219. številka. Ljubljana, nedeljo 26. septembra. VIII. leto, 1875« SLOVENSKI NAROD. Izhaja 'ua* dan, »vsema! o« ut*Ojijke ln unove po praanikih, ter vo.)a p« polti prejeman, za avitro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., /.a pot leta 8 d. za četrt lata 4 $okl. — 24 LJubljano bre» pošiljanja na dom za oeio leto 13 srold.. ta tatrt leta 3 yuld. 30 kr., ta en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za moBoo, 30 kr. sa četrt leta. — Za tn|e deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah Ln ah dijake velja znižana oena in dicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., pe posti prejemau za četrr leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopno petit-vrste 6 ar., če ac oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi na) se It vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". 0»f»» »iiitvo, na kaSt">rr> -isj ne blagovolijo poinjati naročnine, reklamacije, oznanil*, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hibi Vabilo na naročbo. Vse dosedanje gg. naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". o v. ittrod" velja: Z.a ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni: Za rdi t leta .... 3 gld. 30 kr. Za en mesec .... 1 „ JO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. 8 pošiljanjem po pošti velja: Za Četrt leta .... -A gld. — kr. Za en mesec .... 1 „ -i-O „ Za gospode ii4*it«»IJtk na ljudskih šolah in za <1 ijiil&C velja zni-ž.41 ini* cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeinan „ „ 3 „ — „ silim* nisi racija »»Slov, iV«**«*/«*'. Rusija in Avstrija sta gotovo nekoliko dogovorjeni, kako ravnati se v rcševauji, ali vsaj v prvem razreševanji orijentalnoga vpn ».»nja. Naš cesar je rekel v svojem govoru, da vstanek v juga Avstrijo v prvej vrsti zadeva, in tako proglasil, da bode Avstrija na čelu omb, ki bodo narejali tak red v kristijanskik t ur.sk i L deželah, da bode prihodnjič vstanek ,,neverjeten,1' kakor jc &chmerling rekel, ker ne bode več sila ali beda potiskala raji orožja v roke. Kako bode to delovanje, o tem se sedaj ne da govoriti. Gotovo je, da je v vseh planih neka nenavadna skrivnost, katero nam more le pribodnjost razkriti. Prvi del diplom atičnega delovanja je končan : konzuli uijao vstašev na mir pogovorili, prinesli so na zeleno mizo le polno spomenic in pritožcb proti Turkom. Videti je, da bode sedaj q« vrsti drugi del diplo-niatičr.ega delovanju, namreč pri velikej zc-lenej mizi, in res uže dunajska „Tagespr." poroča, da je Rusija na Dunaj poslala prijazno noto, v katerej nasvetuje konferenco na Dunaji, b katrrej se povabi kot tretja cesarska velevlast tndi Nemčija. A Nemčija ima, kakor ravno zdaj Bismark v svojem listu „llcichsanzeiger" prav ostenta-tivno izjavlja, rekoč da to vprašanje Nemčijo ne zadevlje in da ona le želje druzih dveh podpira, — samo posvetovalni glas, dobička baje ne išče, ker ga zemljepisno za njo v vzbodu res nij. Torej ostaneti Avstrija in Kosi j a sami, ki bosti določevali o osodi vstašev zdaj še diplomatično. Ako se v dru-gej izdaji dipiumatične akcije več ne opravi, nego se je v pivej s konznli, kaj potem? Potem razsodi meč. Vprašanje je, ali ga bode potem tudi Avstrija potegnila ? Iu kdur je eesarjev govor bral pazljivo, ta ne more tega vprašanja na ravnost zanikati. Hrvatski „Obzor" po pravici o tem cesarjevem govoru pišoč spominja, da je Napoleon III. I. 1859. avstrijskemu poslanika samo rekel : žal mi je, da z vašim dvorom uijsem v najboljšem sporazumku ; ln na to je vsa Evropa znala, da bode grmenje topov odgovorilo. Tudi avstrijski car smatra vstinek z drazimi očmi, nego turški, in uže to zaanie-nuje nekaj jednacega, kakor Napoleonov : žal mi je itd. Ko bi mej Avstrijo in Turčijo vladal dober sporazume!?, ne bi se o vstnnku niti spominjalo. Slovenec od Turkov ujet. Pri turškej Kostajnici je v noči 22- sept. se vnel hud boj mej vstaši in Taiki. „Deutsche Ztg.u ima o tem boji sledeča dva telegrama iz Kostajnice 23. sept.: Preteklo noč se je bila pri turskoj Kostajnici bitka trajajoča štiri ure. Turki so vstase v gozdu napali, a bili so nazaj vrženi. Dopoludne se je bitka ponovila, izid pa še nij znan. Na vozovih privažajo mrtve in ranjene v Kostajnico. Neki prostovoljec iz Ljubljane je od Turkov ujet. — Drugi telegram se glasi: V ponočnej bitki pri Prostih in Mra-hcvem polji, poldrago uro od Kostajnice, palo jc črez 150 Turkov. Vodje vstašev sta bila lajtenanta Trk ulja i K a r an ji. VstaSi so zmagali pri denašnjej bitki. Dozdaj se je 12 vozov z mrtvimi pripeljalo v Kostajnico. Ljubljanski od Turkov ujeti prostovoljec sepišeValent. C e se d." Omenjeni prostovoljec Valentin Česen, podčastnik v avstrijske j reservi je res kakor smo pozvedeli, 15. septembra z malo četo 4 slovenskih tovarišev, zapustil Ljubljano ter se odpeljal v Sisek, od koder je še pisal v Ljubljano nekemu znancu, da bode v malo dneh prestopil tuiško mejo. Kakor bo zdaj kaže, bil je v bitki v Koštaj niči tako nesrečen, da so ga Turki ujeli. Bati se je, da ga kot vstaša usmrte po tnrško! Da bi se hrabri naš junak, če še živi, turške smrti rešil, sta se slovenska poslanca dr. Vošnjak i dr. Zarnik precej, ko je došla vest o ujetji njegovem, v imenu njegovega očeta obrnila po telegraitčnem potu do nj. eks. grofa Andrassva, ministra vnan-jih zadev s prošnjo, naj blagovoli oteti Valentina Česna, ker je avstrijski državljan i Člen avstrijske armade. Tudi do hrvatskega delegata g. Mat. Mraz. ovira se je odpo slal telegram naj gg. hvatski delegati osobno obrnejo se do ministra grofa Audrassva v tej zadevi. Ce nij prekasno, upamo da bode otet. Hrvatski listi o bitki pri Kostajnici nemajo nobenih poročil. Čudno! (Glej takoj telegram iz Zagreba, ki nam je došel ko je bilo to uže stavljeno. Ur.) Z jugoslovanskega bojišča. I« Kostajnice 25. septembra. [Izvirni telegram „Sloven^kernu Narodu."] „Pri Pasti-rovem iu Kalenderi je bil velik boj. Turkov je palo 200. Slovenskemu prostovoljcu Ko-vačiču iz Ljubljane so kruti Turki, ko je ranjen ležal, glavo odsekali. Dragi slovenski prostovoljec Mejač iz Ljubljane je od Turkov ujet. Slovenec Pogačnik je nže v bitvi pri Gradiški padel." Tu Imenovani hrabri slovenski mlado-niči so šli pred jednim mesecem prvi od Slovencev v Bosno. Zlasti škoda je za K o-vačiČa, stoprv 1(J let starega izobraženega vrlega mladeniča, katerega je gnalo 'iravo in čisto navdušenje v boj slovunsui. Pred odhodom je šo prijatelju obetal zt „Slovenski Narod" iz bosenukega bojišča tudi pisati, & evo, prvo poročilo j« nam njegova j u n a š k m smrt vsled turškega barbarstva. — Ujeti Mejač je alovensk tiskar iz Ljubljane, naj-zadnje v Blaznikovej tiskarni. Pogačnik je bil tnkaj geometer. Slava za Slovanstvo umrlima, bog pomozi ujetima! Od bosenske meje, 20. sept. [Lzv. dop.] Pišem vam v naglosti, še predno zopet prestopi moj poročevalec avstrijsko mejo ter gre nazaj v sveti boj za slobodo Slovanstva. Slovenski prostovoljci, kateri so pred tremi tedni iz Ljubljane odšli, so uže dalje časa v lii. su i, v Kozari planini, kamor tudi ta gre, ki mi to poroča. Za gotovo ve, da s.i uže bili v boji in so se hrabro obnesli, a žalibože da je, kakor mu Je pravil neki potnik iz Gradiške, jeden izmej njih Pogačnik iz Ljubljane častno smrt storil na bojišči pri Velikem strugu kjer je padel s Pe-rijevu in Ostojino četo. No nadejam se, da druge slu venske fante še vse zdrave najdem, i da skupaj pah emo na ljutega turškega duš-manina. Sloveusko ime je po teh Slovencih kar jih je v boji, častno znano mej vstaši i u siguruo boste še čuli o ujih. — Moj poročevalec mi je dejal, da bi za te slovenske prostovoljce pisal njihovim prijateljem, naj jim za zimo skušajo kaj preskrpeti, na pr. razen zimskih kapne kakovo tlašo ruma, ker v gorah bode mrzla zima. — To se ve, če se sme ali more! Iz Zagreba, 23. sept. [Izv. dop.] Slovenski prostovoljci, kolikor jih je dozdaj šlo v Bosno, se tam vrlo i pogumno obnašajo, a svetoval bi glede na bližečo se zimo, da bi za zdaj ne hodilo jih preveč na pot. Tudi ne manjka ljudi j, temuč orožja i drugih vojski potrebnih stvari. V severnej Bosni tri Čete operirajo, ki imajo do 2000 prilično oboroženih mož. Ce ne pride vnanja pomoč, bodi si od Srbije i Crnogore, bodi si od Avstrije, bodo vstaši teško stanje imeli, zlasti po zimi. Vsi so v poletnej obleki, zato bode treba jim preskrbeti pozimske obleke, na primer iz domačega „lodna". Žalostno je, da baš tnkaj v Zagreba je prvi cntnziazem izginil, nij pravega delovanja, da si bi hc lehko dovolj denarjev po celej deželi nabralo, ko bi se nadi prvaki hoteli brigati i podvizati. A možje se zanašajo, da bode Avstrija pomagala i Bosno posedla. Samo da bi se ne varali. Uboga raja, ki se je na slepo vzdignila, češ nekdo mi mora pomagati, pa v tem lehko na cedilu ostane. Le če se vstanek okrepča, imela bode Avstrija povod k intervenciji. S špekulovan-jem i diplomatizovanjem se malo opravi, treba je vstašem energičnega delovanja, da tndi še drage za soboj potegnejo. Veliko skrb imamo zavolj pribeglih rodbin i mnogo ranjenih, katere priuašajo iz Bosne na n »šo stran. Dajte Slovenci kolikor se da, pobirati stare obleke, koltre, koce, srajce, plahte, šarpije itd. Iz Bclgrada se v „W. T." telegrafira 23. sept.: Narod je 8 skupščino in z vlado tako nezadovoljen, da je mnogo poslancev sil jenih svoj mandat položiti. — Turčija hoče po Donavi in Savi vojsko gori pošiljati, da bi prej vstanek zadušila. Srbija bi de protestirala in je tudi Rumunijo pozvala, naj se pridruži protesta, ker je Donava rumunsko in srbsko oblastje. — Turki hočejo provocirati poboj s Srbi na meji. Srbski vojni minister je v vsej naglosti poslal štiri bataljone na mejo in pet baterij. Porta bi potem kar v Srbijo marširala. — Češkim „Narodnim L'stom" pak se iz Kragujevca piše, da je po popu Žarku Srbija 8 Črnogoro popolnem zvezana, ker od granice srbske do granice črnogorske, celih 24 nr daleč mej taborom Žarkovim in mej črnogorskimi Va-sojevići jo vsa zemlja v vstaških rokah. — „Zastava" ima iz Belgrada dopis od 19. sept., ki pravi: Kistić je četiri ure v tajnem odboru skupščine govoril. „Fr. BI." se poroča, da je rekel: nKot Srb sem za vojno, kot minister ne." Istemu listu se poroča, da srbske in turške straže na meji lehko vsak trein tek udarijo drnga na drugo. Iz Belgrada se 23. sept. telegrafira „Wien. Tagbl.": Vsa stoječa vojska maršira na mejo. Pri Aleksincu se delajo šance. Vojne priprave se pridno nadaljujejo. Tudi preko Dubrovnika se istemu listu brzojavija, da privatni telegrami iz Belgrada obetajo, da Srbija kmalu vojno napove. — Telegraf nosi šifrirane depeše mej Belgradom in Atenami. Is Dubrovnika se poroča, da so vstajniški vodje sklenili, tudi potem uničevalni boj nadaljevati, ko bi Srbija in Črna gora ne pomagala. Pri Stolen je 16 vasi j izdalo od 120 starešin podpisano skupno opomenico, v kater« .j konzulom povedo, da uže zarad tega ne morejo sprejeti uvetov pomirjenja, katere je Srrver-paša proglasil, ker nij nobenega poroka, da bi se držali. Vstaja mora napredovati, nij drugače. Iz GospiČa se „Obz." telegrafira 23. sept.: Četa Golubova 300 mož je trčila s 600 Turki 17. t. m. vkup pri Tiskovcu. Turkov je ostalo 6 mrtvih, 3 so ranjeni. 18. sept. je bil pa v Trubarskih dolih hud boj. Turki so izgubili 65 mrtvih, mnogo ranjenih in 15 konj. Na Martinbrodu je bil tudi boj, 9 Torkov je palo, od naših nij nikjer nobeden mrtev. Dva čardaka (turške hiše) sta izgorela. Hrvatski „Obzor" od 23. t. m. pravi: ..Vstanek v Bosni in Hercegovini, akoravno je začel se iznenadoma in slabo organiziran, probudil je občno zanimanje in sočot Evrope. Svoboda iztoka postala, kakor se pravi „hoffiihig." Vsakdo jo prizna in spre-jemlje. Pa ako se vstanek probije do spomladi, pa se more vsklikniti: Vsemu svetu zora poka, i Balkana evo dana!" B os e ns ko k ato 1 i Čans tvo in jugoslovanski vstanek. Od več strani se poroča, da katoliški duhovni v vzhoda v Bosni, Hetcegovini in Bolgariji žalostno rolo igrajo, ali bolje: bolj proti, nego za vstanek delajo. Za tega del „Obzor," ki je tudi organ vrlega prevzvišenega škofa Stros-majerja, v dveh najbrž od poštenega hrvatskega dnhovnika pisanih člankih „Fratrom Bošnjakom" na srce poklada, naj se poholj-šajo in pogumno v lasem pomagajo. Opominja pri tej priliki, kako se katoličanstvo in papeštvo obnaša nasproti vstanka. Nekdaj so bili oni, pravi, ki so delali za Muhamedanstvo, od rimske stolice ekskomunicirani. Te ekskomunikacije so še veljavne. „Sveta stolica v Kimu bi imela tudi denes v interesu vzvišene misije, katero v svetu zastopa, isti položaj zavzeti, in zavzemala bi ga sigurno, ko bi katoličansko Slovan-stvo imelo pravih in srčnih zastopnikov v Rimu. Nesrečne žalibog okolnosti so zakrivile, da ima katoliško Slovanstvo pri sv. stolici v Rimu take zastopnike, ki več verujejo obrekovanjem, nego resnici, ki nič o Slovanstvu ne razumejo . . . Nevredno, nedostojno in nesrečno bi bilo, ko bi se katolikom v Bosni in Hercegovini po zmagi reči moglo : vi nijste pri krvavej vojski bili, nij ste nikacih žrtev prinesli, ne morete torej niti pri delitvi biti." Politični razgled. V LjnblJanJ 25. septembra. V odboru delegacije ogerske je grof Andrassv razkladal, zakaj letos nij rud^če knjige predložil. Potem ga je škof Haynald pozval naj toliko pove o orijentalnom vstanka kolikor meni, da sč svojega stališča more. Andrassv je rekel da o posameznostih ne more govoriti v tem vprašanji. Splošno pak ima njegovo delovanje tri pravice. Prvič meri: na ohranenje mirti; drugič: varovanje naših interesov; tretjič: kolikor je mogoče olajšati pritožbe ki so prouzročile upor. V prvem sinem je monarhija v zvezi s sosednjimi cesarskimi z vspehom delovala, in a panje je, da se mir tudi za prihodujost obrani. Za to pa, da se bodo naši interesi (magjarski ali avstrijski?) popolnem varovali meni da sme porok biti, kar se tiče zabran-jenja povrnitve tacih dogodkov, ne more se več storiti, nego kar je opravičeno in mogoče. Iz Tirola se poroča, da vodje tamošnjih federalistov, Giovanelli in Dipauli, nečeta več mandatov za državni zbor spre jeti. Hrvatskega sabora predsednika g. Krestiča je cesar posebno prijazno sprejel in rekel, da z dopadajenjem »prejema v adresi zagotovljeni izraz zvestobe in udano-sti, in naj zboru izreče cesarjevo polno zadovoljnost. VnAn|i» Arf**-*. Iz Carigrada se javlja, da je turška vlada zvedela, da tndi Perzija zbira svojo vojsko na turškej meji. V tem strahu je vprašala perzijanskega konzula, kaj to pornenja, a ta je tnrfeo vlado potolažil, da Perziia nič hudega ne namerava. V Perzijanskem glavnem mestu so nečega jufla fanatični suroveži sežgali. Najbrž je bil pravi — jad, t. j. oderuh. In zarad tega so vse evropske vlade, kakor v „N. Fr. Pr." beremo, zavzele se in v Perzijo note poslale. Ali če se tarški kristijani, Slovani na kolec natičejo, če se vsa raja trpinči, „N. Fr. Pr." molči. Oonisi. Ik 14 o rotil* < v 24. sept. [Izv. dop.] Boj za slobodo Slovanstva, ki ga bijO bratje naši na juga, razumeva se s lrno od sebe, da je tudi v nas koroških Slovencih vzbudil najgorkejše simpatije, in da je želja tudi našega slovenskega kmetskoga prostaka, da bi se Turku za enkrat in vselej posvetilo, tako daleč, da bi se od Evrope niti sanjalo mu več. Še živo zlasti ustmena poročila mej našim ljudstvom, kako so Turki leta 1492 razsajali po G< rotanu, ko bo se enaki grozoviti nmori žena in otrok doerojali, kakor jih nam Bcdaj iz nesrečne Bonae poročajo listi od dne do dnč. Vidi se, da toliko stotinj let nij ogladilo surove krutosti surovih Muhomedancev. Še pričajo ostanki tvrd-njavice pri Zeleznej kapi i, kako so bili du-šmanini Koroško obiskali, in katerega Slovenca srce bi se ne napolnilo jeze, ko sliši iz uit naših starih dedov muke, ki so jih naši pradedje od Turkov prestali. In „par nobile fratrom" se druži s Turkom, in radnje in poskakuje od veselja nad vsako glavo ubitih raja, neka pest ljudij tudi pri vas v Ljubljani, katera osramotaje liberalizem. Še prej, ko vas prahn ne bode, bode vaš čin obsodila in zavrgla roka, ki piše — zgodovino sveta. Moram ntešljivo dostati, da javni list Koroške, Če nže ne simpatično, vsaj brez da bi srdito napadiai Slovane, pišejo o boju, v Hercegovini in Bosni. Naša „mamka" Klagenfurterca, velika podpornica naših brasarjov, mnogo svoje čitatelje bavi z dogodki, ki se godč v državah amerikanske unije, in to, kar o Hercegovini prinaša, je povsem vsaj istinito. V Beljaka izhajajoča „SUddentsche Zeitung" tudi mirno poioča o izčošnem vprašanji. Hvaležni smo radi tema listoma, da vsaj nas na miru pusto. Tudi o nBUitter auB Ksirnten" bi bilo lehko tako govoriti, ako bi neko zadno človeče iz — Ljubljane, katerega dopisi na čelu znamo,: -a nose, in se baje Zim■ imennje, ne skrnnilo predalov omenjenega lista z gnojnico svojih mo-žgan. Ko bi bilo le vam znano, kako s slepo strastjo se ono trndi, ometavati z blatom vse, kar „die "VVacht am Rhein" peti ne ume! Nij je reči, ki bi se ma bolj hvalevredna zdela, nego gospodarstvo Turka nad Slovanom na Balkanu. Vsak pošten Nemec, vsak ud tako velicega germanskega debla, ki mora biti za narodno oslobojenje vsa-cemu narodn za vzgled, bode se gotovo obrnil od tacega prisilneža, ki se predrzne kot — (narejen) German govoriti tako zaničljivo o sosedih Germanstva. Vas pa, gosp. Leon, založnik omenjenih „Bliitter ans KiLrnten," bi uljudno rad opominjal na obljubo, ki ste jo pri priliki nabiranj« naroSnikov za prvi broj lista storili, namreč, da ne bodete z listom sovraštva trosili mej Nemce i Slovane, ter upam, da ne bodete več enacih poročil iz Ljubljana sprejemali, ki vasema listu, ki sicer mirno obravnava narodnostna vprašanja, gotovo nijso v čast. Iz Truta* 22. sept. [Izv. dop.] Vsako leto je bilo preko Trsta okolo pol milijona centov suhih sliv iz Rosne v Ameriko odposlanih, katere dajo lep dobiček. Letošnje leto pa kakor se vidi, ne bode imel vsled vstaje kdo hI i v spravljati in sušiti v Bosni. — Po slovenskih pokrajinah pa je sploh kakor se poroča, obilo črešpelj. Torej opo-zorujem kmete, kateri imajo črešpelj obilo, naj jih brž su5e in suhe prodajo. Magistratova palača, za katero se j« tisoče potrosilo, je v jako slabem Htann, vse je razpokano ; na enej strani se niža, tako da je v weji mestnih očetov bila interpelacija stavljena, kaj se je storilo prej, ko ne je zidalo, in kaj se misli storiti zdaj, da se zabrani ponižava. Torej je vsakemu jasno, kako naše mestno starešinstvo brezobzirno gospodari. V Trstu je vašemn „Tagblattu" tovar-šica zvesta tetka lažnjiva klepetulja „Triest. Ztg." predvČerajnem poročala, da pomirjenje vstašev napreduje, da konzuli z vodji vstašev konferirajo, in da bode kmalu vse v miru. A glej, včeraj pa zopet poroča, da je mi-sijon konzulov izpodletel. da se ne da nič po tem potu doseči. Nadalje daje vsakovrstnih svetov, kako naj bi se vstaši sedaj ravnali itd. Gnjosi se pravicoljubnemu človeku, ko take turške liste prebira: s tem pa si vsak sodi, kdo je gospodoželjni pri jntelj barbara Turčina. Ko bi zopet Turčin oblegoval nemški Dunaj, ne bi imeli toliko žolča ti širokoustneži, kateri hočejo Slovana z zveličavno svojo „kulturo" osrečiti, takrat bi zopet klečeplazili in na kolenih prosili Slovanov, da naj jih rešijo Turkov in pogube kakor so jih nekdaj Slovani rešili pod Sobijeskim. Nehvaležno židovsko novinarstvo obsojujejo zdaj vsi italijanski listi, ter jim očitajo barbarstvo in izdajstvo svobode. „Cittadinott lokalni tržaški list ima obširna in hitra poročila iz bojišča. „Triester Ztg." katera vedno njene telegrame krade, je zdaj jako čudno videti, da rajši vČasi brez vsacega telegrama izide, nego da bi kaj dobrega od vstašev prinesla. Komite za vstaškib sirot podporo v Trstu dela izvrstno. Nabral je nže več tisoč gld. novcev. Tudi obleke j« uže odposlal večkrat ubogim Hercegovcem ; zlasti se mora reči da Italijani prav veliko v ta namen darujejo, ker gojijo prave simpatije za slobodo Uercegovcev. Iz zasnesljivega vira se poroča, da bode v kratkem rusko in angleško brodovje v jadransko morje prišlo. Kaj to pornenja, ugiba se v višjih krogih. Amerikanska kćr-vcta je nenavadno dolgo tukaj in še ne mini i odjadrati, tudi to ima svoj pomea. Iz \«>v«';;i» mislit 24. sept. [Izv. dop.] Objavili smo uže o eksistenci novega kazinskega „Streichquartetta" in o njegovi metamorfozi v „Sw e i g quartet", ali ne zabimo Še nekoliko notificirati o njegovem sedanjnm „status quo". — Problematično je bilo dolgo časa, li se bode še kdaj novi kazinski „Streichquartet" iz polhovega spanja pro-budil ali ne, kajti oropan instrumentov mo- ral je mirno in tibo počivati in čakati na tiste nove instrumente, katere so mu kupiti obljubili naši nemčuraki magnati, mej katerimi je bil tndi neki mladi gospod rojen „Belikranjec", v svojih dijaških letih še na-rodnjak in celo predsednik necega alo-venskega bralnega društva mej rti jaci, ki se je bil zavezal in prisegal, do smrti domovini zvest ostati — a sedaj dela zoper svoje domorodce. (Je - li to značaj takega poštenjaka?!) — Podvizali so se tedaj nabirati in beračiti novčiče za nove inštrumente kar Be je jim še precej o početkn posrečilo, ker petak i so sknpaj frleli, da je bilo veselje in jaKo veliko upanja za dobri vsneb, aH vendar pri vsem tem bil je znesek le še — premejhen za nove instrumente. — Kaj je bilo torej storiti ? Svetoval je njim njih kapelnik pri kakem polku stare kupiti, misleč boljše je nekaj nego nič, samo da šo v «lnžbi ostane in re« se je tako tndi zgodilo. Obrnili so se na neki hrvntski polk s prošnjo jim starih, preigranih instrumentov r.a dobro plačo poslati, katere so tndi dobili, — ali roba je bila. kakor bodemo pozneje čnli „non plns ultra". Prejemki instrument?, po-manikovalo jim je zopet duševnih močij, kajti poklicana sta bila dva njih godcev k vojaškim vajam v Ljubljano in tako je bilo niim le še nemogoče belega dne dočakiti. Culi smo tndi, da se je peljal mej tem časom v Ljubljano neki trgovec, ki je prav pridno pregovarjal in iznndhadal oba godca, da bodeta pač tudi po vajah „Streiehrjuar'ettn" zvesta ostala, kar se pa nij zgodilo, temveč sta prišedša od vaj takoj podala se k vodji meške godbe in ga prosila, da bi in nazaj sprejel, da sta v tem ozirn nedolžna i le podkupljena bila. Bila sta tedaj kot nekriva i z poznana, zopot k meške j godbi vzeta. Sigurno je bilo nže skoraj, da bo polehkoraa „Streicbquartett" le zamreti moral, ko bi se ne bil jeden zadnjih dveh — zopet „pridobiti" pustil. Sel ga je „dobivat", kot zastopnik nemčurske inteligencije mladi tabaktrafikant, volgo „kultartr:'iger", ki je tako dolgo za njega baratal, da ga je „dobilu, mogoče da mu je tudi obljnbil, da mu bo njegov oče kake „olbascke za skolne" dal. Godec je bil dobljen za mejhen denar i „Steicbqnartett" je sedaj zopet — komplet. Jel se je nže pretočeno nedeljo prodnicirati, ali reči moramo, da je bilo tako praskanje, da nijsmo hiti v stanu razločiti, dasiravno smo še nekoliko ušes s soboj imeli, je-li res kazinski „Streich-qnartett" ali so kake cigauske citre. Poslušalcev je bilo res mnogo, veČjidel njegovi podporniki, ki so ploskali z rokami iu nogami, samo da so zakrili lepo harmonijo, ki je odmevala ko zvona ^las k našim ušesom in povzdignili njih suhoparni „Streicbquartettu, ki se bode kmalu z pet porušil. Dotistega časa pa mu želimo vse dobro, posebno pa boljših instrumentov, da bode s časom vendar kaj poštenega mcška godba v roke dobila. —o— ftomače utvari. — (K Miroslava Hubmajerju) na bojišče sta te dni odpotovala zopet dva prostovoljca, oba tiskarja. J sden, S.icar po rodu, je prišel iz Švice, kjer je nekdaj s Ilubmajerjem skopaj delal v nekej tiskarni, v Ljubljano. Tukaj se mu je pridružil mlad Slovenec, ter sta oba se odpeljala v Dalma- cijo. Opozorjali smo ju na velike težave, vendar se nijsta dala vzdržati. Pri tej priliki naj omenimo, da je Miroslav II ubra a jer rojen Ljubljančan in da njegovi starši še tnkaj živč. Miroslav je prepotoval Nemčijo iu Švico. Vrnivši se v Ljnbljano, je tukaj delal v Rambergovej tiskarni in bil predsednik tnkaj snega tiskarskega društva. Pri slavnosti na čast 501etnega delovanja tiskarja Kadržabeka je Ilnbmajer imel slavnostni nemški in slovenski govor. Malo tednov pozneje, ko so Re slišali prvi glasovi od vstanka v Hdrcegovini, zapustil je na tihem Ljubljano in šel kot prvi slovenski prostovoljec v vRtaški tabor v Hercegovino. — (Pri m al ar ji g. F r anket a) v „Hotel Evropa" drugo nadstropje dnrna številka II) more se do srede videti velika slika Valvazorjeva, ki jo je izdelal g. Franke za g. Kecla v Kamniku. Od Valvasorja se je ohranila samo v njegovej svetoznanej knjigi podoba v jeklo rezana. Po tej jo g. Franke zareR mojstersko delo na platno oživil. — Okvire je jako okusno naredil ljubljanski lesorezec g. Mlakar. — (Slepar.) Zasačili so četrtek policaji necega ljubljanskega krojača R., kateri je menda velikansko sleparstvo s branil-ničnimi bn k v mami in posojilom denarjev za jako visoke obresti uže več časa na tihem prav izvrstno in izdatno znal delati. Našli so pri njem več menjic in pobotnic, govori se tudi o ponarejenih bankovcih najdenih pri njem. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere h Barry v lonf/oNC. '.'S let nže je nij bolezni, ki bi jn ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i )trocib brez medicin in Btroškov; zdravi vse bolezni t želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-^avljenjo, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato (Uo, vodenico, mrzlico, vrtoglav je, silenje krvi v glavo, himenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, itožuost, diabet, trganje, Bhujšanjc, bledičieo in pre-llajenje; posebno po priporoča za dojeneo in jo bolje, lego dojn ičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdrav ihiih, brez vsake medicine, mej njimi »prikovala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Oampbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Urč, grofinje Castle-Huart, Markize de Drehan a mnogo drnzih imenitnih >9ob, se razpoSiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Rovalesciere Dn Barry v mnogih slučajih napadi vsa 'zdravila. Posebno koristna je pri dristi in grli!, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. iri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v tcalai cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih ~n mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in n neprecenljivo sredstvo no samo prf vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (t* S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtev. Wiiiohester, Angleško, 3. deeembra 1842. Vaša izvrstna Rovalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, jolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S bore lan d, ranocelnik, 9(>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angolstoina. B o r o 1 i n, ti. maj a 1856. Ponavljajo izrekam glede Kcvalcscičro du Barry tostransko, najbolje spričevalo. Dr. Aiigolstoin, tajni šarit, svetovalec M o n t o n a, iBtra. Učinki Itevaleseiere du Barry bo izvrstni. Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. O b e r g i iu p e r n, (Budenako), 22. apriht 1872. Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za straS-ntni bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij jogel, je valed raoe Vaše Kovalescičro du liurrv poloblama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.-i 16. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na VBeučilišću v Mariboru (Nemčija), piše v ,B e r 1 i n e r KliniacheWochenschrifta od 8. aprila 187j to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Uovalcuta Aru biča" BeraleteMre). Dete j t- f 4. mesecu vedno vti in ve bnjialo, tet vedr.o fuj uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v sumu odplaviti; tod;i Kevalesciere gaji oadravila oopolnoma v 6 tednik. St. 7§.ol0, Gospo vdovo Kltiumovo, Diisseldort, na dolgoletnem botobndi glave in davljenji. 64*910. KarkJao do Brehan, bolehaje aedenj let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bhujšanji iti hipol.i'i-driji. St. 65.715. Gospodični do Montlouis na neprebavljiv ji, naapanjl in hujšanji. . ;. 75.970. Gospoda (jubriola Tešnerja, slušatelja višje javno trgovinske akademije dunajske, lin »koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. S;. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Vara/din, na pljučnem kašlji in bolehanj! dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.9'28. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in bogata i t. d. Revalescičre je 4 krat tečueja, nego meso, to. •e pri odraščeuih i.i otrocih prihrani oukrat več na ceni, trledč hrane. V pluliajmit pikicah po pol lunta 1 gold. 50 kr , 1 '...i.: .u goh'. 00 kr., 2 funtu 4 goita. 50 kr., 5 fufi *ov 10 gcld., i!i (UntOV 20 gold., 24 funtov 36 golu., — luvaleacioie-i'Ct-ju« , WaUJQd>,{»u8e st. 0, 9 Ljubljani Rd M&br, J. Svoboda, lekar pri „zlatern orlu", v GbnMtafl b t a t j a 0 b o r a n anioy r, v jlMmJtiai Dio cisti Frank, v x.'oiov«'i P. Bun baohur, v i*or*ei Ludvig Uuller, v MbariboRi ML Morio, v ?-U^»uu J. B. Btookhauien, v JK»}irel»u v lekarnici usmiljenih sester, v Ćer-novicaU pri N. Snirhu, v O neku pri Jul. Davidu, lekarju, v diradtsu pri bratih U bor ran z-meyr, v Teuifšvaru pri Joh. v. 1'apu, mestuemu lekarju, pri 0. M. Jahnerjo, lekarju, v Vara*-tlliiu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v VSOli moBt;:j pri aobrn io*i>rjib m ipeoerijlkJb ugovom, kadi raapotuja auuajika biaa na vse krujc po potonit oakaxnieah aH puvuotjih, (229) CTuaril v BJc* HUJktitl od 20. do 23. Boptembra: Rudolf Kristan, 3 1., dote hišnika! ja vslod bož-jasti. — Marija Kubica, 1 mes., dete železniškega delavca vsled božjasti. — Pavlina Tekavec, 3 mes., magazinskoga delavca otrok, vsh*d božjasti. — Mar, Sobolta, 10 1., hči delavca v bolnišnico užo umirajoča prinesena. — Ant. Mehle, 13 ur, dete trgovca, vsled neugodnega ploda. — Marjana Jerman, 29 1., vsled slabosti v bolnišnici. — Lorenc Mcrcar, 26 1., vsled ranjenja v bolnišnici. Ti'Kite ceite v Ljubljani 25. septembra t. 1. Pšenica 5 gld. 30 kr.; — rož 3 gld. 60 kr.; — ječmen 2 gld. 40 kr.; — oves 1 gld. 90 kr.; — ajda — gl. — kr.; — proso 2 gld. 40 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 60 kr.; — fižol 5 gid. — kr.; masla funt — gld. 62 kr.; — mast — gld. 48 kr.; — špeh hišen — gld. 44 kr.; — špeh povojen — gold. 42 kr.; jajce po J kr.; — mloka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — teletnino funt 26 kr.; avinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slamo cent 1 gld. 25 kr.; — drva trda 6 gold. 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr. )llt& OOrsa 25 septembra, .virno teiecralUbao ooroeilo. .Enotni dri. dolg v bankovcih . 70 gid. 10 k.- Enotni dri. dolg v ISftO dri. posojilo srebru . 73 , 70 m .... . 112 „ — » Akcije Marodne hr r.ke 907 , — Kreditno akcije .... 212 „ 25 111 , 70 * ■ 91 Vi * 30 Srebro iOl . 85 eki trgovee in hišni posestnik, ki ima zraven šo drugo dohodke, ai zoli v zakon dekle, staro 25 do 35 let, z nekoliko premoženjem, in da bi znala tudi kuhati, pisati in brati. Pisma z fotografijo, čo jo mogoče, naj bo pošiljajo A. n. na administracij*) „Slov. Naroda" v Ljubljano. (316—3) Jesenska in zimska saisona! Konfekcij onska, modema in manufakturna zaloga L. Wallenka, 7, v Izubijani, glavni trg kateri priporoča TVTi} 1 TinVPl^l HUOV* oblačil za gospe in suknene li «J 11U V t/J bi anovi za gospode, shavvlo, plaiilo itd , |»ic|tn.^c. kavne scrvjVte, uiobilsko snovi, pregn nja.a, liou!eaux, koltre, kočo itd. platneno l> I it K". sortirano; na izbi o snovi za obioko po prav nizki coni, 27 kr. vatel. Na željo pošiljajo so izgledki franko, ceni' uže znano prav nizke. (820) a«ss~ Mazilo -sms za . ii-jij«-. iiimiiis lee« rudevivo itd. To mazilo prt žene, ako so rabi lo 10 večerov, pege, lišajo itd. — Lonček volja z navodom v rod 70 kr. Dobiva so čista (282—10) v / cKiii' j u inu n i v Gradcu, Sackstrasse. (jfavua zaloga za Kranjsko v lokami pri „Kuldcuvu Iliuliorn" g. Viktorju 'l'1'iiUoc/..i-ja. v L j u bij a ni na g.avnem trgu št. 4. Važno za gospodarje! Zaloga poljedeljskih masin od IS. Siiu<;iii v Gradcu (Griesgasse), priporoča svojo najboljše in prav ceno Koi'iie mlatiluc ina^iiM- s patentiranimi vrt-ten- tikimi bobni po 110 gld. Vlučiln« muNinc od 270 do 300 gld. V i nte ta žito snažiti, male 35 gld., velike 50 gld. Trleur (mašina za iztrebljenje kokalja in grahora) 135 gld. Kožna ■iiit>iiiit za lickanje turiioo 35 gld. Itoeui mlin za debelo mleti, mali 75, veliki 95 g d. Itcznliiik za rupo ribali, mali 35 gl., veliki 50 gld. 1'rciie za vino in sadni mošt od 100 do 365 gld. Nkuporeme uiuNiue od 75 do 100 gld. liii^i razne vrate od 12 do 20 gld. Kutalogi in za|tiNki een so franko pošiljajo, če se želi. (280—9; Prava čebulja za brado, katere učinek se garantira, pospešuje rast brade neverjetno hitro, tako, da dobe v kratkem času celo 1>> letni mladeniči polno in veliko brado, kar potrjuj o na tisočo spričo valov. Vase blagorodje! Vesoli mu, da morem Vam poročati o meni poslanoj čebulji za brado, ki je res dobro sredstvo. Malo časa jo, kar jo rabim ali zadostovala je, da sem dobil veliko brado. Za znance moje potrebujem še daljo ilva paketa, katara mi blagovolite poslati po pošti. S odličnim spoštovanjem K. Li nd hardt. Line, 25, junija 1S72. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po poštnoui povzetji 1 pakot čobulje za brado. Isto so mi i rijatolji priporočali, da je izvrstno srodstvo za bradno rast. Prosim VaB torij, da mi jo kmalu po.šljeto. Opava,5. decembra 1S71. Ant. To man, gozdarski ailjunkt. Cena 1 paketa z priloženim navodom 2 gld. io kr. Po T>ošti 1<» kr. več. Skladišče ima na I>unaji: g. Filip Aieutttein, lekar I. Plaukcngassc. V Gradeu; g II. Kiol-hauNer, Sporgasse 3. (242—10) izpraznena v Cczanjoveili 8e razpisnje 8 plačo od 550 goldim*:jev, hč prostim stauo-v;njem m eventualno a d( hodkim organinta. Slovenskega iu nemškt^a jestka zm<»žni proailei naj se o^.lasij<» tukaj do 20. oktobru tega leta. (,J17—2) Okrajni šolski svet v Ljutomeru, 19. septembra 1875. Mjilo iz olja solnčnih rož. je zadosti, da se vse pege odpravijo. ir7^aj£5S?*"" '''!" •V~:11"" enkratno umivanjo z mojim 4|JW^^B& injilttus itlju sttlnvtiih ftt~ napravi, da se trda, razpočena koža takoj izpreineni v nježno, mehko in vojno. Duh /tffkosi vso indijsko blagodišavu. Dela jo (292 —6) Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse st. 20, Fubrikaiit k«'iiiiC*uo-t<>linićnili i»«»Ni'I>uoNtiJ.