče 23. februarja, ameriški film »BELI JORGOVAN«, ob 18. in 20.30. uri. 24. februarja, ameriški barvni film »HOUDINI«, ob 15., 17. in 19. uri. kino naklo 23. februarja, ameriški film »MLADI BEGUNEC«, ob 19. uri. 24. februarja, ameriški film »BELI JORGOVAN«, ob 15. in 19.30. uri ter franc. barvni film »IMEL SEM 7 HČERA«, ob 17.30. uri. kino »radio« jesenice 22. februarja, ameriški film »DARILO NA VRVICI«, ob 18. in 20. uri. 23. in 24. februarja, ameriški film »RDEČA CONGA«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dcpoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. kino »plavž« jesenice 22. februarja, avstrijski film »DOKLER BOŠ PRI MENI«, ob 18. in 20. uri. 23. in 24. februarja, ameriški film »DARILO NA VRVICI«. V sobotoo b 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. kino žirovnica 23. in 24. februarja, ameriški barvni film »AVANTURE DON JU AN A«. V soboto cb 19.30. uri ter v nedeljo ob 16. in 19.30. uri. kino dovje mojstrana 23. in 24. februarja, avstrijski zabavni film »DOKLER BOS PRI MENI«. V soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 17. in 19. uri. kino »sora« Skofja loka Od 22. do 24. februarja, jugoslovanski film »ZADNJI TIR«. kino »krvavc« cerklje 23. in 24. februarja, angleški film »PIKOVA DAMA«. v sobo- to ob 19.20. uri ter v rfedeljo ob 16. in 19. uri. KINO RADOVLJICA Od 22. do 24. februarja, ameriški barvni film »PUSTOLOVŠČINE DONA JU ANA«. — V petek in soboto ob 20.uri. V nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. uri. KINO LJUBNO 23. in 24. februarja, mehiški film »UKRADENA SREČA«. V soboto ob 19.30. uri ter v nedeljo ob 16. in 18. uri. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE kranj Petek 22. februarja ob 20. uri: Alojzij Remec: »MAGDA« — premiera. Sobota 23. februarja ob 20. uri: Alojzij Remec: »MAGDA« — izven. Nedelja 24. februarja ob 16. uri: Alojzij Remec: »MAGDA« — izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 23. februarja ob 19.30. uri: Aldo de Benedetti: »DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC« — komedija v treh dejanjih. — Režija in scena Bojan Cebulj. GLEDALIŠČE kud »TONE sifrer« Skofja loka V soboto 23. februarja: Don Angelo Guimera:»V NIZ AVI«, ob 20. uri. V nedeljo 24. februarja: Don Angelo Guimera: »V NIZAVI« ob 16. uri. V kamniku v torek je bil živilski trg v Kamniku dobro založen. Spet je bilo precej radiča in špinače, vendar še vedno po ceni 160 din za kg. Jajc je bilo dovolj, cena pa se je gibala okoli 14 din za komad. Jabolka so bila po 30 in 35 din za kg, suhe hruške pa po 40 din liter. Dovolj je bilo fižola po 60 din za liter. Prodajali so tudi razna semena za spomladansko setev: črno deteljo po 450 din liter, krmilno peso 120 od 180 din liter in čebuljček po 258 din liter. . ' V TR2ICTJ Tržnica je zadnjo soboto v Tržiču bila proti pričakovanju spet dobro založena z blagom. Bilo je dovolj jajc po 17 din komad, surovega masla po 560 din kg, mleka po 26 din za liter, medtem ko smetano še vedno prodajajo na zajemalke ali posodice in je ceno težko primerjati. Jabolk je bilo na izbiro po 30 din za kg ter so jih kupci zelo kupovali. Precej je bilo tudi suhih hrušk po 50 din za kg. Bilo je tudi nekaj motovilca in radiča ter endivije, ki pa so jo prodajali na male lesene merice kljub predpisu, da je treba prodajati na utež. Čebula po 100 din kg in češenj po 15 din glavic« vztrajno držita ceno, toda kupcev za to robo je malo. Precej pa se je prodalo ajdove moke ipo 90 din in koruzne po 80 din. V skofji loki Na trgu v Škof j i Loki smo minulo sredo zabeležili naslednje cene: zelje v glavah 30 din kilogram, zelje kislo 50 din, repa kisla "20 din merica, cvetača 130 din, špinača 25 din merica, radič 25 din merica, motovileč 25 din merica, jabolka 45 din kg, korenje 15 din kg, por 10 din komad, fižol 55 din liter, jajca 16 do 18 din komad, sladka smetana 150 din liter, sirček 12 din komad, peteršilj 10 din zavitek, čebula 95 din kg, česen 12 din glavica in regrat 25 din merica. V kranju Deževno vreme je v ponedeljek zadržalo večino okoliški!* kmetov doma. Na trgu zaradi tega ni bilo izbire, pa tudi kupcev je prišlo idosti manj kot običajno. V cenah ni bilo posebnih sprememb. Jajca so bila po 15 in 16 din komad, jabolka še vedno 40 din za kg, čebula 100 din za kg, kisla repa 25 dinarjev merica, radič 25 din merica, pot 10 din komad, peteršilj 5 do 10 din korenina, česen 5 do 8 din glavica in surovo maslo 100 din četrtinski zavitek. Tokrat je bilo naprodaj tudi cvetje. Prodajalke se prinesle šopke teloha, ki so jik mestne gospodinje precej pokupile. Cebulčka v ponedeljek ni bilo mogoče dobiti, čepra* so nekateri povpraševali p* njem. Glaa Gorenjske 5 ALOJZIJ REMEC o o ALI: LEPA Ml PA NAŠIH IN PoLPQETEKLII4 ONI Pred sedmo nremiero v Prešernovem gledališču_ Obiskovalce Prešernovega gledališča bo nemara presenetil naslov, ki smo ga vzdeli pričujoči predpremierski napovedi! Začudil iz dveh razlogov: prvič, ker je bila sedma premiera napovedana že za pretekli torek (takrat naj bi bila premiera v našem listu že napovedane moderne drame »Noči jeze* in drugič: ker je prišlo v program delo, ki ga nismo najavili v okvirnem programu za letošnjo sezono! Kako, da je potem Magda prišla v program? Resnici na ljubo: predvsem za to, da bi z domačim delom počastili Prešernov dan in zaradi programske ekonomičnosti, če se lahko tako izrazim. Zaradi mnogih zadržkov Magda ni pri-ila pravočasno na sceno in vendar prej kakor smo pričakovali. Alojzij Remec sodi med tiste slovenske dramatike, ki so neposredno po prvi svetovni vojni še vedno nadaljevali smer naše romantično-realistič-ne dramatike in ljudske igre, pa so, •norda bolj po naključju kakor z zavestnim hotenjem za novimi, oblikovnimi težnjami, stilno ujeli korak za takratno povojno, po stilu ekspresio-nistično (v njegovem primeru) social-no-borbeno evropsko dramatiko: predvsem avstrijsko in nemško, ki se je spričo grozot in posledic imperialistične vojne in duhovne ter socialne kri-le, ki je sledila neposredno iz nje, kaj rada lotevala podobnih vprašanj. Magda — ta odrski feljton v 12. slikah — najzgovornejše potrjuje to ugotovitev. Zakao pravzaprav gre? Za usodo de-kteta, ki je prišlo v mesto, kakor so Prihajala mlada dekleta — te lepe Vide— s hrepenenjem po sreči, ljubezni in vsem drugim bogastvom, ki jih tam, O(ikoder so prišle, za njih ni bilo, in *a dekleta, nalik lepi Vidi iz ljudske pesmi, postajajo plen najrazličnejših KaPeljivcev, objestnežev, deformiranih in moralno pokvarjenih ljudi! Hrepenele so po tistem, kar bodisi iz teh •11 ornih, razlogov ni bilo možno: in *avrgle so tisto, kar ,bi lahko dobile, Pa Je bilo vse preveč resnično in vsak-*M*J«| Tak vsakdanji ipojav je Peter ■~~ ta »večni« spremljevalec Magdine "sede, človek naših dni, preslab in pre-•rofck v sebi, da bi lahko potegnil to dekle za seboj! Magda ga prezira pTav zaradi tega, ker vedno toži in pridi-guje — stvri ,pa nič, da bi se sa-1X13 lahko potegnila iz blata, ki je Vanj zabredla. V dvanajstih slikah se fvrste pred gledalčevimi očmi dogodki'-ki psihološko in dejansko prepričao pričajo o tem, kako je povsem pošteno, čedno in pridno dekle, hodilo svoj križev pot od postaje do postaje, dokler ne pride svojemu prvemu fantu — nekdanjemu študentu medicine, ki jo je prvi zapeljal in zavrgel — pod obdukcijski nož; nesrečen slučaj pa nanese, da se prav ta, ki ga je Magda vse življenje iskala, pri tem zaistruipi ,in umre. Ekspresionistično režijo, podloženo s scensko glasbo Blaža Arniča, minimalnimi scenskimi elementi in projekcijami je imel na skrbi Ferdo Delak V »Magdi« nastopajo samo trije i-gralci. Na sliki prizor iz četrte slike. Od leve proti desni: Laci Cigoj, Anka Cigojeva in Jože ttLovačič. k g.. Sceno je zamislil Sa^a Kump, kostume pa Valerija Ilovarjeva. Vsekakor še vedno aktualen in obravnave vreden problem. Nič zato, če je konec Magdine zgodbe tako presneto stereotipen in umetniško neprepričljiv, čeprav možen: v novi luči in pod lupo sedanje dcibe bo morda vprašanje, ki ga Remec oblikuje, še zanimivejše zato, ker se zavestne sile v naši družbi zavedajo njegove moralne in človeške vsebine. RADO JAN FILMI, KI JIH GLEDAMO „110UDINI" Pri ogledu te filmske zgodbe, ki pripoveduje o varietejskem rokohitrcu, se gledalec nehote vpraša: so mar ameriški filmski producenti pri iskanju scenarijev res tako okorni, da pri umetniškem vrednotenju biografskih zgodb pozabljajo na vrsto popularnih znanstvenikov in umetnikov, katerih življenjske zgodbe bi se mogle primerno posnemati tudi na filmski trak? — Da bi bila zgodba čim privlačnejša, so glavnemu igralcu Tonvju Curtisu dodali še ljubko igralko Janet Leigh in vrsto osupljivih čarovnij, ki zaidejo naposled v misticizem, leta pa končno izzveni kot »znanstveno« prizadevanje, ki teži k dematerializaciji. Za film smemo reči, da so si filmski producenti prav po »čarovniško« izmislili kaj učinkovit filmski »zvarek«, ki pa naposled na treznega gledalca ne bo napravil posebnih vtisov. aa. „MASCEVALCI" Stare zgodbe iz prejšnjih stoletij, prekrite z rahlo patino poezije in romantike, so za ljudi še posebno privlačne. Tega so se ameriški filmski producenti tudi močno zavedali, ko so se odločili posneti na filmski trak zgodbo, ki pripoveduje o Korziki z vsemi njenimi čari... pa tudi krvne osvete, ki je značilna prav za ta del sveta, niso pozabili. Film med filmi tovrstnega žanra sicer ni kakšno posebno odkritje, je pa dovolj spretno narejen in filmska izrazna sredstva v tolikšni meri izrabljena, da se gledalec ne bo dolgočasil. aa. ČETRTA PREMIERA V ŠKOFJI LOKI S četrto premiero bo loško gledališče zaključilo polletno delo. Zaradi malce ponesrečene izbire repertoarja ni bilo tako uspešno kot lani, kljub temu pa 20 predstav za amatersko gledališče vseeno ni malo, če k temu prištejemo še težave z igralci, sceno, kostumi in opremo, ki so včasih zaradi prepičlih finančnih sredstev skorajda nepremostljive. Za novo premiero so izbrali dramo »V nižavi« — sliko iz kmečkega življenja v Kataloniji pod Pireneji. Napisal jo je Spanec Don Angelo Guimera; po njej je pozneje nemški dramatik Rudolf Lothar napravil libreto za D'Albertovo opero »Nižava«. Medtem ko se opera dogaja v prologu tudi v Pirenejskih gorah, ostane originalno Guime-rovo delo le v nižavi. Tu se bije boj med dobrim in zlim; Mane-likom — nevednim pastirjem in preračunljivim Sebastianom, v sredini spora pa stoji hči beračite — Marta. Bogati gospodar Sebastian izrablja deklo Marto, ker pa je na robu gospodarskega poloma, si mora poiskati bogato nevesto. Marta, čeprav jo ljubi, mu je na poti, zato jo poroči z nevednim pastirjem, da bi še poslej hodil k njej. Manelik odkrije spletke, zadavi Sebastia-na in zbeži z Marto iz nižave. Delo je podobno našim ljudskim igram. Poudarki: višava — nižava, ljubezen — nasilje, dobrota — strahovanje se odražajo tudi v črno-belem slikanju oseb. Njihovi značaji so že v začetku določeni in se v toku dogajanja le izkristalizirajo. Delo je privlačno predvsem zaradi natura-listično-elementarne čustvenosti (Sebastian, Marta) in otroške nevednosti, nedolžnosti in topline (Nuri, Manelik), ki diha iz dela. Kj. KULTURNE IVERI IZ VOKLEGA V Voklem je kulturno življenje zelo razgibano. Prosvetni odsek Gasilskega društva je ustanovil moški pevski zbor, ki se je predstavil z vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Izvajane pesmi so poslušalci • sprejeli z burnim aplavzom, tako da so morali nekaj pesmi celo ponoviti. Ta večer so člani prosvetnega odseka uprizorili tudi burko »Lažizdravnik«. Dramski odsek KUD pa je v režiji tov. Malči Svalj naštudiral Goldomijevo komedijo »Zdraha na vasi«, s katero so uspešno gostovali tudi na Kokrici, Visokem in v Smledniku. Mladi igralca so želi, taiko na domačem odru kakor tudi na gostovanjih lepe u-spehe, kar je dokaz, da je bilo delo dobro naškidirano. -šek 50 LET LJUDSKE KNJIŽNICE V VOKLEM Ljudska knjižnica v Voklem praznuje letos 50-letnico ustanovitve javne čitalnice. Knjižnica v Voklem ima že stare tradicije, saj je bila ustanovljena v prvih letih 20. stoletja ter je delovala v sklepu takratnega prosvetnega društva. To je bila ena izmed prvih podeželskih čitalnic na Gorenjskem. Zal je že po nekaj mesecih obstoja prenehala z delom zavoljo materialnih težav in strankarskih sporov. V letih po prvi svetovni vojni je knjižnica životarila po raznih privatnih prostorih, šele Pozneje jo je učitelj Rozman prenesel v šolsko učilnico ter jo razmeroma dobro uredil. Ob otvoritvi Kulturnega doma leta 1939 je knjižnica končno dobila svoj prostor in opre- S tem sta se povečala tudi število bralcev in zaloge knjig; tako je štela tik Pred vojno nad 1400 zvezkov, med drugim celo nekaj dragocenih primerkov. Vojma je knjižnico popolnoma razdejala, Večina knjig je bilo uničenih, ostale pa so e Porazgubile, tako da je bilo po vojni treba začeti znova. Tako je bila leta 1948 ustanovna sedanja Ljudska knjižnica, ki deluje kot samostojna sekcija KUD in ima danes na policah nad 600 knjig, predvsem leposlovnih, mladinskih in strokovnih. V letu 1956 je bilo izposojenih 514 knjig, napram prejšnjim letom, ko je bilo povprečno prebranih 150 do 200 knjig. Knjižnico obiskujejo predvsem mladi ljudje, segajo pa najrajši po delih iz domače literature (Cankar, Finžgar, Jurčič, Kranjc in Ingolič), iz tuje literature pa so najbolj cenjena dela Londona, Verne j a, Zolaja, Tolstoja in Puškina. -šek LUTKE PRIVABLJAJO MLADE IN STARE Odkar je v Škof j i Loki pričelo z delom lutkovno gledališče KUD »Tone Sifrer«, so si lutke pridobile širok krog prijateljev. — dežem na Breznici med najdelavnejša prosvetna društva jeseniške občine. Razen dramske družine, ki deluje skozi vse leto, je treba omeniti tudi godbo na pihala in pred dobrim mesecem ustanovljeni pevski zbor. Dramska družina je naštudirala v letošnji sezoni že štiri igre: Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, Pipanovo »Dekle iz Trente«, komedijo Roberta Nasha »Vremenar« in Spi-carjevo ljudsko igro »Miklova Zala«. Dokaj trd oreh je bila zlasti Spicarjeva »Miklova Zala«, saj je sodelovalo v večjih ali manjših vlogah nad 60 ljudi, kar je za podeželski kraj več kot mnogo. Režiser je imel srečno voko pri razdelitvi vlog. Serajnika je igral Tonček Mežnarc, njegovo hčer Zalo Majda Pintar-jeva, Tresoglava je igral režiser Mlekuš sam, njegovo hči Almiro Roža Enohova itd. Tudi dikciji in maskam mi bilo kaj očitati. Razen Mežnarca, Mlekuša in Koselja sta presenetili zlasti Enohova, ki je zaigrala Almiro zelo prepričevalno ter Pintarjeva, ki je bila v vlogi Zale čustvena in prikupna. Tudi ostalim igralcem je treba dati vse priznanje. Sceno je zasnoval režiser Mlekuš, izdelali pa so jo člani Svobode. S požrtvovalnostjo, kakršno je opaziti na Breznici, bo uspelo tamošnjim gledahščni-kom naštudirati še Zupanovo Micko« in »Vd-I soko pesem«, ki ju imajo na programu. U. Doslej so pripravili dve premieri in imeli 20 predstav. Posebno so se lutke priljubile najmlajšim. Le-tem v pouk in razvedrilo pripravljajo marljivi lutkarji pod vodstvom Janeza Gašperšiča novo lutkovno igrico »Slamnati voliček«. K. „MIKLOVA ZALA,, — ČETRTA PREMIERA „SVOBODE" ŽIROVNICA -ZARBEZNICA Uvodoma je treba poudariti, da sodi Svoboda »France Prešeren« v Žirovnici s se- MESTNO GLEDALIŠČE NA JESENICAH ZA VZGOJO SVOJIH ČLANOV Aktivnost jeseniškega mestnega gledališča v letošnji sezoni potrjuje tudi skrb za strokovno izpopolnjevanje članov kolektiva s prirejanjem kolektivnih obiskov predstav v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. V soboto zvečer so si ogledali jeseniški gledališčniki v Ljubljani Shakespearovo dramo »Henrik IV.«. Podobne obiske v ljubljanski drami in operi bo organiziralo jeseniško gledališče za svoje člane tudi v bodoče. U. MARIO VILHAR RAZSTAVLJA NA JESENICAH Na Jesenicah je le redkokdaj nudi prilika, da bi ljubitelji likovne umetnosti spremljali razvoj umetniških stremljenj posameznih slovenskih likovnih umetnikov, ker le-ti največkrat ne čutijo potrebe, da bi razstavljali svoja dela v tem oddaljenem kraju Slovenije. Naš primorski rojak Mario Vilhar se je po desetih letih spomnil železarskih Jesenic, kjer je preživel svoja mladeniška leta. S svojimi slikarskimi in kiparskimi deli prikazuje res kvalitetno urejeno likovno razstavo, ki sodi med najboljše, kar smo jih videli na Jesenicah. Razstavljenih je 21 slikarskih in 20 kiparskih del. Ob Vilharjevih delih ni govora o zapletenih spekulativnih, razumarskih eksperimentih pod krinko moderne umetnosti, temveč veje iz njih najiskre-nejša želja, da bi gledalec ob pogledu na slike dejal: »Saj je svet vendar tako lep,« ali pa, da bi se prisrčno nasmejal ob anekdotično zasnovanih pri-zor&kih male plastike, ki postavijo domišljijo prav v sredo najnavadnejših dogodkov vsakdanjega življenja. Brez dvoma je Mario Vilhar eden tistih redkih talentov, ki se je povzpel na umetniško višino kot samorastnik brez tujega vpliva. Njegova akademija je vsakdanje življenje; v njem je našel šolo in napotke, kakršnih ni dobil nikjer drugje. Mario Vilhar se je rodil leta 1925 v Postojni. Izhaja iz umetniške družine. Oče Leo, akademski slikar, je odšel zgodaj v svet in se vrnil šele leta 1947. Mario je kot majehn otrok emigriral z materjo v Jugoslavijo in že kot mlad okusil gorje in bridkosti tedanjega življenja. Smisel za plastiko je pokazal že v zgodnji mladosti, medtem ko je dobil smisel za slikarska dela od matere, ki jo je opazoval pri slikanju. Po končani tehnični srednji šoli se je zaposlil v martinarni jeseniške železarne. Iz te dobe ga Jeseničani poznajo kot vztrajnega, požrtvovalnega in vestnega delavca na kulturnem polju, zategadelj so pokazali za njegovo razstavo tudi lepo zanimanje. — Človek, ki je po poklicu tehnik, se bavi z novinarstvom in piše pesmi, je pokazal zadnja leta v slikarski in kiparski umetnosti tolikšen napredek, da zasluži ne le priznanje, temveč tudi vsestransko podporo, ki bi mu omogočila vsestranski razvoj. U. MARIO VILHAR: MARIONETE, 1957 [PRED POMLADJO. OSVEŽIMO SVOJO GARDEROBO Zelja vsake žene je, da si za pomlad kupi novo obleko, kostim aH plašč, ki prinese spremembo v njeno garderobo. Kostim je za to obdobje skoraj nujno potreben. Zanj se odločite, četudi so vaše denarne zmožnosti skromne. Za ta izda- KAKO NAJ SE VEDEJO KADILCI Kadiiilci se ka(j radi vdajo sLabim navadam in pri tem pozabljajo m a dostojno ponašanje. N:so redki primeri, ko pozdravlja moški s cigareto v roki in včasih celo med pogovorom mirno nadaljuje s kajenjem. Cigareto je treba ob takih priložnostih ugaisnrrti. Prav tako morate cigareto odvreči tedaj, ko vas predstavljajo neznani osebi. Tudi na obiske ne prihajajte s cigareto v roki. Kadilci morajo povsod v družbi paz:iti, da ne motijo nekadilcev, zato maj pred kajenjem vedno prosijo za dovoljenje. Enostaven otroški voziček z lesenim ogrodjem, ki ga preoblečemo z vzorčastim kreto-nom. Za nekaj mesecev nam lahko nadomesti tudi posteljico. OMARICA NA KOLESIH V VSAKEM GOSPODINJSTVU BO ZA SHRANJEVANJE ŠIVALNIH POTREBŠČIN PRIŠLA PRAV OMARICA NA KOLESIH, KOT JO VIDITE NA ZGORNJI SKICI. VISOKA JE 72 cm, GLOBOKA 45 cm IN ŠIROKA 90 cm. ZGORAJ JE POKRITA Z RAZTEGLJIVO PLOSCO. — TUDI OMARICA S PREDALČKI OB STRANEH JE ZELO PRAKTIČNA tek vam nikdar ne bo žal. Ze v jeseni boste kostim spet lahko oblekle. Ako pa kostim že imate, ga za bližajočo pomlad osvežite z ne preveč vpadljivim detajlom. Eleganco svetlega pomladnega kostima izpopolnite s temnim dodatkom na ovratniku in rokavih. Temnobarvne kostime pa okrasite s svetlimi dodatki. Isto napravite z lanskimi oblekami. Svež nadih pomladi bo prijetno spremenil njihov videz. Letos imate še posebno veliko možnosti, saj priporoča moda najrazličnejše trakove, pentlje in podobne malenkosti. Razen tega si omislite tudi okusno izdelano torbico, rokavice in klobuk v ustrezajoči barvi. Tudi ti dodatki bodo izpopolnili vašo garderobo. Za pomlad vam bo prav prišla jopica iz blaga. Modni časopisi prinašajo tudi bolera, ki jih nosimo čez obleko ali pulover. V tem primeru je bolero enake barve kot krilo. Najbolj praktične za pomlad so dvodelne obleke, krojene čimbolj enostavno. Krila so ozka, nagubana, pa tudi plisirana. Izbira je torej velika. wssm NEKAJ OBLEK ZA DEKLICE, KI OBISKUJEJO SOLO RECEPTI FIŽOL S TESTENINAMI 5 dkg masti, 3 dkg moke; 25 dkg fižola, 20 dkg testenin; čebula, česen, paradižnik, majaron, lovorov list, juha ali voda za zalivanje, sol, poper ali paprika, kis. Fižol, namočen že prejšnji dan, pristavimo v mrzli vodi in ga skuhamo. Posebej skuhamo testenine, jih odcedimo ,in preplaknemo z mrzlo vodo. Na masti prepražimo čebulo, potem moko, nazadnje še strt česen, zdrobljene začimbe in konservi-ran paradižnik. Zalijemo po potrebi in dobro pre-vremo. Nazadnje pridenemo odcejene testenine in kuhamo fižol z vodo vred, zato moramo priliti prežganju le toliko tekočine, da se lahko razkuha. Vse skupaj še enkrat prevremo. Jed solimo, papri-ciramo in okisamo. To jed izboljšamo, če jo zalijemo s suho juho ali če kuhamo v fižolu suho meso. TOPLA KROMPIRJEVA SOLATA Z ZELENO 1 kg krompirja, čebula, listi zelene, sol, poper, kis, pol dl soka od pečenke. Kuhan krompir olupimo, zrežemo na tanke liste, solimo, popopramo, mu pridenemo sesekljano zeleno .in čebulo, ga polijemo z razredčenim vrelim kisom in vročim sokom od pečenke, ga premešamo ter takoj serviramo. OCVIRKOVE POGAČICE Četrt kg ocvirkov, četrt kg moke, 9 dkg sladkorja, sol, za noževo konico cimeta, 2 do 3 klinčki, limonina lupinica, 1 jajce, sladkor on cimet za potresanje. Ocvirke na drobno sesekljamo, jim dodamo moko, sladkor, sol, cimet, zmlete ali stolčene kf.inčke, sesekljano 1'mondno "lupinioo in jajce. Iz vsega hitro ugmetemo gladko testo, ki naj počiva čez noč na hladnem. Drugi dan ga razvaljamo za nožev rob na debelo in zrežemo z obodcem v pogačice, ki jih spečemo na namazanem pekaču. Pečene pogačice potresemo z mešanico sladkorja in cimeta. PRAKTIČNI NASVETI Predale, ki se težko odpirajo, namažemo ob straneh z milem. Predpražniki varujejo stanovanje blata in prahu, ki ga prinašamo z obuvalom, toda le, če j:h redno čistimo. Vsak dan jih moramo dvigniti, iz-prašiti in pod njimi pomesti. Delo si olajšamo, če jih ob suhem vremenu podložimo s papirjem, da ostane prah na njem. V času deževja in mokrega snega zamenjamo mokri predpražnik s suhim. Zato jih moramo imeti več. Le tako bo predpražnik res zadržal blato in mokroto in je ne bomo s čevlji prenašali v stanovanje. eTpWJbJL, Bitem, ZGODBA, o/lALEH/c^ Poti na planino je bil navajen; če je. Ie našel sled, je tudi trop prignal srečno domov. Toda. žival je imela smešno navado, da je uhajala med visoke macesne, ki so rasli visoko na vrhu, po grapah in plazeh, med zelenim bukovjem in nizkim smrečjem. Zato je nič kolikokrat begal Jožek po pašniku sem in tja, klical Zvon-čato, Crno, Sivo in Bicka stokrat napeto poslušal, kei se mu je zdelo, da je zapel zvonec, nazadnje pa upehan sćdel na kak štor in zajokal. Nekega lepega popoldneva je našel trop na mirni zeleni jasi za pečino. Toplo je bilo in pa tako strašno utrujen Zaspal je ob Bicku; ta se je vlegel ob njem. Koliko časa je spal, ni vedel; pla nil je na noge in napeto poslušal, kje se bo oglasil znani »tenk-tenk-tenk«. Potem je tekal po robeh, da bi kje zagledal ovce; Bicek je ves čas capljal za nj!m. Slednjič je našel na poti, ki je vodila na planino, sveže sledi. Pognal se je v strmal; bila ga je sama skrb za trop, zato Bicka sprva niti pogrešil ni. Spomnil se je, da je živalca zaostala nad skalami, kjer so včasih lomili kamenje. Ovce je našel na planini. Daleč nekje je zavriskal večerni vlak. »Se pol ure, pa bo tema,« je »preletelo Jožka. Živali so se nagnetle na ozki poti, pastirček pa je zadaj kričal, potiskal tiste, ki so zaostajale, ploskal z rokami, ujel jagnje, ki bi kmalu zdrsnilo po strmini in počenjal vse mogoče, da bi bil le čimprej v dolini. Mrak se je vedno bolj gostil in ko je prispel na* pašnik ob pečini, je hodil že sredi ovac, ker ga je bilo strah čudnih senc, ki so jih risale smreke v črno noč. Blizu opuščenega kamnoloma je začel klicati Bicka. Sele na tretji klic se mu je oglasil, vendar je bilo to nekje daleč. V treh skokih je stal Jožek vrh kamnoloma in njegov klic se je razlegal med skale. Zdaj mu je odgovoril Bicek že čisto bl:zu, vendar nekje spodaj, pod njim. Na trebuhu ležeč je Jožek strmel v prepad in napenjal oči, da bi razločil senco svojega ljubljenčka. Krčevito je jokal in obkladal črnčka z naj- različnejšimi ljubkovalnimi imeni. Mesec, ki je čez čas izšel, je zagledal čudno podobo; sredi navpičnih krva-vordečih sten je vekalo majhno črno jagnje in se oz ralo nekam gor, kjer je v kotanji na suhem bukovem listju spal v klobčič zvit deček, poleg njega pa je pod visokim macesnom mirno počival trop in le tu pa tam je nočno tišino nenadoma zmotil glas zvonca, ki pa je takoj spet utihnil. Zjutraj ga je nekdo stresel za rame. Odprl je oči in videl gospodarja, ki se je sklanjal nad njim. Skočil je pokonci in trepetaj e čakal, kdaj bo začelo padati po njem. Začuda pa tokrat še ozmerjan ni bil. »Fant. zdaj pa po pravici povej, kako je bilo!« »Jaz ... jaz ... Bicek se je zaskočil. Tu spodaj je,« je planilo iz njega. Nič več ni b'lo vprašanj. Gospodar je samo še preštel ovce, če so vse, potem pa je hitro odšel domov po vrv. Ko se je vrnil, jo je privezal za macesen in se spustil do Bicka, ga navezal, zlezel sam na vrh in privlekel še jagnje za seboj. Ves srečen je Jožek objemal malega sko-drančka, dokler ga ni zbudil gospodarjev glas: »Domov pojdi in naje j sel Bom že jaz tačas popazil na ovce!« Jožek ni nikdar več zaspal na paši. Kmalu so šle ovce visoko v planine, kjer so o-stale čez poletje do zgodnje jeseni. Tudi Bicek, Jožkov edini tovariš, je moral z njimi. (Nadaljevanje prihodnjič) Kompare Milena S-nežmL mož ft adiet Je lani mož snežen dejal, da bo poletje vse prespal, ko pa prišel bo dedek Mraz, bo tudi on že spet pri nas. In res nas nič ni nalagal. Poletje v gori je prespal. Ko dedek Mraz je k nam prispel, že Snežko je klobuk imel. A zdaj nemalo nas skrbi! Se mož snežen na nas jezi? Počitnic ni bilo še kraj, ko že odšel je spet nazajv Se Janez mu zameril je, ker hlače je že strgal vse? Morda Mar jetka, ki metlo mu staro dala je v roko? Je hud na Anko, ki koren, — misleč menda, da je meden, — odgriznila je velik kos, ga s tem prikrajšala za nos?! Morda pa bo nazaj prišel, ker je za šalo vse to vzel. Morda za pusta, ko pri nas bo res zabavno prav ves čas. Za vrati čaka ga koren, pa nova metla in polen. Ce ga do pusta sem ne bo, jim pač zameril je hudo! REBUS KRIŽANKA »SNEŽENI MOŽ« Vodoravno: 2. ledena ploskev, na kateri se drsamo, 10. prebivalec kraja na Gorenjskem, znanega po umetno-kovaških delih, 12. besedica, ki veže stavke, 13. izorana zemlja, 14. žensko ime, ki se bere naprej in nazaj enako, 15. čutilo za vid, 16. majhen hrib, 19. odprtine v hiši, skoznje gledamo, 20. žensko ime, 21. nastava, priprava za lovljenje živali, 22. starodavno orožje, del krožnice, 24. ocet, z njim okisamo jed, 27. domača žival, 28. prevozno (sredstvo) motorno sredstvo, 29., 17. in 6. črka abecede, 30. konica, 33. skrajšana oblika zaimka njo, 34. živo rdeča poljska cvetlica, 35. deli posode, 36. srbski vzklik, 38. latinski veznik, 39. čistim z metlo, 42. igralna karta, 43. ta dan, ne jutri, 44. zimsko športno orodje, prevozno sredstvo v snegu. Navpično: l. brez oglov, nasprotno od oglat, 2. dolg človek, 3. dva soglasnika, 4. srbski predlog, 5. predplačilo, 6. žensko ime, 8. enica, enka, 9. obdelati z mo-tiko, 11. staro egipčansko božanstvo, 17. dva enaka soglasnika, 18. nečitljivo napisana črka. 19-gradbeni material, sredstvo za prekrivanje streh, 22. preprosto orodje, 23. tanek, ne širok, 25. oblika rose pozimi, 26. bankovec za 100 dinarjev, 31. v zimskem času je potreben, otroci se ga 'pa vesele, 32. rokomavh, človek, ki krade, 34. nabirajo ga čebele, 35. bližnji sorodnik čebele (množina), 39. glej 20. vodoravno, 40. veže središče kolesa v vrtenju, kratica za osebo, 41. igralna karta. 7 ^837 25 3 72 ODKRITOSRČNA ANKETA Kaj pravi delavska in šolska mladina o včlanjevanju v Zvezo komunistov človeka, ki trdi, da ima svoje mnenje in prepričanje, na splošno cenimo in čislamo, kljub temu, da so morda njegova mnenja različna od naših. — ljudje tudi pravijo. da bi bilo na svetu zelo dolgočasno živeti, ce se ne bi med seboj' vendarle vsaj nekoliko razlikovali. mnenja ... mnenja . .. Človek je odsev okolja, v katerem 2ivi. njegov svetovni nazor, njegova stališča do posameznih dogajanj in pojavov so pac produkt nekaterih bolj ali manj (vsaj v mladosti) avtoritativnih mnenj, dokler ni sam toliko sposoben, da si na podlagi izkustev in znanja, ustvari lasten pogled na svet. To, kar je pred kratkim storil Okrajni komite LMS v Kranju, ima morda precej zveze z Gallupom ... Gre namreč za anketo. Anketo, ki 8o jo razposlali med delavsko in šolsko mladino v nekatera podjetja in nekatere šolske zavode. Le-ta je pokazala kaj zanimive ugotovitve. 2711 anketiranim mladincem iz nekaterih tovarn in 239 mladincem posameznih šol so zastavili v anketi naslednja vprašanja: 1- Ali si član Zveze komunistov? 2. Ce nisi, ali si želiš postati? 3- Ce ne želiš postati, zakaj si tega ne želiš? Pojdimo kar po vrsti. Navedli bomo °ekatere najznačilnejše odgovore. Nekaj mladincev iz tovarne usnja »Standard« v Kranju je na zadnje zastavljeno vprašanje odgovorilo: »da ne želi postati član Zveze komunistov zaradi staršev ...« Nekateri mladinci iz podjetja »Ro- leta' kole; iz Kranja pa so odgovorili ta- »Nisem si še popolnoma na ja#- »Nisem sposoben ...« »Ne upam si izpolnjevati nalog, ki zastavlja organizacija Zveze komunistov.« Devet mladincev iz tovarne »Pletenina« v Kranju pa je na vprašanje, zakaj ne žele postati člani Zveze komunistov, odgovorilo-: »Jaz nič ne vem o tem...« V naslednjem še nekaj odgovorov mladincev iz tovarne »Tiskanina«: »Se ne pečam s problemi ZK in me ne zanima politika ...« »Zaradi staršev ...« »Imam premajhno plačo...« »Dokler bom imela 32 dinarjev na Uro — ne želim postati član Zveze komunistov. ..« Oseminštirideset mladincev iz tovarne »Inteks« v Kranju je odgovorilo, da ne morejo postati člani Zveze komunistov, ker jih starši ne puste. Take in podobne odgovore so v anketah navedli mladinci iz proizvodnih podjetij. Prisluhnimo še nekaterim odgovorom na isto anketo mladih učiteljev, ki so bili na seminarju v Rib-nem. Nekdo izmed njih je tudi odgovoril: »Poznam nekaj komunistov, ki ne dajejo zgleda nekomunistom ...« ... »Član ZK za sedaj še ne želim postati. Zavedam se, kakšne naloge naj bi imel vsak njen član (žal vsi komunisti tega še ne vedo) in ne vem, če sem že dovolj zrela za vstop v to organizacijo. Mislim pa, da s svojim delom, čeprav še nisem član ZK, prav tako pomagam pri graditvi socializma in vzgajam mladino v naprednem duhu.« Se en odgovor: »Zdi se mi, da je ta organizacija precej pomembna. V kolikor poznam njene naloge, mi je le-ta všeč. Za sedaj pa se mi zdi, da še vse preveč zapira svoj delokrog. Vse je nekako tajno. Člani ZK bi morali biti ljudje, ki imajo vpliv pri ljudstvu... Zdi se mi, da se tudi preveč govori, a premalo dela. — Ne morem reči, da ne želim postati član ZK, le organizacija mi mora dati priliko, da jo bolj spoznam. Zdi se mi še, da bi se morali njeni člani bolj zavedati svojih nalog in jih izvrševati, zlasti na vasi...« Se ta odgovor: »Član Zveze komunistov ne želim postati zato, ker biti pravi komunist je težko, da bi se pa le skrival pod plaščem komunista, delal pa drugače, tega mi ne dovoljuje moja državljanska čast.« In odgovori šolske mladine Nekaj mladincev gimnazije z Jesenic je odgovorilo takole: »Član Zveze komunistov ne želim postati, ker mi ni dovolj znana ta organizacija.« — Nadalje: »Postala bi, če bi poznala organizacijo...« ».. . zdi se mi, da še nisem dovolj zrela za to organizacijo, kajti vsak njen član ima svoje dolžnosti, ki od človeka terjajo mnogo volje.« »... ker mislim, da politično še nisem dovolj zrela. Po mojem mnenju pa je lahko član Zveze komunistov le zrel in pozitivno usmerjen človek.« Značilni so odgovori nekaterih dijakov škofjeloške gimnazije, katere zaledje je izrazito kmečko. Zato tudi precej takih odgovorov: »Član ZK ne želim postati zato, ker se ne čutim sposobnega, da bi izpolnjeval dolžnosti, ki jih ta organizacija zahteva.« »Ne želim postati ... zaradi domačih razmer ... Kolikor časa sem še odvisna od staršev, ne morem pristopiti . . .« »... jaz bi že želela postati, pa mi tega ne dovolijo starši, ker se njihovi nazori ne ujemajo s programom, ki ga ima organizacija Zveze komunistov.« ». . . ker sem odvisen še od staršev, jih moram ubogati, hoditi v cerkev in podobno. Ce pa to delam, bi bil v očitnem protislovju z organizacijo Zveze komunistov.« ». .. kar se tiče organizacije Zveze komunistov, moram povedati, da če sem prav že polnoleten, še daleč ne morem sam odločati o tem, ali naj postanem član ZK ali ne. Popolnoma sem še odvisen od staršev in njihovi odnosi do religije so namreč precej drugačni kot jih zahteva ZK. Tudi sam si še v tem oziru nisem na jasnem. Razen tega čutim, da sem za to organizacijo še mnogo premlad. Upoštevaje še moje nazore o religiji, bi bilo potem res smešno, da bi bil član ZK.« Nekateri dijaki Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju pa so zapisali naslednje odgovore: »Menim, da še nisem dorasla za to in da ne bcm mogla izvrševati nalog, katere bo postavila pred mene organizacija Zveze komunistov.« »... nisem član Zveze komunistov in ne želim postati, ker mislim da še nisem dovolj sposobna za to.« — In nadalje: »Nisem politično dosti razgledana.« Nekateri so odgovorili tudi takole: »Zato ne želim postati član ZK, ker se mi zdi, da je še mnogo takih, ki tega ne zaslužijo. Zato je bolje, da še nekoliko počakam.« »... ker sem preobremenjen in ker sem član že tolikih organizacij, da res ne morem postati član nobene već.« In končno: »Ko bom organizacijo dovolj spoznala, se bom odločila za vstop vanjo.« —v— Kaj je torej pokazala ta anketa? Predvsem je treba poudariti, da je ogromna večina odgovorov napisana s precejšnjo mero prizadetosti. Videti je, da mladina na splošno visoko ceni organizacijo Zveze komunistov in ne želi postati član Zveze komunistov le zaradi tega, da ne bi v organizaciji pomenila zgolj številke. — Hkrati je anketa tudi zelo jasno pokazala, da posamezne organizacije Zveze komunistov v tovarnah ali na terenu posvečajo premalo pozornosti mladini in mladinski organizaciji, zlasti glede širjenja ideološko - političnega obzorja mladine. Ta ugotovitev je brez dvoma podkrepljena z vrsto navedenih in tudi nenavedenih odgovorov iz te ankete. Mladina se tudi sama tega zaveda! Brez dvoma ne bodo ostale besede, izrečene na letni mladinski konferenci v tovarni »Planika«, le glas vpijočega v puščavi: »Člani Zveze komunistov nam niso posvečali skoraj nobene pozornosti. To je razvidno tudi iz tega, ker od 377 članov organizacije LMS ni niti en član Zveze komunistov. Vsi pa tudi nismo tako slabi, da bi v treh letih obstoja naše tovarne ne bilo niti enega, ki bi bil zrel za članstvo v Zvezi komunistov,, oziroma da ni niti enega, katerega bi se dalo vzgojiti v dobrega komunista.« In slednjič še delček razprave na nedavni konferenci Zveze komunistov jeseniške Železarne: »V imenu mladinske organizacije naše 2elezarne se obračam na vas, starejše komuniste v želji, da bi vi s svojim znanjem in izkušnjami politično vzgojno vplivali na mlade ljudi v o-snovnih mladinskih organizacijah po obratih. S tem boste mladini pomagali, ker še nima dovolj izkušenj. Ce pa že doslej niste črpali kadrov za organizacijo Zveze komunistov iz naših mladih vrst, storite to vsaj v bodoče, sicer bo ostala za vami praznina, ko boste stari šestdeset let. Taka pa ni politika naše Zveze komunistov.« Tako je namreč na tej konferenci razpravljal mlad delavec v jeseniški železarni — delegat konference. Vzrok razmeroma ozke politične razgledanosti mladine v tovarnah in šolah je morda tudi v tem, da mladina nekaj let ni imela svoje organizacije v podjetjih in šolah. Vzroki so brez dvoma tudi v neaktivnem in po oblikah dela zastarelem načinu politične vzgoje mladine v vseh tistih organizacijah, kjer se le-ta izživlja. To so razne športne organizacije, kulturno-nprosvet-na društva, klubi itd. Pričujoča anketa, v kolikor bodo z njenimi podrobnostmi seznanjene vse družbeno-politične organizacije in forumi, zlasti v osnovnih organizacijah po podjetjih in šolah, bo lahko nudila le-tem bogato torišče dela, saj so dosedanje pomanjkljivosti in tudi napake v delu z našo mladino iz nje zelo jasno razvidne. Iztok Ausec € LAS DELAVCI V »PLAMENU« V KROPI SE IZOBRAŽUJEJO Delavski svet v tovarni vijakov in žebljev »Plamen« v Kropi skrbi za strokovno vzgojo mladih delavcev. Od decembra lani delavci do 20. leta starosti obiskujejo strokovni tečaj, kjer poslušajo razen strokovnih predavanj tudi predavanja o HTZ, delavskem samoupravljanju itd. Kdor bo ob zaključku tečaja o-pravil izpit, mu bo priznana pol-kvalifikacija. Sindikalna podružnica ■♦Plamen« v Kropi pa je organizirala ciklus predavanj, ki jih Krokarji z zanimanjem zasledujejo. C. R. USPEŠNO CEPLJENJE PROTI ŽIVALSKIM KUŽNIM BOLEZNIM V MEDVODAH Na zadnji seji ObLO Medvode so govorili tudi o živinorejski službi. Živinorejski odseki naj bi postali središče razvoja živinoreje na vasi. Zal pa so kmetijske zadruge vse premalo delavne, opaziti je pomanjkljivo propagiranje umetnega osemenjevanja itd. Proti svinjski rdečici je bilo cepljenih 832 prašičev, kar je 92% prašičev na vasi. Goveja tuberkuloza je zelo razširjena v vaseh Vaše, Svetje, Senica in Seničica. Precej je še hlevov, kjer tuberkulinizacija še ni bila opravljena. Proti konjski smrkavosti je bilo cepljenih 618 kopitarjev, proti pasji steklini pa 508 psov. Na območju občine Medvode sta 2 klavnici, 4 stalne mesnice in 1 začasna. Obrat v Smledniku je zadovoljiv, v Goričanah pa potrebam ne more zadoščati. V. M. SUSMARJE NAJ SE OBDAVČI Novo izvoljeni upravni odbor Obrtne zbornice za okraj Kranj se je v torek prvič sestal. Proučevali so predlog okrajnega družbenega plana, ki se nanaša na obrt. Sklenili so predlagati, da se vse osebe, ki se brez obrtnega dovoljenja ukvarjajo z o-brtniškimi deli, obdavčijo. Obravnavali so tudi nekaj konkretnih primerov o stopnji amortizacije za obrtna podjetja. Razpravljali so dalje še o skladu medsebojne pomoči zasebnih o-brtnikov z ozirom na novo tolmačenje uredbe o dohodnini. Plačani prispevek se smatra kot režijska postavka, še nerešeno pa je priznanje zavarovalne o-snove. Upravni odbor je sklenil, da je s problemom treba seznaniti vse pristojne organe, meni pa, da to ne sme biti razlog za izstopanje iz članstva. M. 3 TEDNE BODO PROSTOVOLJNO DELALI V Tržiču je te dni zborovalo 37 študentov-štipendistov ObLO. V razgovoru so študentje izjavili, da pri študiju v materialnem pogledu nimajo težav. Želeli pa so več sodelovanja z delavsko in kmečko mladino. Sklenili so, da bodo v juliju delali tri tedne prostovoljno pri raznih komunalnih delih. Želeli so, da bi delali skupaj z delavsko in kmečko mladino ter upajo, da bo skupna delovna akcija utrdila medsebojne zveze. J. V. NOVI GORENJSKI SMUČARSKI VADITELJI Odbor Gorenjske smučarske podzveze je poskrbel tudi za vzgojo novih smučarskih vaditeljev. Tokrat je priredila podzveza smučarski tečaj, v katerega so poslali tečajnike gorenjski smučarski klubi in telovadna društva »Partizan«. Tečaja so se udeležili tudi prosvetni delavci, ki poučujejo smučanje na srednjih in osnovnih šolah v raznih krajih kranjskega okraja. Tečaj je vodil smučarski učitelj tov. Be-fiter. Istočasno je bil v istem domu tudi tečaj »Partizana« Slovenije, ki ga je vodil smučarski učitelj tov. Kobal. Razen praktične predelave osnovne in deloma tudi nadaljevalne šole, v kateri so tečajniki vadili na bližnjih smučiščih po sodobnem učnem načrtu predpisane like, so poslušali tudi koristna predavanja. O šolskem in množičnem smučanju je predaval izkušeni smučarski učitelj Janko Sicherl. Tečajniki so dobili smernice, kako naj se udej-stvujejo ne samo doma, ampak tudi v sosednih krajih, kjer ni smučarskih vaditeljev. V živahnem razgovoru so Izmenjali svoja mnenja o množičnem smučanja ter odkrili vse sončne strnai pa tudi težave pri svojem delovanju v posameznih krajih Gorenjske. Mladini so potrebni najboljši vaditelji! TI naj otroke v obliki iger naučijo smučanja. Nekateri tečajniki so uspešno opravili izpit. Tako so dobili kvalificirane smučarske vaditelje Kranj, Skofja Loka in Kranjska gora. PRED PRICETKOM SLOVENSKE JUDO LIGE V začetim marca se prične tekmovanje v slovenski judo ligi. Slovenski klubi se bodo tretjič pomerili med seboj za naslov republiškega prvaka, kar je obenem tudd vstopnica v finale državnega prvenstva. To pot bo v njihovi družbi prvič tudi kranjski »Triglav«. In kakšni so izgledi »Triglava«? Zelo verjetno je, da se bo moral letos zadovoljiti z zadnjim mestom, kajti mladim kranjskim judoistom zelo primanjkuje izkušenj, primanjkuje jim borb. Medtem ko imajo borci drugih klubov vpisanih v svojih tekmovalnih knjižicah že po petdeset in še več borb, so tekmovalne knjižice kranjskih tekmovalcev še prazne. Le redki imajo za seboj eno ali dve borbi. Zato je tudi težko oceniti moč »Triglavove« ekipe, saj se doslej še ni resno pomerilo z nobenim svojih bodočih nasprotnikov. Vendar pa utegne kranjsko moštvo, zlasti njena največ obetajoča borca Črnivec in Sorli, pa tudi Mlakar, Kavčič, Grmek, Pavčič in drugi, pripraviti marsikateremu moštvu presenečenje in mu zmešati štrene. Sicer pa so to le bolj ugibanja. Prvi odgovor bomo dobili že 3. marca, ko se bjsta v Kranju pomerila AKJ Olvmpia dn domači »Triglav«. B.F . GORENJCI — TO POT SLABI V nedeljo je bilo v Ljubljani tekmovanje desetorice najuspenšejših namiznoteniških igralcev v Sloveniji v pretekli sezoni. Gorenjci to pot niso imeli sreče, saj so se vsi razen Terana plasirali v spodnji del lestvice. Reznltati: Kern 9, Podobnik 8, Tomažič Tigerman 5, Zezlina 4, Mrgole 2, Stana 2, Česen 2, Strumbl 1. OBČNI ZBOR PARTIZANA« ZA GORENJSKO V Stražišču je' bil preteklo soboto občni zbor vseh društev »Partizana«v kranjskem okraju. Društva so v preteklem letu mnogo napredovala, vendar je še vedno problem vaditelj-skega kadra. Prav tako je še premalo delavske mladine v vrstah telovadcev. V novi odbor so izvoljeni večinoma stari člaiii, ki jih že enajsto leto vodi Ana Ažman. SMUČARSKI DVOBOJ PREDDVOR : JEZERSKO Preteklo nedeljo so se pomerili na Jezerskem smučarji z Jezerskega in Preddvora, in sicer: v slalomu s 45 vratci, za ekipni pokal, katerega so zanesljivo osvojili Jezerjani.« Rezultati: 1. Frantar, 2. Dolinšek, 3. Zadni-kar (vsi SK Jezersko). A. K. SAH V »ISKRI« Šahovska sekcija »Iskre«, ki deluje v okviru SD Kranj, je imela pretekli teden svoj redni letni občni zbor. Na zboru so kritično pretehtali opravljeno delo in določili glavne smernice za delo v prihodnjem letu. Naša sekcija šteje danes 54 članov, med njimi precej tretje in drngokategernikov. Naši člani in moštvo so sodelovali skoraj na vseh večjih prireditvah Gorenjske, postali smo tudi sindikalni prvaki Kranja itd. Za uspešno delo ima največ zaslug predsednik Hladnik. Ob zaključku občnega zbora sta prvoka-tegornika Jože Pogačnik In Kari Misjak zaigrala s člani sekcije simultanko na tridesetih deskah ter zmagala ■ rezultatom 23,5 : 6,5. Premagali so Ju: Peter Koren, Ivan Gril, Jože Prelovšek in članica Cecakova. Jan.- SLIKANICA ZAN1MJV05TI "11 II Ana se je še dobro spominjala nekega dogodka, takrat ji je bilo morda petnajst ali šestnajst let. Kovači so pili likof, pravkar so bili postavili dve novi ognjišči v spodnjem vigen-cu. Mati jim je nosila na mizo pijačo in ko je prišel stari Pubič s harmoniko, je plesala z vsemi po vrsti, da ji je široko krilo pometalo vso hišo. Kako se je takrat smejala! Pustila je, da so jo kovači trepljali po širokih plečih in bokih. Ani se je zdela odurna, na tihem se je sramovala materine ne-obrzdanosti. Dve leti pozneje se je kesala tistega sramu in je bila materi pripravljena vse odpustiti, samo da bi še enkrat odprla oči. Toda mati je toga in voščena ležala v krsti, v kamri pa je jokal Aleš, ženske so mu po moslji vlivale v usta mešanico kamilčnega čaja in kravjega mleka in ugibale, kako dolgo neki bo otroče živelo... Sredi razmišljanja se je je začela lotevati dremavica. Nekajkrat jo je še zdramilo bitje cerkvene ure in enkrat je boječe pomislila, da njeno okno gleda na pokopališče, zazeblo jo je spričo bližine grobov in mrtvaške kapelice, toda groza je hitro utonila v spancu. Globoko zarita pod toplo pernico je spala tako spokojno, da je ni zdramil niti jutranji zvon. Pri zajtrku je bil stric Filip prijazen in niti z besedo ni omenil prejšnjega večera. Tudi Ana je oživela. Misli, ki so jo mučile zvečer, so bile daleč, nobena reč se ji ni zdela tako brezupna kot sinoči. Stričev obraz je živahno rdel, stari si je mencal roke, napihnjene in ozeble od mnogih zim, ki jih je prebil v mrzli cerkvi, pri tem pa preudarno, počasi zajtr-koval. Tudi Ana je segla po kavi, kruhu in maslu in je smehljaje poslušala strica, ki ji je sproščeno pripovedoval o stradanju v dijaških letih. Po zajtrku je stric rekel, da ima še nekaj malega opraviti v pisarni in se bo kmalu vrnil. Ana naj ostane v sobi in čaka, morebiti bo kmalu prišel Globočnik, takoj po maši mu je poslal sporočilo, da bi rad govoril z njim. Tako je Ana ostala sama v jedilnici, sedela je pri oknu in gledala ven. Iz vasi je prihajalo do nje potrkavanje kladiv. Ta zvok je zbujal v njej občutek domačnosti. Stopila je k oknu in skušala uganiti, koliko vigencev dela. Mnogo jih ni bilo, ker je voda zaradi mraza zelo upadla. Samo Globočnikova fužina je sopla brez prestanka, njej nikoli ni zmanjkalo vode. Sla je z očmi na levo in videla sleme Borgelnove hiše. Dolgo ga je opazovala. Pri tem jo je nehote stisnilo v grlu. Lahko bi gospodinjila pri Borgelnu, ko bi oče ne bil tako čudaški! Takrat ji je bilo petindvajset let, Borgel je bil morebiti za deset ali nekaj več starejši od nje. Lep ni bil, kar preveč je bil potegnjen, hrbet se mu je že začel kriviti in neprestano je pogrkoval, kakor bi ga nekaj tiščalo v grlu, a vendar... Snubit se je pripeljal s parom konj, da bi se bolj postavil, pa je bilo vse zaman, ker oče ni pustil do sebe. In vendar je bil Borgel bogat, za Globočnikom najbogatejši v Železnikih, pa tudi ne tako napačen, da bi se ga ne mogla privaditi. Kako dobro bi ji bilo, ko bi gospodinjila pri Borgelnu! Gospa bi bila, resnična gospa! Nikoli ne bi poznala skrbi, kakršne jo tarejo zdaj. Toda . . . tega je že deset let in Borgel se je oženil ipol leta po tišti snubitvi, bogato in dobro oženil, tako so pravili. „Je bilo že tako namenjeno," si je rekla čez čas in se grenko nasmehnila. „In zdaj imam petintrideset let, poleti jih bom izpolnila šestintrideset, pa sem sama kakor trš v hosti, čeprav bi mi tega ne bilo treba..." Vodoravno: 1. posoda (3. sklon ednine), 5. svetska; 11. plača; 15. naziv; 16. plesi; 18. gibalo, stroj; 20. eden od peterih čutov; 21. nastava; 23. izraz za ponavljajoče se; 25. glasbilo; 26. črn mož, izdelovalec lesnega produkta; 28. številka; 30. ime znanega Vampa (West); 31. zareza; 35. napenja; 36. drogovi z zakrivljeno kovinsko konico; 37. arabsko moško ime; 38. pla-meneti; 41. žensko ime; 42. moško ime (rečemo človeku, ki ni posebno pametno ukrenil); 44. moško ime; 47. nazivajo prijatelji Eisenhovverja; 49. veznik; 50. odmev; 51. vprašalnica; 53. uspeh v tenisu; 55. padavina; 56. drevo in sad; 57. drob-ljcn; 58. eksot. rastlina; 59. žensko ime; 60. moško ime; 61. naziv iz jedrske fizike; 63. individualni čut; 65. ženski glas: 66. sudar, zalet; 68. pogreznjeno slov. mesto; 71. rastlinska snov; 74. simpatičen obrtnik; 76. ud, tudi osebnost; 79. koža; 81. onomatopoetičen izraz za denar; 83. je poraščen pod nosom; 84. del obraza; 86. glasbena uprizoritev; 88. numid-ski kralj, ki je pridno izkoriščal rimsko podkupljivost, končno pa vendarle umrl v rimski ječi od lakote; 90. dom znanega grškega junaka; 96. jugoslovanska reka; 97. staroslov. pijača; 98. številka (2. sklon edn.); 100. del voza (dvojina); 102. žare brez plamena; 204. začetek naslova jugoslov. opere; 105. trud; 106. znak za društvo; 107. število; 108. krmilo. Navpično: 1. novotvorba; 2. odneham, opešam; 3. niso me peljale in ne vlekle; 4. nada; 5. kratica za oblast; 6. zidar je pustil v zidu luknjo; 7. novo; 8. ljubkujoč« žensko ime; 9. iznak v glasbi; 10. oče; 11. običajen znak v pisavi za »gospod« (tujka); 12. krivi; 13. pridevnik enega od treh starogrških stilov v gradnji; 14. poldragi kamni; 17. podstavim; 19. nmre (rastlina); 22. kratica za pojasni-tev; 24. osebni zaimek; 25. ital. spolnik; 27. žensko ime v dram. delu dr. B. Krefta; 29. podžiga; 32. osiguranj (2. sklon mn.); 33. najduhovitejši svet. šah. prvak; 84. velikanske; 35. ena naših največjih ladij; 37. dva enaka samoglasnika; 39. kraj v Sloveniji; 40. ne všečen; 41. znak uve-rovljenja; 43. piši me v ...; 45. naznanilo; 46. je v vaši posesti; 48. drog; 49. majhna cesta; 52. premikati se; 54. bog vetrov; 60. zavojevalec; 62. del voza; 64. iz dragocene kovine; 67. začetnice dobrodelnega društva; 69. mesto v Sibiriji; 70. španske jedi; 72. število; 73. bita: 75. poganjamo konjiča; 77. osebni zaimek; 78. trpljenje za greh; 79. prijavljen, naznanjen; 80. nikalnica; 82. kmečko (tujka); 83. kal; 84. prislov kraja; 85. fina soba; 87. egipčansko božanstvo; 89. dva različna samoglasnika; 91. kazalni zaimek; 94. medmet; 96. medmet; 99. vrsta pesnitve; 101. znižana nota; 103. veznik; 104. španski spolnik. KRIŽANKA IZ FILMA »BELI JORGOVAN«, KI BO TE DNI NA SPOREDU GORENJSKIH KINEMATOGRAFOV. — V TEJ SENTIMENTALNI OPERETI, DOBRO ZNANI SE IZPRED VOJNE NASTOPATA. V GLAVNIH VLOGAH JANNET MAC DO-NALD LN NELSON EDI r/Jh*cxQ. in ptktteCuO. -Ji - Planina je prijazna gorska vasica v prisojnem svetu pod Golico. Z Jesenic vodi do nje dobra cesta, ki se v okljukih vzpne prav do Savskih jam, nekdanjega rudnika za železo. Jedro vasi je okoli župne cerkve sv. Križa, ostalo sestavljajo skupinice domov na obeh bregovih potoka Jesenice in visoko med gozdovi ležeče samotne kmetije. V območju vasi je zgrajenih tudi več vil in letnih hišic. Planina je prehodna točka za izlete na^Golico. Od tu so bogati razgledi na Julijske Alpe s Triglavom in lahko pristopni smuški tereni. Spomladi pa so tod okoli travniki en sam, snežnobel vrt Ze v 14. stoletju se na Planini omenjajo zidane železarske peči in kladiva. Kraj je bil tedaj last Ortenburških grofov, katerih podložniki so krčili gozdove in kopali železno rudo pod Golico, v Kočni in na Belščici. Fužinar-ji so tu že leta 1381 dobili lastno sodstvo. Ko so koncem srednjega veka prešle fužine v roke Benečanov, so jih ti premestili v dolino. Na Planini so prebivali poslej le mali posestniki, drvarji, oglarji in vozniki. Leta 1907 opuščeni rudnik Reichen-berg spominja na zadnjega Bu-cellinija barona de Reichenberg. Prav kakor na Planini, tako so tudi v ostalih krajih v okolici Jesenic že Rimljani kopali železno rudo in z njo zakladali Italijo. Na Javorniku pričajo o tem predzgodovinske gomile (o-krog 300 grobov). Fužine so tu obstojale tudi v starem in sred- Z GORENJSKE njem veku. V času turških vojn so izdelovali tu predvsem orožje, v Valvasorjevi dobi pa zlasti jeklo, ki so ga izvažali v Italijo. Srednjeveško fužinarstvo, ki se je v 14. stoletju razvilo v goratih predelih nad Jesenicami, so Italijani premestili na Javor-nik in Plavž. Po premestitvi fužin iz Bohinja leta 1890 na Jesenice pa so te ipostale središče vse železarske industrije. Na Jesenicah so bili rojeni nekateri pomembni naši rojaki. Frančišek Herbitz, bibliotekar dunajske terezijanske akademije (umrl okoli 1809 na Dunaju), župnik Ivan Mesar (18?2—1895), ustanovitelj prve sirarske družbe in šole v Bohinju in doktor Franc Košmerl (roj. 22. VII. 1864), profesor rimskega prava na univerzi v Chicagu. — Dne 14. novembra 1905 se je rodil na Jesenicah pri Markežu na Murovi Tone Cufar. Po poklicu je bil mizarski pomočnik v tovarni na Jesenicah, leta 1931 pa se je preselil v Ljubljano in se ves posvetil pisateljskemu poklicu. Bil je izredno delaven, skromen in vztrajen. Kot pisatelj je ostal zvest svojemu proletarskemu razredu, pisal vedno le resnico in se v svojih spisih boril za pravice izkoriščanih in teptanih. Bil je preganjan in zaprt pred vojno, v zadnji vojni interniran v Gonarsu, dne 11. avgusta 1942 pa je padel v Šentvidu pod streli okupatorja. Njegovo truplo počiva na jeseniškem pokopališču, kamor so ga po osvoboditvi prepeljali svojci. 57. Štefan se je poslovil od sodnika in pognal konja v skok. Kmalu je prispel do Jerine gostilne, kamor ga je napotil voznik Urh, s katerim sta se srečala. Komisar Mulej je bil že tu in si zapisoval izjave dekle in nekaterih kmetov, ki so bili prejšnji večer z Blažem. Iz nejasnih izjav je mogel razbrati le toliko, da so zločina krivi rokovnjači. Poslal je enega stražnika v Radomlje, da uklene Bojca, z ostalima dvema pa je sledil Poljaka na Mozolovino. 58. »Ze gredo biriči! Štirje so!« je zavpil Mozolov hlapec, ki jih je ogledal. Mo-solovi so že zjutraj zvedeli za smrt, ko je vaška klepetulja Spela na vrat in nos pritekla k njim. Mozolka, vsa objokana, in Polonica sta prišli na hlapcev klic iz hiše. Polonica se ni ničesar bala: vedela je, da Nande ni kriv, saj ji je še včeraj rekel, da strica nič zalega ne želi. Zato je mirno pričakovala biriče. da pridejo. 59. Ti so medtem obkolili Nandetovo hišo, a ker se na klic in trkanje ni nihče »glasil, so s silo odprli vezne duri. Komisar je pretaknil vse kote od kleti do podstrešja, a kakih posebnih dokazov proti Nandeta ni bilo najti. Tudi Poljak je hodil po izbah. Ko sta se srečala s komisarjem, mu je le-ta pokazal list papirja: »Ne bi verjel, da bom v taki koči našel ljubavno pismo. Poglejte, gospod oskrbnik!« 66. Štefan razgrne list in začne brati pismo, ki ga je hotel Nande včeraj izročiti Polonici, a se je sredi pisanja premislil in je šel k njej kar sam. Čim dlje je Štefan zrl v papir, tembolj bled je postajal. Pismo je spravil v žep, s nemirnimi ustni pa je zašepetal: »Pisava je njegova. Pa kako pride to pisni o sem? Da bi bil on? Ne, ni mogoče!«