Izhaja mesečno. — Celoletna naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 20 din. — Naroča se: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. ŠTEV. 4. APRIL LETO XX. Dušni pastir in katoliška društva Prosvetna zveza je hvaležna .škofijski sinodi, da je zavzela jasno in določne) stališče, katerega naj zavzema dušni pastir v naših kat. prosvetnih društvih. Ker se včasih društveni odbori ne zavedajo, kakšno nalogo ima duhovnik v prosvetnem društvu, zato v celoti ponatisku jemo odločbe škofijske sinode iz leta 1940, ki so izšle v Pastoralni iinštrukciji za ljiub-ljanstko škofijo v Ljubljani 1940 v založbi škofijskega ordinariata na sir. 194. pod točko 9. 9. Dušni pastir in katoliška društva ko smo si doslej ogledali organizacije Katoliške akcije in v njih položaj cerkvenih asistentov ter verska društva in položaj njihovih duhovnih voditeljev, nam preostanejo še katoliška društva. Zgoraj smo rekli, da so katoliška društva tista necerkvena društva, ki skušajo svoje namene dosegati v skladu z načeli katoliške vere lin jih Cerkev vernikom priporoča. Če Cerkev kako društvo priporoči, ga pač zato, ker sodi. da je vernikom koristno v verskem in nravrnem ozirti. Iz tega pa sledi, da dušni pastir nasproti katoliškim društvom ne more biti tako i.n-(liferenten. kakor more biti na primer nasproti svetnim društvom, ki niso od Cerkve ne priporočena ne obsojena. A l jubljanski škofiji je dosti katoliških društev. Zato je umevno, da moramo najprej določiti, kakšen pomen ima dušni pastir nasproti tem društvom, potem pa bo sledilo nekaj pripomb o posameznih katoliških društvih. A. 1. Dušni pastir ne more pustiti v nemar katoliških društev v župniji. Če jih cerkvena oblast priporoča, jih mora tucli on. Zelo napačno ravna, torej tisti dušni pastir, ki se za katoliška društva v župniji ne meni. ki jih nc mara, čeprav so po splošni sodbi koristna, alti ki, jim celo naravnost nasprotuje. Tretja Jegličeva sinoda (1924) je duhovnikom naročala, naj delujejo v katoliških društvih (stran 122). Ta sinodna iinštrulkcija opozarja dušne pastirje, da spada skrb za katoliška društva med dolžnosti dušnega pastirja. 2. Dušni pastirji so se večkrat pritoževali. da je bilo življenje tega ali onega društva, ki je veljalo za katoliško. takšno, tla je bilo vernikom bolj v škodo kot v korist. Da ne bo zgledovanja in zgražanja, je potrebna jasnost glede tega, kaj je katoliško društvo. Društvo je katoliško, smo rekli, ker ga Cerkev priporoča. Cerkev ga priporoča, ker upa, cla bo društvo delovalo po katoliških načelih. če torej kako društvo ne daje več garancij, da bo delovalo, kot se za katoličane spodobi, ali če bi društvo postalo za katoliško skupnost škodljivo, da Cerkev ne more več priporočati, 'čeprav ga prej je. Zato bo društvo prenehalo biti katoliško. Sodba o tem pa gre škofu. Dušni pastir, ki opazi v društvu pojave, ki se ne skladajo >s katoliškim značajem <1 rušiva, naj stvar sporoči škofijskemu ordinariatu. 3. V duhu papeiške okrožnice o krščanski vzgoji z dne 31. dec. 192') morajo biti dijaška (srednješolska, akademska, počitniška) in mladinska vzgojna društva, ki hočejo biti katoliška in nositi katoliško ime, v organizaciji, vzgoji in delavnosti ločena po spolih. 4. Prosvetno, •vizgojno ali mladinsko društvo, ki hoče biti katoliško, mora imeti duhovnika za duhovnega svetovalca. Imenuje ga cerkvena oblast. Imenovanje se more izvršiti že s podelitvijo d ušnopastirske službe ali pa posebej, lako ise s tem župniki imenu jejo za duhovne svetovalce pri krajevnih prosvetnih, vzgojnih iin mladinskih društvih v župniji. Župnik more poveriti to funkcijo kaplanu. Duhovne svetovalce pri centralah katoliških društev imenuje škofijski or-diinariat. 5. Duhovni svetovalec ni član društva ne njegov odbornik; tudi ni njegov voditelj kot je na printer pri verskem društvu; njegov položaj se tudii razlikuje od položaja cerkvenega asistenta v organizacijah Katoliške akcije. Duhovni svetovalec v katoliškem društvu tudi ntima le vloge strokovnjaka svetovalca, čigar svet društvo sprejme ali pa ne. Duhovni svetovalec v katoliškem društvu je zastopnik Cerkve v društvu in odloča v stvareh, ikii se tičejo vere, nravnosti i.n cerkvene discipline. Cerkvena oblast, smo rekli, katoliško društvo vernikom priporoča, duhovni svetovalec pa je cerkveni oblasti porok. da je društvo res takšno, da je v rec I n o priporoč i 1 a. V organizacijske stvari in v društveno delovanje, kolikor ne gre na- ravnost ali posredno za vprašanja, ki se tičejo vere. nravnosti ali cerkvene discipline, se duhovni svetovalec kot tak ne sme vtikati. Duhovni svetovalec ima pravico udeleževati se od borovih sej. društvenih sestankov in občnih zborov, zato ga je trelba ob pravem času povabiti. V društvenem odboru duhovni svetovalec ne glasuje: v stvareh pa. ki zadevajo vero. nravnost ali cerkveno disciplino, sam odločuje. Če bi občni zbor. odbor ali kak funkcionar društva izdal mimo duhovnega svetovalca kakšen sklep ali odlok, ki bi se tikal vere. nravnosti ali cerkvene discipline, ima duhovni svetovalec pravico izreči veto iin se mora sklep ali odlok takoj umakniti. Katoliško društvo naj duhovnega svetovalca spoštuje in rado sprejema njegove odločbe in navodila v verskih in nravnih stvareh. Če društvo sodi. da je duhovni svetovalec prestopil meje svoje upravičenosti. naj se pritoži na škofijski or-dinariat. b. Duhovni svetovalec vodi versko-nravno vzgojo v smislu društvenih pravili. Ker morejo pokvarjeni člani na ostale v versko-nravnetn oziru tudi kvarno vplivati, ima duhovni sveto-vallec pravico in dolžnost zahtevati, da se versko indiferentne ali n ravno pokvarjene osebe ne sprejmejo v katoliško društvo, oziroma, da se iz njega takoj izključi jo. Kakršni koli oziri v tej stvari niso na mestu, zlasti če gre za mladinsko društvo. 7. Duhovni svetovalec naj skrbno pazi, da ne bo prestopal svoje upravičenosti. S člani društva naj postopa prijazno; zanima naj se zanje in naj jim pomaga, kjer more. Za svoje društvo naj zastav i svojo besedo, kjer je potrebno. 8. Dušni pastir naj brez nujne potrebe ne sprejme odboruiškega mesta v katoliškem društvu: raje naj se ponudi, da bo kakega člana uvajal v odboruiško ftinlkcijo. Če pa kdaj dušni pastir sprejme odborniško mesto v katoliškem društvu, naj dobro razlikuje med f umik- oijo duhovnega svetovalca in odibor-niškim mestom, zlasti še, če upravlja sam oboje. 9. Katoliška prosvetna, vzgojna, dobrodelna liin športna društva in ustanove s katoliško versko-nravno vzgojo naj pristopijo h Katoliški akciji kot pomožne sile; prav tlako tudi strokovne organizacije, ki poleg sindikalne dejavnosti vrše tudii versko vzgojo in kulturni ali socialni apostol at (čl. 19. pravil Katoliške akcije v Sloveniji). Med katoliškimi društvi na enii strani in med lastnimi organizacijami Katoliške akcije na drugi strani mora vladati, kakor smo rekli že pri ver- skih društvih. po popeževih besedah »srčna vzajemnost, sporejenost in pa medsebo j na sporazumnost«. Katoliško društvo, ki pristopi h Katoliški akciji, prevzame naloge, naštete v členu 261. Zak. I j. išk., ohrani pa potrebno avtonomijo. 10. Katoliška društva ne smejo ne naravnost ne posredno ovirati lastnih organizacij Katoliške akcije. Zavedati se morajo, da je tudi njim zagotovljen lepši razvoj le 'tedaj, če se bodo lastne organizacije Katoliške akcije dobro razvile. Če bi kakšno katoliško društvo oviralo Katoliško akcijo, bi s tem škodovalo katoliški skupnosti in sebi. Proslava desetletnice Prosvetnega društva v Belgradu 19. marca 1941 Na Jožefov o. 19. marca, so be Igraj -ski katoliški Slovenci slovesno proslavili desetletnico obstoja Prosvetnega društva v Belgradu. Prireditev je bila v veliki dvorani Ruskega doma v Kral jice Natalije ulici ter je v vsakem pogledu dobro izpadla. Saj je pa društvo zanjo tudi organiziralo vise svoje moči, da je llahiko pokazalo, kaj in koliko zmore v skromnih razmerah. v katerih delu je in živi. Članstvo se je redno udeleževalo pevskih vaj ter je večer za večerom skupno is sedanjim predsednikom g. senatorjem Sinode jem prebilo iv društvenih prostorih, kjer se. je ipevovoidja g. J a-nežič neumorno trudil, da postavi določene točke dovršeno na oder. Prireditev sama je bila izelo .dobro obiskana. V Ruskem domu se je po daljšem času zopet enkrat zbrala pestra slovenska družina v Belgradu ter je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Nekaj miinut pred pričetkom prireditve s.o začeli prihajati člani kraljevske vlade, ki jih je sprejemal prosvetni minister g. d r. Krek. S svojim obiskom so beograjske prosve-tairje počastili g. predsednik d r. .K u -lovec, gradbeni minister g. Danilo ¥ u I o v i č ter minister za telesno vzgojo ljudstva g. Dušan P a n t i č. Ko sta se slovenska .miniiistra g. predsednik dir. Kuilovec in prosvetni minister ig. dr. Krek pojavila v dvorani, ju je občinstvo prisrčno pozdravilo kot svoja .sitara znanca, prijatelja in dobrot,mika.. Prav talko sta bila deležna toplih ovacij ostala gg. ministra, ki se prav tako zanimata za delovanje našega društva v Belgradu, nadalje prcivizviišeinii g. nadškof dr. Ujčič, ki iprav tako vedno kaže za delovanje Prosvetnega društva največje razumevanje ter pribiti med članstvo, kadar koli mu le dopušča skromno odmerjeni čas, ter tudi drugače podpira društvo v njegovem delovanju. Akademijo je začel orkester kraljeve garde z uverturo »Slovenski svet«, nakar je povzel besedo društveni predsednik g. senator Sni odej, ki je krepko stopil pred izbrano občinstvo v ,slovenski narodni noši, ki so jo nosili vsi člani moškega in mešanega zbora. Po državni himni, ki jo je zaigral orkester kraljeve garde, in navdušenih manifestacijah kralju, knezu namestniku in 'kraljevskemu domu, se je razvijal ostali del programa. Društveni moški zbor je ob spremljavi orkestra kr. garde dovršeno podal Adamičevo »Zdravico« ter »Gorenjce« iz Foensterjeve opere »Gorenjski silavček«, nakar je sledila zborna recitacija odlomka Župančičeve »Dume«, ki so jo prav lepo izvedli akademiki, društveni mešani zbor pa je zapel Lajovčeve »Pastirčke« in Ned-vedovo »Nazaj v planinski raj«, čemur so sledili slovanski plesi. Balet iz tukajšnje opere je v srbskih in hrvaških narodnih nošah podali srbsko in hrvatsko narodno kolo. medtem, ko so slovenski akademiki v slovenskih narodnih nošah skupno prikazali lip prizor iz slovenske vasi: godce s harmoniko, klarinetom iin basom ter veselo slovensko kmečko družbo. Za lepo izveden prizor so bili akademiki deležni dolgotrajnega odobravanja, kakor tudi člani moškega in mešanega pevskega zbora. ki so pod spretno taktirko g. Janežiča dovršeno odpeli vse pesmi. Nastop obeh pevskih zborov v slovenskih narodnih nošah z društvenim predsednikom g. Sinode jem na čelu, je napravil na vse najlepši vtis. Po kratkem odmoru je zopet odigral orkester kraljeve garde nekaj točk. nato je pa društveni mešani zbor s spremi je van jem orkestra kraljeve garde občuteno odpel Foerster-jevo »Ave Marija . S to proslavo desetletnice svojega obstoja je Prosvetno društvo v Bel-gradu znova pokazalo, da živi. deluje in hoče delovati še bolj ter zasluži za svoj trud in prizadevanje polno priznanje, katero v polni meri priznava tudi Prosvetna zveza \ Ljubljani, ki kliče ob 10 letnici: Bog naj blagoslovi to lepo prosvetno delo v prid našemu narodu in Jugoslaviji! Knjižnica Dr. Jeraj: Korporacijski red in družabna reforma v Jugoslaviji V tisku in založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru je izšlo najnovejše delo plodovitega mariborskega znanstvenega pisatelja, bogoslovnega profesorja dr. J. Jeraja z naslovom: Korporacijski red in družabna reforma Jugoslavije. Pisec je 80 strani obse-gajočo knjižico posvetili »velikemu državniku, kulturnemu stvaritelju in socialnemu delavcu« dr. A. Korošcu. V prvem poglavju svoje knjige nas dr. Jeraj seznan ja s pojmoma stanu in razreda, potem pa načenja 'vprašanja reforme družbe ter navaja »recepte«, po katerih skušajo v najnovejšem času državno življenje speljati v boljše tire ter preide nato na korporacije in nami jasno im pregledno poda njihove osnove, delokroge, zgradbo in socialne ter gospodarske funkcije. Zanimiv je opis korporacijski h sistemov, kakor so jih uvedli >v Italiji. Nemčiji, Portugalski in v bivši Avstriji, s katerimi hkrati podaja njihove medsebojne raizliko in momente, ki jih zbližujejo ali pa odda- ljujejo od papeževe zamisli korpo-racij v okrožnici Quadragesimo atino. \ dveh poglavjih goKori pisec o kor-poracijskem sistemu v Jugoslaviji, pri katerem upošteva jugoslovanske gospodarske, narodnostne in duhovne posebnosti. Posebno poglavje je posvečeno tudi stanovski vzgoji in izobrazbi v korporacijski družbi. O korporaci jah. njih ideji in organizaciji vlada še premnogo napačnih naziranj. Zato je bila dr. Jera-jeva knjižica potrebna in zasluži, da seže čimveč ji krog čitateljev po njej. Marko Kranjc: Junaki naroda in domovine Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Na podlagi zgodb iz svetih knjig Stare zaveze je priredil M. kranjc lepo knjigo najpomembnejših junakov. voditeljev izraelskega naroda, ki so bili pripravljeni žrtvovati vise, tudi svoje življenje, za svoj narod in domovino. Če kedaj. potem potrebuje naš čas takih zgledov dejavne in požrtvovalne ljubezni, da se naša mladina navzame onega ognja, ki je ju- miške Vtakabejce vžgal, da iso se bodrili med seboj: Um,rimo srčno za svoje brate! Zaradi lepe vsebine in zaradi časovne piotre.be nujno svetujemo. da naroči vsaka knjižnica takoj en izvod te knjige. Pripomnimo, da ima Prosvetna zveza za predavanja po tej knjigi lepo serijo diapozitivov ali slkioptičnih slik, ki predavanje zelo pojasnjujejo. Joža Vovk: Zaplankarji Naš znani pesnik in mladinski pisatelj Joža Vovk se nami je predstavil ptfvič z zbranim delom čisto liuino-ri stičnega značaja, z Zaplankarji«. Delo bo v naši slovenski književnosti zavzemalo vsekakor vidnejše mesto 111 spni c o rne izbire lniiiioristične literature ne moremo iti mimo njega. Po Zaplankar jih sodeč se bo Vovk uvrstil za Murnikom (Matajev Matija, Na malle kavke dan) in za Mil-činskijem (Ribničanii, Butalci in dir.), kot eden naših prvih humoristov. Sicer poznamo Vovk a kot mladinskega pesnika pobil iž je, poglavje zase so pa Zaplankarji. Na 115 straneh je v osmih linmoreskali orisal in naslikal žit je in bitje drugih Butalcev in smelo trdim, visa.j talko uspešno, kot VI i,1-čitiski svoje Butalce. Knjigo je bogato ilustriral »Slikar H. Snnrekar. Knjigo najtopleje priporočamo vsem našim knjižnicam, da si jo takoj nabavijo, saj je primerno in zabavno čl,i vo za vse. \ cilja 55 Dim. Naroča se pri pisatelju: Č. g. Joža Vovk, kaplan, Kranj. Socialna šola v Kranju Med našimi ljudmi vlada pogosto velika nepoučen os t v socialnih vprašanjih! Vsa naša javnost je bolj ali manj prepojena deloma z liberalnimi nazori, deloma pa tudi že zastrupljena po marksističnih zablodah. Posebno komunizem je danes tako ofenziven, da potom ustne in tiskane propagande že močno ivpliva na mišljenje množic. Komunistično izrazoslovje je nekaterim prešlo že kar v navado, čeprav še niso prepričani komunisti. Katoličani se pa za katoliška socialna načela premalo zanimamo. Naravnost sramotno za nas je, da celo katoliški izobraženci včasih nimajo pojma o tem. katere socialne smernice je izdala Cerkev po Leonu XIII. in Pij 11 XI. Vsak katoliški delavec in posebno še vsak katoliški izobraženec bi moral predelati vsaj socialno okrožnico papeža Pija XI. »Quadra-gesimo a n no ne samo enkrat, ampak večkrat! Za vsakega katoličana je sramotno, če te okrožnice morda sploh prebral ni. Niso redki katoličani, ki dobro vedo. kakšen je gospodarski sestav liberalizma, ki poznajo socialna načela 'komunizma, kako pa naj bi bila urejena človeška družba po krščanskih načelih, pa nima jo pojma. Kako se celo ljudje, ki žele biti katoliki. prepojeni s tujimi socialnimi ideologijami, je najboljši dokaz med nami tako imenovano »krščansko socialistično« gibanje, ali vse borbe okrog Jugoslovanske strokovne zveze. Kljub izrecni in odločni izjavi papeža Pija XL, da med krščanstvom in socializmom ni kompromisa, še danes šarijo med nami ljudje s tako imenovanim »krščansko socialističnim nazorom«. Tako daleč je prodrlo zastrupljen je s socialističnimi zmotami, da so nekateri »krščansko socialistični« krogi zavzemali naravnost nasprotno stališče proti papeževi okrožnici »Quadiragesimo anuo«. Ko je nclki srbski vseučiliiiški profesor bral socialno okrožnico »Qua-draigcsiimo anno«. se je izjavili pred svojimi tovariši: »Glejte, kako moderen je papež v svojih socialnih nazorih-. Dotični profesor pa mi bil ne veren in ne katoličan, čudno je, da včasih nekatoliičani znajo bol je ceniti katoliške socialne nazore, kakor nekateri katoličani sami... Za katoličane je nujno potrebno, da ,se v današnjih časih bolje sezna- nijo s krščanskimi socialnimi načeli. Zaradi tega bo pod okriljem Prosvetnega društva v Kranju neke vrste socialna šala. Do seda j so (bila ob četrtkih prosvetna predavanja. Ta predavanja so služila nekako splošni izobrazbi. V četrtek 13. marca pa se je začela redna serija socialnih predavanj, ki naj bi tvorila nekako social- no šolo ali nekak socialni tečaj. Ta predavanja so mišljena kot resno šolanje v socialnem vprašanju. Po vsakem predavanju sledi tudi razgovor. Poslušalci stavljajo 'vprašanja o predmetu in zahtevajo pojasnila o nejasnih točkah. Razgovor prinese največ živahnosti :iin razbistri pojme. Društveni obzornik Praznik sv. Jožefa Prelep je biil letošnji praznik moškega vzornika sv. jožefa. Po vsej naši širni domovini so se zbrali slovenski fantje in slovenska dekleta — člani Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov — v cerkvah k jutranji ali dopoldanski službi božji, med katero so sprejeli sv. obhajilo. Ganljivi so bili prizori, ko so vrste za vrsto v duhovni zbranosti sprejemale tistega, ki vodi ladjico našega življenja skozi valove sedanjih dni. Njemu je naša mladina zaupala sebe in svoj narod. Popoldne alii zvečer pa so bile po vseh naših prosvetnih domovih alkai-demije Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Na vseh akademijah je bil priložnostni govor, sledile so pa telovadne točke članov na bradlji in drogu, naraščaj je dobro izvajal letošnje sezonske vaje, članice so povsod odlično podale vaje s kiji itd., mladci so ljubko prikazali svojo telovadno uro. mladenke, ponekod v kmečkih oblekcah. pa so rajale in pele. Po mnogih domovih so ob tej priložnosti uprizorili tudi primerne kratke igre ali prizore in pa domovinske alegorične slike. Na akademijah je ponekod nastopil tudi šolski in predšolski naraščaj. Na »vseh akademijah pa so navdušeno zapeli ponosno fantovsko himno in pa Hej, Slovenci! Akademije so bile povsod prav dobro olbiskaino. Poleg številnega občinstva so se jih udeležili tudi zastopniki državnih in vojaških oblasti ter raznih organizacij. O lepo uspelih akademijah smo prejeli olbširna poročila, ki jih pa za- radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, iz naslednjih krajev: Radovljica. Ptuj. Gorje pri Bledu, Brdo-Lukovica, Ljutomer, Martijan-ci, Škof j a Loka, Sv. Jurij pod Ku-mom, Bohinjska Bistrica, Koroška Bela, Sv. Marko niže Ptuja. Gorje pri Bledu Društveni praznik in blagoslovitev nove zastave. Kat. bralno društvo v Gorjah je praznovalo praznik sv. Jožefa, svojega patrona prav veličastno. Ta dan je bila trudi blagoslovljena nova društvena zastava. Vse članstvo, FO in DK ter narodne noše, katerih je bilo prav lepo število, je šlo v skupnem sprevodu k sveti maši. Pred sveto mašo je opravil blagoslovitev zastave duhovni vodja g. kaplan Močnik. Zvečer pa je bila v Gorjanskem domu v nalbito polni dvorani slavnostna akademija, ki je prav lepo uspela. Ob zaključku je g. duhovni vodja podal v klenem govoru vso zgodovino že 62 letnega delovanja društva. Ni čuda. da se je v tem dolgem delovanju in boju ohranila prva društvena zastava, katera nosi tla slovenskem polju sliko sv. Jožefa in letnico 1879. zato je društvo nabavilo s pomočjo svojih članov in prijateljev novo. katero so po načrtih arh. Pen-gova izdelale šolske sestre v Ljubljani. Kakor se Kat. bralno društvo v Gorjah lahko ponaša, da je eno na jstarejših prosvetnih društev v Sloveniji (samo Blaž Potočnikova čitalnica v Št. \ idu je Starejša), tako se bo tudi' sedaj lahko ponašalo, da ima ono najlepših zastav, katera nosi na eni strani sliko zavetnika društva sv. Jožefa, na drugi strani pa slovanska apostola sv. Cirila in Metoda, okrašena z narodnimi barvami in motivi. Tudi nastavek, ki nosi v sebi simbole katoliške prosvete, t. j. križ in knjigo, je umetniški izdelek, katerega je iaviršil g. Žnruc po načrtih arh. g. Pengova. Društvu želimo obilno božjega blagoslova za nadaljnje delo pri izobrazbi naroda po katoliških načelih. Jesenice Društveni praznik je slovesno proslavilo članstvo Katoliške p ras1 vete na Jesenicah. Zjutraj se je pred Krekovim domom sestavil sprevod, na čelu je bila društvena zastava, nato se je uvrstila godba in posamezne enote s svojimi prapori. Sv. mašo in cerkveni govor je imel odsek ovni duhovni vodja g. kaplain Pogorele, godba pa je igrahi mašne pesmi. Ko je sprevod krenil nazaj v dom, je bila v dvorani kratka proslava, na kateri je duhovni svetnik g. Kastelic v jedrnatih besedah poudaril, kako naj bo in -v čem naj bi bili članstvu prosvete vzgled sv. Jožef. Ob 11 dopoldne pa je priredil društveni godbeni odsek prod domom ipromenadni koncert. Številni poslušalci so z odobravanjem nagradili izvrstne godbenike. Žel ja vseh je, da nam pripravi godba še večkrat slične glasbene užitke. Stara Cerkev pri Kočevju Prosvetno društvo v Stari Cerkvi je priredilo proslavo materinskega dne že v nedeljo 23. marca ob 5 popoldne. Spored je bil zelo bogat in pester. Nastopil je pevski zbor, dekleta s simboličnimi vajami in naši najmlajši, ki so pokazali s petjem in igrico ljubezen do naiših slovenskih tnater. Brezovica Naše prosvetno društvo je gostovalo 16. marca v preserslki prosvetni dvorani. Uprizorilo je Finžgarjevo dramo v 3 dejanjih »Razvalina življenja«. Igra je žela veliko uspeha in tudi igralcem poklanjamo veliko pohvalo. Žužemberk Prosvetno društvo je uprizorilo v nedeljo 30. marca v cerkveni dvorani misterij »Mrtvaški ples«. Predstava je lepo uspela. Bohinjska Bistrica Prosvetno društvo je uprizorilo dne 25. marca ob 5 popoldne igro »Triglavska roža«. Igra je bila predvsem namenjena našim materam. Nastopili so naši malčki. Prečna Proslava materinskega dneva je v Prečni vsako leto dogodek splošnega, veselega zanimanja. Prosvetni dom je še posebno ta dan polu naših mater in tistih, ki imajo matere radi in jih hočejo zato na izreden način počastiti in razveseliti. Letos so našo mladino pripravile gospe in gospodične učiteljice, kaplan, Dekliški krožek in FO. Zlasti ga. učiteljica Gra-dišerjeva je nosila glavno breme, da je naučila otroke lepega petja, ljubkih in poučnih iger. Spored je bil precej obširen; prav vse točke so bile zelo lepo podane, navdušenje je rast-lo bolj in bolj. Naše matere so se prepričale, da jih imamo res radi, jih upoštevamo in smo jim hvaležni. Zadovoljnih obrazov in veselic lic so se matere razšle, ker so 'videle, da katoliško učitelljstvo in katoliške organizacije lepo spopolojujejo vzgojo njihovih otrok v verskem in narodnem duhu. Kranj iNaše agiilno prosvetno društvo je letošnjem letu uprizorilo' že 12 uspelih predstav. »Divji lovec« je šel trikrat čez oder. »Snegu!jčica« šestkrat in »Melžnarjeva Lizika« trikrat. V soboto in v nedeljo pa sta bili že 13. in 14. predstava. To pot je bila na sporedu igra »Božji človek«. Brdo Na praznik sv. Jožefa je naš Fantovski odsek in Dekliški krožek priredil krasno uspelo telovadno akademijo, ki so se je udeležili starši in predstavniki naše oblasti. Telovadci so nastopili z veliko gotovostjo in prikazali, (Iti imajo za seboj že dolgo in dobro šolo. Ganljiv je bili sklepni prizor zaobljube, ko je naša mladina dala svojemu župniku slovesno besedo, da se bo držala svojih katoliških načel v bodočnosti. Take mladine smo reis lahko veseli. Litija Zdra vstveni tečaj ženskega odseka je bili tudi drugič odlično obiskati in je billa dvorana Ljudskega doma polna. Predavateljica je prav iskreno in topilo govorila o negi in islkrbi dojenčkov. Tretji del tečaja je bil na splošno željo udeleženk že 26. marca ob 8 zvečer in ne šele 20. aprila, kakor je bilo že javil j eno. Radomlje A nedeljo, dne 9. marca so gostovali v naši dvorani igralci iz Podgorja z lepo dramo »Prisega o polnoči«. Svoje vloge iso igralci prav dobro rešili. Le škoda, da so imeli razmeroma silalb Ob isk od sit rani Obči ust v a. Materinska proslava Igralska družina Prosvetnega društva L j ulbl jana-mesto je uprizorila pod vodstvom svojega spretnega režiserja g. Podgorška celjskim materam in otročičeni pravljično igro ■Snegu I jčica in sedem štkratov . Med velikim odmorom je s prisrčnimi besedami proslavljal žrtve naših mater g. Žablkar O I. v začetku pa je g. Zev-nikar. ki je duša 'vsega tlela ljudske prosvete. predstavil igralsko skupino celjskemu občinstvu, ki je v rekordnem številu napolnilo dvorano Ljudske posojilnice. Nad vse ljubek je bil nastop malega deiklainatorja Pctrčka. ki 111:1 je kot l">. otroku dobre krščanske družine kumoval naš prevzvišeni vladar. Mladi igralci so se izvrstno vživeli v svoje vloge in zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Mnogoštevilni obiskovalci prisrčne materinske proslave si žele še več podobnih prireditev. Prosvetna zveza v Ljubljani je založila umetniške razglednice za veliko noč in sicer po originalu slikarja Laverja. Prva slika predstavlja snemanje s Križa, druga pa polaganje v grob. Razglednice so velike umetniške v rednosti. I ako uresničuje Prosvetna zveza načrt, da popularizira našo umetnost med šireke plasti naroda. Zavedni Slovenci bodo segali za veliko noč gotovo po teli razglednicah. ki jih je izdelala naša priznana Jugoslovanska tiskarna. Naročajte jih pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Miklošičeva cesta T. Zahtevajte jih po vseh trafikah in trgovinah! S. K. Ženska zveza Poslovnik za gospodinjske tečaje Slovenske krščanske ženske zveze. 1. Voditeljica tečaja je oseba, ki jo za to določi Slovenska krščanska ženska zveza in ki opravlja ta posel po navodilih in poti nadzorstvom Zveze. Pokrovitelj tečaja je gospod župnik ali kaka druga ugledna oseba. 2. Tečaji so 10— 12-tedenski. Jesenski tečaj se začne 1. riktobra, zimski 7. januarja. V 'tečaj se sprejme 16 deklet. Kdor prosi za tečaj, mora na stroške tečaja preskrbeti kuhinjo s štedilnikom. sobo za učilnico, sobo. ki se da kuriti, za voditeljico tečaja, šivalni stroj, drva in posodo. Posodo, namizno in kuhinjsko prineso tečajnice. 4. Tečajnice se morajo zavezati, da bodo krile potrebe živil, bodisi v blagu ali denarju. Vrednost materiala za kuho. ki ga elonašajo tečajnice z doma. obračunajo z voditeljico tečaja po dnevnih cenah konec tedna. "5. I edenska učni na za posamezno tečajnico znaša "5 Din. v tečaj 30 Din kavcije, iki se ji ko-nec tečaja vrne. t e tečajnica izstopi pred sklepom tečaja, njena kavcija zapade v prid tečaju. 7. Voditeljica ima viso hrano v tečaju. tečajnice pa samo za čas pouka. 8. J ečaj se začne s sv. mašo. Pouk se vrši vsak dan, razen nedelje od 8 zjutraj do 4 popoldne. Učni predmeti so: verouk iin vzigojeslovje, državo-znanstvo. lepo vedenje, zdravstvo, splošno gospod i n jsitvio, živ iloznanstvo. nilekansitvo, spis je. računstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo. šivanje, krojno risanje, gospodinjsko delo, kuhanje. 9. DeJo v tečaju se vrši v smislu Poslovnika in po urniku. V celoti se vrši praktični del pouka dopoldne, teoretični pa popoldne, ker je \ tečaju le ena učna moč. mora tisti, ki prosi za tečaj, skrbeti, da je vsaj ena izmed tečajnic spretna šivilja za pomoč pri tem pouku. Razdelitev dela pri šivanju in ročnem delu določa voditeljica z ozironi na enakost pouka in k raje vini m razmeram primerno. Ročna dela izdelujejo tečajnice za svojo porabo. 10. Tečajnice se morajo brezpogojno ravnati po določilih, ki jih obsega Poslovnik in po navodilih voditeljice tečaja. Tečajnico, ki kljub ponovnim opomini oni od strani voditeljice krši disciplino in s tem ovira potek tečaja, voditeljica izključi. Proti izključitvi se more tečajnica pritožiti na Slovensko krščansko žensko zvezo, ki o priložili končno veljavno odloči. Ako si izključitev odobri, kavcija zapade v prid tečaju. 11. Voditeljica z materinsko ljubeznijo in gospodinjsko skrbjo vodi tečaj. Razumno pregleda krajevne razmere in temu primerno uredi vse delo v tečaju v smiislu Poslovnika in urnika. Pri morebitnih sporih se takoj obrne na Slovensko krščansko zvezo. Poroča tudi o udeležbi, poteku in uspehu tečaja. Točno račune o tečaju vodi voditeljica skupno s tečajnicami. 12. Slovenska krščanska ženska zv eza ima pravico izvršiti nenapovedano revizijo tečaja. 13. konec tečaja se priredi razstava v seli gospodinjskih izdelkov in skupni obed. h kateremu se povabijo vsi, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil. Razstavljeni kuharski izdelki se na dan razstave v korist tečaja ,razproda jajo. V korist iteča ja se more prirediti med tečajem ali ob sklepu tudi dramatična predstava ali druga pri-red itev. Predavanja v marca 1941 (S skiopiičnimi slikami.) 1. 1. III. Palčki pri vilah«. Obuti maček . Sal. zavod Rakov nik, predaval g. Štuhec. Sall. 2. I. III. Indija«, Deško vzgojeva-liščc. Šolo. Moste. 3. I. III. Kača in tobak . Deško vzgoje vali išče. Se! o. Moste. 4. 1. III. Sv. pismo . g. P. Metod Valjavec. Moste pri Ljubljani. 3. 3. 111. 0"o vvadis . Ivan Voda. kaplan. Ljutomer. 6. 3. III. Sedanja svetovna 'vojna . Prosvetno društvo Mengeš, predava! g. ravnatelj Zor. 6. III. Turči ja in njene sosedo . Prosvetno društvo Ribnica, predaval g. Košiček. ravnatelj. 8. 3. III. »Zgodovina sv. Petra — cerkve«. Prosvetno društvo sv. Peter, predavali g. msgr. Steska. 9. 3. III. Zgodovina ljubljanske stolnice«. Prosvetno dl uši v o sv. Peter, predaval g. msgr. Steska. 10. 3. Ml. »Izseljenci v Franciji«, Ljudska šola. Mairtinj vrh - Železniki, predaval g. Šveile. 11. 4. III. »kako se obvarujemo tr.ipenih plinov«. Prosvetno društvo Trata. 12. 4. III. »Sncgulčica . Nosek«. Volk in sedem kožic . Ljudska šola. Bežigrad, predavali g. P. kallist. 13. 3. III. Po Sredozemskem morju . Sal. doni. Rado j a, p. Boštanj. 14. 3. III. »Od Žingarice do Bohinja!«, Prosvetno društvo Tržič, predaval prof. janlko Mlakar. 15. 5. ITI. »Trpljenje naših fantov in mož med' svetovno ivojino«, Fantovski odselk Kožarje. 16. 5. III. »Zgodovina slovenskega naroda«, Slovenska dijaška zveza, Sp. Šiška, predavali Peter Lin Jože. 17. 5. I IT. »Janezek in Metka«, predavala Lojzka Lomlbar, prof., Kranj. 18. 5. III. »Sedanja svetovna 'vojna«. Prosvetno društvo Vodice nad Ljubljano, predaval g. ravnatelj Zor. 19. 5. III. »Sv. pismo, novi zakon«, Stolni Marijin vrtec, Ljubljana, predaval G. Piintar. 20. 5. III. »Hrabri krojačelk«, Stolni Marijin vrtec, Ljubljana, G. Pintar. 21. 5. III. »Oče naš«. Stolni Marijin 'virtec, Ljubljana, G. Pintar. 22. 5. III. »Ave Marija«, Stolni Marijin vrtec, Ljubljana, G. Pinitar. 23. 5. III. »Rožni venec«, Stolni Marijin vrtec, Ljubljana, G. Pintar. 24. 7. ITI. »Ob Jadranski Obali«. Zavod sv. Stanislava, Št. Vid nad Lj. 25. 7. III. »Zoološki vrt«. Slovenska dijaška zveza, Ljubljana, drž. realna gimnazija. 26. 7. III. »Hrabri krojaček«, Slovenska dijaška zveza, II. drž. realna gimnazija, Ljubljana. 27. 7. III. »Obuti maček«. Slovenska dijaška zveza, II. drž. realna gimnazija, Ljubljana. 28. 7. III. »Finžgar«, Prosvetno društvo Kamnik, predaval g. dr. Žvolkelj. 29. 8. III. »Rusija«, Prosvetno društvo Tržič, predaval g. Avsenek, in-dustriallec, Ljubljana. 30. 8. III. »Narod naš dokaze hrani«. Dijaški krožek, učiteljišče, predaval g. ravnatelj Zor. 31. 8. 111. »Gulliverjevo potovanje«, Meščanska šoila, Zagorje ob Savi. 32. 8. III. »Atene«, Meščanska šola, Zagorje iob Savi. 33. 8. III. »Sv. pismo II«, p. Metod Valjavec, Sp. Šiška. 34. 8. III. »Križev pot«, p. Metod Valjavec, Sp. Šiška. 55. 10. III. »Od Žingarice do Bohinja«, Prosvetno društvo Loke pri Zidanem mostu, predaval g. Mlakar. 56. 10. III. »Od Žingarice v Bohinj«, Prosvetno društvo Sp. Šiška, predaval prof. Mlakar. 37. 10. 111. »Kristusovo trpljenje v umetnosti«. Frančiškanski samostan, Ljubljana, p. larzicij. 38. 11. 111. »Narodna pesem«, Prosvetno društvo Trnovo, predaval gosp. Puš Ludvik. 39. 11. III. »Slovenska zemlja«, Bežigrad, ljudska šola, p. Tarzicij. 40. 11. III. »Slovenci na jugu naše države«, Fantovski odsek Sv. Peter, predavali g. Škrbe. 41. 11. III. »Dr. Krek«, Čitalnica prosvetnega društva št. \ id nad Ljubljano, predaval dr. Brumen, profesor. 42. 12. III. »Mala Te.rezika od Deteta Jezusa«, Župni urad Gor. Duplje, predavali g. župnik Hafner. 45. 12. III. »Preganjanje Kristjanov •v Mehiki«, Prosvetno društvo Šoštanj. 44. 12. III. »Romanje v Rim«, Križarji. Ljubl jana, p. Tarzini j. 45. 13. III. »Srce Jezusovo«. Ženski odsek. Sv. Peter. 46. 10. III. »Sv. Enia . Ženski odsek, Sv. Peter, predaval g. ravnatelj Zor. 47. 12. 111. > Pasi j onske igre v Ober-amergau«. Prosvetno društvo Sv. Peter. predaval g. ravnatelj Zor. 48. 13. III. »Lega Slovenije in njen pomen za Evropo'. Župni urad, Go-vedjari otoik. Miljet. 49. 15. III. »Turčija in njene sosede«, Prosvetno društvo Cerklje, predaval g. Košiiček. ravnatelj. 50. III. »Turčija in njene sosede«, Prosvetno društvo škof j a Loka, predaval g. Košiček. 51. 14. III. »Sv. Jožef . p. Valjavec, Sp. Šiška. 52. 14. III. »Smešni turist«, p. Metod Valjavec, Sp. Šiška. 53< 14. III. »Palestina«, Prosvetno društvo Sv. Jakob. pred. g. dr. Snoj. 54. 15. III. »Kristusovo trpljenje«, Prosvetno društvo Trata nad Škof jo Loko. predaval g. župnik Šavfi. 55. 14. 111. »Palestina«, Poselska zveza. Ljubljana, predaval g. dr. Snoj. 56. 16. 111. »Mont Blanc«, Prosvetno društvo Brežice, predaval g. Oskar Tomi in ec. 57. 16. III. »Sv. Cecilija«, Vodia Iv., kaplan. Ljutomer. 58. 16. III. »Sedanja svetovna vojna«, Prosvetno društvo IIrastje pri Kranju, predaval g. -ravnatelj Zor. 59. 17. III. »Pasijonske igre v Ober-amergau«, Gluhonemnica, Ljubljana, Zaloška cesta. 60. 17. HI. »Rim«, Zavod sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano, predavali g. Moder Anton. 61. 17. III. »Od Žingarice v Bohinj«, Prosvetno društvo Moste, predaval g. Mlakar, profesor. 62. 17. III. »Od Žingarice v Bohinj«, Prosvetno društvo Litija, predavali g. Janko Mlakar, profesor. 65. 17. III. »Od Žingarice v Bohinj«, Prosvetno društvo Kočevje, predaval g. Mlakar, profesor. 64. 19. III. »Sedanja svetovna vojna«, Prosvetno društvo Pirmiiče, predaval g. ravnatelj Zor. 65. 19. III. »Vera«, Prosvetno društvo Šmihcll pri Novem mestu, predaval g. Bergant, župnik. M). 19. III. »Oče naš«, Prosvetno društvo Šmihell pri Novem mestu, predavali g. Bergant, župnik. 67. 19. III. »Rožni venec«, Prosvetno društvo Šmihel pri Novem mestu, predaval g. Bergant. 68. 19. III. »Od Žingarice v Bohinj«, Prosvetno društvo Šmihel pri Novem mestu. 69. 21. III. »Kristusovo trpljenje v umetnosti«. Dijaška kongr. Zg. Danica. predaval -g. Matko. profesor. 70. 22. III. »Pasijonske igre v Ober-amergau«. Prosvetno društvo Rateče -Planica, predaval Cuderman Kristijan, župnik. 71. 22. III. »Palestina, Prosvetno društvo Rateče - Planica, predaval Cu-derrnan K risti j an, župn i k. 72. 22. III. »Marijino življenje«, g. Prelog, kaplan, Hrastnik. 75. 22. III. »Volk in sedem kožic«, g. Prelog. kaplan, Hrastnik. .4. 22. III. »Rdeča kapica.«, g. Pau-ličelk, učitelj, .Zagorje ob Savi. 75. 22. III. »Vinko, počasi«, g. Pau-liičelk, učitelj, Zagorje ob Savi. 76. 22. 111. »Malipeden jček«, g. Pau-liček, učitelj, Zagorje ob Savi. 77. 25. III. »Sedanja svetovna vojna«. Prosvetno društvo Naklo, predaval g. ravnatelj Zor. 78. 24. 111. »Sedanja svetovna vojna«, Prosvetno društvo Podbrezje, predavali g. ravnatelj Zor. 79. 24. III. »Marijine slike«, Prosvetno društvo črmuče, predaval g. dr. Snoj. 80. 24. III. »Pailestinai«, Prosvetno društvo Črnuče, predaval g. dr. Snoj. 81. 26. III. »Zgodovina Mohorjeve družbe«, Slovenska dijaška zveza, učiteljišče. 82. 26. III. »Slovenska šegaivost«, Slovenska dijaška zveza, Kranj, predavala Lombar Lojzka. 85. 26. 111. »Slovenska hiša«, Slovenska dijaška zveza, Kranj, predavali g. Čop. 84. 26. 111. »Zvezde žarijo«, Prosvetno društvo Litija, predavali g. profesor šušteršič. 85. 27. III. »Sedanja svetovna vojna v besedi in sliki«, Prosvetno društvo Slov en j Gradec, predaval g. ravn. Zor. 86. 28. 111. »Egipt«. II. drž. Poljanska gimnazija, Ljubljana, predaval g. profesor Čadež. 87. 29. III. »Kristusovo trpljenje«, g. Prelog Ludvik, kaplan, Hrastnik. 88. 29. III. »Don Kicboi«, predaval g. Prelog Ludvik, kaplan, Hrastnik. 89. 29. III. »Človek v prazgodovini«, predavali ig. dr. Ložar. 90. 29. III. »Palčki pri vilah«, predaval g. p. Metod Valjav.ee, katehet, L j ubl jana. 91. 29. III. »Alkoholizem«, Drž. meščanska šola, Zagorje ob Savi. 92. 29. III. »Zlata leta«, Drž. meščanska šola, Zagorje ob Savi. 93. 29. III. »Carjevič Ivan«, Drž. meščanska išola, Zagorje ob Savi. Plačana naročnina v mesecih januarju, februarju in marcu 1941 Ljubljana-okolica: kal. prosvetno društvo Dravlie. Kad. prosvetno društvo Sv. Jakob ob \id nad Savi. Blaž Potočnikova čital n iea Št. I ubijamo. Prosvetno društvo Šmartno pod Snu no1 goro. Cerknica: Slov. kat. izobražev. društvo Bloke Kamnik: Kat. prosvetno društvo Sv. Irojica. Prosvetno društvo Motnik. Prosvetno društvo Podgorje. Kat. prosvetno društvo Sel a. Kat. prosvetno društvo špitalič. Prosvetno društvo Tunjice. Novo mesto: Prosvetno društvo Novo mesto. Slov. kat. izobraž. društvo Soteska. Kat. prosvetno društvo št. Peter. Prosvetno društvo št. Jernej na Dol. Kait. prosvetno društvo Šmiliel. Prosvetno društvo Duplje. Kat. prosvetno društvo Gorice. Prosvetno društvo llrastje. Kat. prosvetno društvo Jezersko. Prosvetno društvo Kovor. Prosvetno društvo Naklo. Kat. prosv. društvo Krek«. Olševek. Kat. prosvetno društvo Podbrezje. Kat. prosvetno društvo Preddvor. Kat. .prosvetno društvo Predoslje Slov. kait. izobražev. društvo I rboje. Prosvetno društvo Veilesovo. Leskovec: kat. prosvetno 'društvo Cerklje. Kal. prosvetno društvo Doli-. Prosvetno društvo Sv. Križ. Moravče: kal. , roisvetno društvo Brdo. Radovljica: kat. prosv i no društvo Brezje. Kat. prosvetno društvo Kranjska gora. Kait. prosvetno društvo Ovšiše. Slov. kat. izobražev ailno društvo Ra-teče-Planica. Ribnica: Prosvetno društvo Dobrepolje. kat. prosvetno društvo Sv. Gregor. Kat. prosvetno društvo Nova Štifta. Semič: Prosvetno društvo Radovica. škofja Loka: Kat. prosvetno društvo Sv. Lenart. Poljane: Kat. prosvetno društvo Poljane, kat. prosvetno društvo Nova Osel i ca. Prosvetno društvo I rata. Prosvetno društvo I rebija. Kat. prosvetno društvo Ži-ri. Šmarje: Kat. prosvetno društvo Kopanj. Prosv. iti podp. društvo Višnja gora. Vrhnika: Kait. prosvetno društvo Bevke. Kat. prosvetno društvo Dol. Logatec. Kat. prosvetno društvo Rakitna. Prosvetno društvo Rov te. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov V rhnika. Žužemberk: Prosvetno društvo Dobrniče. Vsebina: Dušni pastir iu katoliška društva. — Proslava desetletnice katoliškega društva v Beogradu. — Knjižnica. — Socialna šola v Kranju. — Društveni obzornik. — S. K. Ženska zveza. — Predavanja v marcu 1941. — Plačana naročnina. APRIL 1941 Vzgojni pomen igranja Že v pivi števili k i Prosvetnega odira Milo poudarili, kakšno odločilne važnosti je igrain je /a izobraževanje zlasti na podeželju. \ novejšem času je res časopisje našlo pot že v zadnjo vasico in tudi ra.di,o se lepo uveljavlja, toda kljmb 'temu ima igrain je še veliik pomen, saj je še zmeraj skoraj čilima pot za množično vzgojo in izobraževanje. Kot katoliška prosvetna društva din njiV liovi člani i no ramo še posebno paiziiti. da bo naša vzgoja enotna po 'načelih im smernicah. ki so nam svete. Ker je torej igranje tako odloči Ime važnosti za vso vas in župnijo, moraimo že ipnil sestav i iigrskega sporeda im pri izbiri iger budno paiziiti. da se nam ne bo vtihotapila nobena igra, ki bi naša načela postavljala na laž im rušila vse tisto, kar smo dotlej s prosvetnim delovamjem zgradili. V »Prosvetnem odru smo že ponovno opozarjali na pazljivo Izbiro iger in bomo tudi poslej vestno ocenjevali vse igre še prav posebno s tega zrel.iišča. I)ai borni uri sestavi društvenega igr-sk( 'ga sporeda še bolj skrbni, si oglejmo še malo podrobneje vzgojno vrednost igranja. Že takoj na prvi, pogled u v iidiimo, da inoraano ta ipomen ocen jeva,'ti / dveh strani. Najprej, kakšno vrednost ima igrain je za v zgojo igralca samega, potem pa moramo preceniti pomen igranja za občinstvo, ki se igre udeleži. Igra vzgaja igralca Začnimo kar v začetku. Pri prvih svojih nastopih je vsak igralec navadno še hudo prepuščeni negotov osti, razburjenju iu zadregi, ker ni vajen nastopati pred toliko ljudmi. Sčasoma pa si prisvoji neko mirnost in uglajenost pri svojem nastopanju, lahko pogleda v dvorano po ljudeh, kot prav imio, in ga ta pogled me zmede. To je prva korist igranja. Druga, ki je z njo neposredno v zvezi, je ta, da se iigrallec poid vodstvom spretnega i:n raz-,gledanega iigiivskega vodje priuči spretnega kretainja in vedenja, ki miu ga nalagajo najraznov i-stnejše vloge. Mora se poskusiti zamisliti v vlogo mestnega človeka, obrtnika, delavca, duhovnika, vojaka, kmeta. Mora znati izrabiti vse sile svojega ■bistrega opazovanja it udi pri sebi ter ponoviti vse tisto, kar je že kdaj pni kom videl. Ni dvoma, da mu nekaj takega go- vorjenja im vedenja ostane tudi izven vloge v vsakdanjem življenju. Naslednja korist, ki jo ima igralec od igranja, je ta, da si razširi svoje duševno ohnebje, ko spozna ine samo leposlovna dela raznih pisateljev 'itn dramatikov, ampak tudi različne usode, ki se prepletajo v njih. Vid,i, ikakšne nadloge mučijo tega im ornega, spozna tuje in domače navade, odkritje, da so v bistvu iste težave povsod, tudi na tujem, pa čeprav je od daleč že sosedova hruška lepša od domače. Talka spoznanja nudijo igralcu oporo tudi. pri vsakdanjih doživetjih iin dogodkih, ki jih zna potem mirno urediti/ im premisliti ter ugotoviti njihovo dejansko ozadje iin važnost. Toda še vse več dobi igralec od igranja. Pri podrobnem im temeljitem Studi ran ju svoje vloge mora razmisliti vse polno poteiz v značaju svoje oseibe, pre-udiairiiti mora miselni potek razgovorov iin notrainjo povezanost dogodkov, pri čemer se ine naučil saimo logi,ene misli in bistre raziskave diuševmosrti, ampak se mora imiimoigrede tudi odločiti v kritični presoji značaja za svojega junaka ali proti njemu. V prvem primeru ga značaj potegne za seboj, da se pri igranju v živ i v svojo vlogo lin podoživija vse dogodke in občutja,, v dmigem primeru pa trpi sami im obenem verjetno tudi njegova igra. Najvažnejše pa je to, da mora biti viloga res dobro premišljena! in preštudirana. Le italko ibo iigrailec miogel užiiviaiti ob njej ter se poglabljati vanjo. Ce pa je vloga na hitro vržena na papir, brez notranje globine im miselne izbrušenosti, bo tudi igralec imel od ignanjai vse prej kot užitek iin 'korist. Vidiiimo torej, da igralec od igranja ne dobi samo zunanjih koristi, kot iso miren nastop, iagla jenoat vedenja, sposobnost posnciman ja iu »,igrain jam, dober spornim, ko se mora naučiti dolge pogovore na pamet, ampak tudi notran jo korist, ki se odkriva izlaisti pri podrobnejšem študirali ju značaja. Prav it,o št ud i ram je pa pušča dobre ali slabe posledice tudi v igrali -čevem značaju. ko mimogrede privzame marsikatero potezo iz preštudiran ega značaja. Igra vzgaja gledalca Videli ismio v so dolgo ipot, kii bi jo moral visalk igralec prehoditi od trenuitka, ko idobi neko vlogo, in do časa, ko v tej vlogi naistopi pred ljudmi. Čuitiimo, da ibi moral vsak igralec svojo vlogo do kraja preimozgatii in prežvečiti, da l>i jo moral sprejeti vase in do dina razumeti, da jo 1k> imogel iposredovati glledalstvu res s tisto silo, ki bo zmogla patžnjo občinstva prikleniti mase ne samo zaradi napetih dogodkov, po Ikaterih navadno le pre-raidi hlastamo, ampak tudi zaradi miselnega bogastva in duševne globine, (ki naj s svojo zdravo tendenco prekvaai gleda,!-stvo in usmeri po svoje. Zdi se mii potrebno, da oimeniim dve vrsti iger, pni 'katerih je kaj različen način podajanja osnovne misli. Nekatere igre imajo namreč talko očitno tendenco, da vsalkogar ikar v oči bode in dreza v nos. Pri talki igri bo pač trebai preliiudo tcndenčno ost rajši malo prikriti, da bo sprejemljivejša in giledailstvu manj vsiljiva, prijetna. Pri drugih igrah pa je spet tendenca talko rahlo in šibko nakazana, da morajo prav naši igrski vodje po deželi sanmi poskrbeti, da l>o igra med njimi imela tisto korist, ki je za vzgojo ljudi potrebna; temdenca naj sicer ne bo kraimiarsiko kričeče razstavi jena, tudi naj ne ibo s ipridigarsiko avtoriteto zagrožena; kar mimogrede naj se ukrade v duše tista misel, zaradi katere smo igro uprizorili. Tako 1m> seme rodilo svoj sad in naše prizadevanje in trud ne bosta zaman. Da p reševala časti v vsakdanjem življenju! In ti, draga igralka, ki te je strah in sram, prevzeti vlogo matere in starejše žene. ki si lastiš izključno le mladostne vloge zaljubljenih deklet, sprevidi, da v vsakdanjem življenju ne boš zato nič nnainj spoštovana, če boš kdaj zavezala ruto pod brado in se sklju-čila v dve ga.be, tvoja mladost s tem ne bo .prav imič izgubila, ti pa lx>š le imela prijetno zavest, da si stvari pripomogla z morebitno svojo žrtvijo. Igrali bomo Janko Mlakar, Roksana. Čudežna igra v petih slikah. Rokopisna zibirka PZ v Ljubljani. Izlbira iiger za samo ženske ali saimo moške vloge je zello pičla. Zato se jiim tudi ne smamo h I i/uiti s prestrogim merilom. Večinoma so bile talke igre napisane iz potrebe, brez kakih pisateljskih ambicij. Roksana je izmed najboljših te vrste. Zgodba je zelo preprosta, a zaito nič mamj ganljiva. Siroto Roksamo sovražijo vsi: stara mati, sest nična, profesorica. Rolksainina maiti je bila cirkuška plesalka — sramota vsej družini. Profesorica Vida se je bila hotela poročiti z Roksa-ninim očetom — odtod .sovraštvo do Ro-iksaine. Roksaina se dolgo zatajuje, dokler ne izbruhne vsega gneva. Pošljejo jo v zaivod. Tu se Roksaina med dekleti raz-živi. Na diain, ko bi imorala biti sprejeta v koingregacijo, zboli. Uide s postelje k Marijinemu kipu, Ikjer hoče Mariji po-kaizati edino, kar zna: zaplesati. Zblede se ji in umre. Marija pa iztegne roko nad in jo v blagoslov. Znani motiv Marijinega g!uinača je itn srečno prenesen v dekliški svet. Velilko naivnega smeha iin prdlsrčnosti je v tej predelavi. Komu bo morebiti izvabila solze, komu se bo spet zdela prazna. Ros je, dramatsike rasti nilma, mirti globine. Navzlic temu bo kot lahka vzpodbudna stvarca služila svojemu nameniti. Primer- na je dekletom Roksamiinih let, zlasti za zavodne odre. — Igra se dogaja pri stari materi, v šoli, v samostainsiki spalnici in nia samostanskem vrtu. Za šolo so sevedai potrebne klopi, iin talbla, spalnica pa se da nakazati z belo zaveso, za katero stoje postelje. Ne bomo igrali Matajev Matija. Burlka v treh dejanjih (4 slikah) po veseli noveli R a d a M u r -riiiika. Za, oder priredil in z režijskimi qpaizka:nii. opremil M i lan S k r b i n š e ik. Zabavnejšo burko, kot je ta, ,hi bilo težko najti. Tudi jezikovno zasluži, po-livailo. Za oder hi jo malokdo tako spretno prikrojil. Vendar jo našim odrom od-s v et u j orno. Zalk a, j ? Zgodba je naslednja: Kmečka ne rod a Maitajev Matija se ženil pri brhki Anlki, ki iima seveda, izbranega drugače postavnega faintai Prime iga, da bi jo mahnil na obisk k sestri v Ljubljano in tam nakupil kaj odpustkov za Ainlko. V Ljubljana se vede i robato in rokomavharsko; edino, ikar stori dobrega, je to, da odžene svalku neljubega snubca. Ko se vrine domov, zve, da se je Amika že odločila za drugega, pa se oženi, iz Mico. Kmeta hi dandanes hoteli videti na odru •drugačnega. Posebno podeželskim o,dirom ,ne prisitoji br.iiti norce iiz kmečkih ljudi. Žalostno je, da se še danes kmečko občinstvo m as laja ob ibu likali, kot je ta ali pa slavna Kmet in fotograf. Režiserski in maskerski tečaj \ vseh letih, kar prireja Prosvetna zveza režiserske tečaje, se pojavlja želja, naj bi se kdaj v počitniški dol)i pripravil daljši tečaj, ki bi trajni en teden ali štirinajst dni. Udeleženci so namreč dobro čutili poitreibo, da bi vse to, kar so v kratki dobi komaj v zasnutlkti ob ravnali, malo podrobneje razmislili ter porojeni ideji dognali pravo, vsem razumljivo obliko — pri skupnem delu na praktičnih primerih. Po zgoščenih teoretičnih predavanjih, ki so jih na takih tečajih slišali, so si v mislili ustvarili neko podobo o namenili iin načinih našega igranja, videli so visoko postavljene cilje, se ogreli zanje, in ko so bili talko pripravljeni, v koristnem razgovoru izmenjati svoje misli, je bilo tečaja konec. Tako se je zgodilo, da je prena,katera misel ob visela v zraku, ,površno iin na hitro dojeta je bila prav tako hitro pozabljena, in celo osnovni, pojmi so večkrat ostali bleda predstava, mesto da bi vsem prešli v meso in ikri. Pri igranju kot pri vsaki umetnosti pa je že tako, da ni dovolj saimo raizumsko spoznanje, vsa človekova notranjost mora ubrano zaizveneti Zveza ljudskih odrov v L j ubijam i1, ki ji je poverjena skrb za odre v ljubljanski Prosvetni zvezi včlanjenih društev, je to splošno željo razumela ter razpisala režiserski in maskerski tečaj, ki se bo viršil v Ljubljani od 9. do 17. avgusta 1941. Tečaj prireja v soglasju in s podporo Prosvetnih zivez v Ljubljani in Mariboru. Zato je ta tečaj tudi namenjen udeležencem m vse Slovenije. 9. avgusta popoldne bodo prišli tečajniki v Ljubljano. Zvečer tega dne bodo že začeli s praktičnim delom, v nedeljo zjutraj pa se IkmIo pričela predavanja. Tečaj bo končan v nedeljo 17. avgusta opoldne, da se bodo udeleženci popoldne že lahko odpeljali domov. Koga pričakujemo na ta tečaj? Vse tiste predvsem, ki se trudijo z večkrat nehvaležnim pai vendar lepim in pomemib-nim delom na od,rih našiti društev. Veselimo se, da se lx;>mo mogli pogovoriti z gospodi duhovniki, ki so v društvu prijeli tudi za to delo, veseli bomo g. učiteljev, akademikov in dijakov, zlasti pa pričakujemo vseli delavk iin delavcev, ki so zrasli v svojem društvu, mu požrtvovalno iin (neomejeno posvetili svoje mo- či iin j>t'(.dsitti\ lja.jo tisti temel j odrskega dela, ki. ni odvisen od več ali manj slučajnega bivanja v emenu kraju. Ljudje, ki stalno igrajo ali vodijo igram je na posameznih odrih, mu bodo vtisnili najbolj s vojsk i pečat. Ker (pričakujemo vseli teli udeležencev, smo postavili čas tečaja v velike počitnice. Mislili pa smo tudi na vse one, kii so sicer poleti inavezaini na delo, saj je to čas med žet v i jo in otavo, ko se tudi še ne pričenja obiranje hmelja. Razen tega bodo izgubili le pet delovnih dni. Zato upamo, da bo vsako delavno prosvetno društvo poslalo na tečaj vsaj enega svojega člana in mu tudi. .pomagalo kriti stroške. Vemo pa, da ne bodo redka diruštva, 'ki bodo poslala tudi po več zastopnikov. Nameni tečaja je deloma pojasnjen že v uvodiniih besedah. Posredovati hoče predvsem nujno potrebno strokovno znanje v velikih in malih odrskih rečeh, ki ga pri uprizoritvah tolikokrat neprijetno pogrešamo. Na pravo mesto hoče postaviti režiserja in mu pokazati važnost in način njegovega dela. Opažamo namreč, da se še marsikje ne zavedajo dalleko-sežnosti režiserjevega dela, ki mora iz sto malenkosti sestaviti zaokroženo odrsko celoto, ne pa da je vsak igralec svoj režiser. Pa tudi pri vseh društvih, kjer režiser že vrši svojo nalogo, bo s svojim deiloim lepše uspel, če bo svoje znanje iti izkuistvo obogatil s sodelovanjem pri tem tečaju. Poglabljanje znanja v režiji .se bo vršilo na teoretičen in praktičen način, tako da bomo vedno na posaimeiz-nem primeru skušali ponazoriti v predavanju izraženo misel. Spoznali se bomo z režiranjem iger vseh vrst. Zlasti pa bo za udeležence koristno sodelovanje pri pripravah za javino uprizoritev Velikega odra sveta, ki ga je napisal španski dramatik Caldeiron de la Barca in Iki predstavlja eno najlepših dramaitskih pesnitev svetovne literature. Največ časa bo seveda odmerjenega obra vnavam j u splošnega dela režije in maski ram ju. Vodstvo tega delo je prevzel g. ing. Ivam Pen.gov. česar bodo gotovo vsi udeleženci veseli, saj ga .poznajo še s prejšnjih tečajev iin po 'njegovem delu pri bivšem ljubljanskem Ljudskem odru. Iz poglavja o režiji bodo predavanja o ureditvi pozori-šoa, kosti/mir a 11 j a in odrski tehniki. Za vsakega igralca bodo prevažna predavanja o 'pravilni slovenski odrski izgovar-jaivi ,im o načinu študija vloge. Splošnega pomena bodo razglabljanja o sestavi igrski.li sporedov in organizaciji prireditev. Kalkor je naš tečaj v ipnvi vrsti namenjen strokovni izobrazbi, ne bo pozabili podčrtati osnovnih zdravili virov, ki mora iz njih potekati vsako iin tudi maše < »(Irsko delovanje. Glede na to, da doslej ipri nas še ni bilo tečaja, ki hi s taiko 'temel jitostjo re-šcival vsa vprašanja, ki zadevajo naše odre, je iskoro odveč poudarjati1 njegovo važnost. Naglasiti pa je treba, da ni mo- goče računati, da bi se mogel tečaj v doglednem čaisu ponoviti.. Razen tega se običajni enodnevni tečaji v prihodnji sezoni ne bodo vršili. Seveda bodo s tem tečajem zvezani večji stroški. Glede na koristi,, ki jih bo tečaj prinesel, se. bo tudi ta večja žrtev splačala. Storili smo vse, da znižamo stroške na najmanjšo mero. Tako bo znašala tečaju i no, ki obsega upravni prispevek, prispevek za nabavo potrebnih tekstov ter za prenočišče (>() dim. Kdor l>o sam skibel za prenočišče, bo plačal 40 Din. Ker se gospodarske razmere spreminjajo, stroškov za prehrano zaenkrat še ne moremo določiti. Vendar upamo, da celotni tečajni stroški ne bodo presegli 200 Din. Prihodnji številki našega glasila bomo priložili prijavnice, s katerimi nam bodo prosvetna društva prijavljala udeležence. Posamezniki naj pri svojem društvu zahtevajo tako prijavnico, jo izpolnijo in vrnejo društvu, ki nam jo bo poslalo. Le v izjemnih primerih se prijavljajte direktno pri Zvezi. Opozarjamo vse, ki se za tečaj zanimajo, da moramo imeti zadostno število udeležencev že konec junija. Kot zadnji dan prijave velja torej 30. junij. Do tega časa je treba plačati tudi tečajnimo in prenočniino. ker se sicer prijava ne bo upoštevala. Prispevek za hrano pa bo treba plačati do 51. VII. Na ta tečaj želimo zbrati čiim večje število požrtvovalnih odrskih delavcev iz vse Slovenije, da bomo skupno utrdili pota, po katerih nam je hoditi, če nam je kaj za rast naše odrske kulture v službi Boga in domovine. Zato vas vse prisrčno vabiimo! Zveza ljudskih odrov. Nove igre Vladonov, Pričarani ženin. Komedija v treh dejanjih. Založil VI. Novak, Brezje. Gorenjsko. 1941. Pričujoča igra, povejmo naravnost, našim željam in potrebam ne ustreza. Ljudski odri potrebujejo umetniško in nravstveno dobrih iger. Z vidika nravnosti igri pač ni kaj očitati, a kot literarno delo nas ne zadovoljuje. Motiv zamenjave bi moral biti dosti močneje, spret-neje in s miselne je izpeljan, da bi utegnil učinkovati. Amerikam ca Kalina, bogatega ženina, pa zdravnika Skazo v vasi zamenjajo, tako da se gre Kalin ženit k »norici« Cilki. doktor Skaza pa zdraviit nevesto Urško. To pride mladim prav: nevesta Urška tako ni marala za Amerikam ca. saj se je obljubila Tončku; Cilki in Kalinu pa se tudi vname ljubezen Talko dobimo na koncu dva neobhodna para. Vse kar je drugega v igri, sicer morda vzbuja smeh, a več kot +o ni. Kdor bi v Piičara-nem ženinu iskal besednih lepot, bistrih dialogov, duhovitih zaipletkov, bo odšel praznih rok. Za p r o s vetrne odre je to premalo.