9Bm Posamezne Številke« navadne Din •—•75, •b nedeljah Din 1*—. ®®®WSTVO »e iabej« ▼ Mir?* J»rči5ev« vliea L wd«tr. WAVA m ukaj« v Jurčičevi J®" ^ i ptitliŽje demo- Tele* ™» *t- 34. — SHS poetae^ekovni «**» «Uv- 11.787. Nt ewo9h brca d«Mrj« ae »e — RahopU M dc W»io- PoJlBMa plašana v goSovinf Cena danaSrile štev. Din -'75 TABOR Poiame xne Številke« N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—v „TABOR* izhaja vaak dan. remi nedelj« in praznikov, ob 18. ari z datumom naslednjega dne tar stane mesečno po poiti D 10*—% za inozemstvo D 18*—, dostavljen na doa D 11*—» na izkaznice D 10* —• • inserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uliea stav. 4, Naslov kratko — nalnovejše vtadnih krogov se izve, da še s'Rurnega, kedaj se bo sestala ? skupščina. Ministrski pred-sicp, 16 iziaviU da se nič ne mudi; ne„ pa vlada ni pripravila potrebna K’jac**va* *n tud* vročina je prevala’ **! lahko skupščina zboro- Maribor, sobota 28. avgusta 1926. Leto: VII. — Številka: 194. Novi stavba ^°račun se z vso vnemo sera min: * e ta**0 reducirali nekate-delkrv S^Va *n vel*!40 raznih od-Štv0 7„ po ministrstvih ter uradni-bodo Pva razvrstili, potem ko ga ° Primerno reducirali. dosed^ai0’ ie nabral Rdeči križ Prispe, tZe 5 milijonov prostovoljnih in P;, P.v za poplavljence v Bački jonovran^ ^koda pa znaša 150 mili- stai6 Sestavlianju grške vlade so na-revoi„a.z,ne težkoče, ki pričajo, da ni r°žaja 'h nič preveč razčistila po-tisi{ai v lej nemirni deželi. Zlasti pri-dovojj. Piicirji na Kondilisa, da za-ie tre' nph politične zahteve. Položaj Saloma ° še Pfecej nejasen. Pan-Kreti. nameravajo internirati na AI* K * narodnv •Netnči'a sprejeta v Društvo tem ln^P°d kakimi pogoji? O niateb Vr*e trenutno velika diplo- mor . Posvetovanja v Parizu, ka- mimJ6 Dr?spel tudi poljski zunanji VznJ! : Nemčijo se precej za- ^ma Anglija. vo grških oblasti odpotoval preko Soluna v Atene. Povratek generala Plastira-sa je tem bolj pomemben, ker se zdi da je v ozki zvezi z restavracijo grške nio-narhije. General je bi! vse do zadn-iega časa na Francoskem, kjer je imel stalne stike s člani nekdanje grške dinastije. — Plastiras se je baje v zadnjem čassu izpre obrnil iz republikanca v monarhista. Znano ie. da je 011 sam veliko priporno gel do tega, da je bila grška dinastije str. moglavljena. (Glei naš današnji članek »Pogled okoli Jugoslavije.« Ured-) sredo je udarila strela v marof na Nem-ščaku pri Beltincih, ki je last grofice Zichy. Marof je popolnoma zgorel in ž njim tudi 80 vozov sena. — Pri Melincih so -te dni neki ljudje s čolnom spravljali če.z Muro drva. Ker so »e voznikom polomila vesla, je voda zagrabila čoln in ga zanesla, pod tamošnje mline. Vse tri osebe, dve ženski in en moški, so utonile. — Med španskim kraljem in diktatorjem Primo de Riverom je nastal konflikt radi neke tovarne, ki utegne imeti za Španijo dalekosež-ne posledice- 1730 K čisti obleki . i v rabite čisto obutev. • 1 krzoia jSk'. V*a^' so postal! pustni, U,tima^m ’n telofc^islu uslužbenci tem n-.8 ^dnevnim rokom, v katera KaH/\ Zadosti njihovim željam, ali stopili v stavko._____________________ red povratkom Habs-burgovcev 7 6n sPorazum med madžarsko vlado P • >n legitimisti. y . Budimpešta, 27. avgusta. t6 ie ^l^miranih krogih se zatrjuje, da fiUfu ministrskim predsednikom gro- TRGOVSKA POGAJANJA Z AMERIKO. Beograd, 27. avgusta-Ameriški poslanik Prince_ je posetil danes dopoldan zunanjega ministra dr Ninčiča in mu sporočil željo svoje vlade, da bi se začela med Jugoslavijo in USA pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in konzularne konvencije. Do sedaj veljavna, s kraljevino Srbijo sklenjena trgovinska pogodba poteka iz 1-1881. radi česar ameriški krogi žele, da bi se sklenila pogodba po modernih principih. ALBANIJA ODKLANJA TUJ KAPITAL. Beograd, 27. avgusta-Albansko poslaništvo je izdalo- uradni -komunike v katerem zatrjuje, da vlada v deželi popoln mir, ker so notranje konflikte v Albaniji povzročili čo&to tuji kapi talisti, je vlada prepovedala dotok tujega kapitala. Molki v iSensRi Oira — EM ra. 65*— Otrošfei »in 49*- RAZRACUNAVANJE NA GRŠKEM. Beograd, 27. avg. Posadki v Solunu in Kalkidiki sta poslali generalu KoodySi.su memorandum, v katerem zahtevata, da se odpuste vsi oficirji, ki so se zavzemali za Pangalo-sov režim. POT Dr. NINČIČA V ŽENEVO- Beograd, 27. avg. Zunanji minister dr. Ninčič bo v nedeljo dopoldan odpotoval na Bled in od tam v Ženevo. Jenom in legitimističnim posian-uor' - mbosom dosegel načelen spora ibovratku Habsburgovcev in o Po j !u dinastije. BarOrt sporazumu naj kralja ne voli PRID KRALJEVA INTERVENCIJA V INVALIDOM. Beograd, 27. avg. Na kraljevo intervencijo je ministrski svet sklenii, <,h se ne bodo invalidom v nobenem slučaju znižale pokojnine. Nameravano znižanje v kritje stroškov za poplave je 'tedaj opuščeno. Jl^džari1! dednega kralja Otona I. za Oto * s“®ga kralja zasigurapa. Ker pa vPjvf)V",l>l>'noleten, bi ga zastopa! nad-- Jožef kot ogrski palatin. *fiova Gen« grška vlada Atene, 27. avgusta. Sirnih Kondilgia je sestavil vlado ''Ovem v ,v?ii^ov* Gn sam je edini vojak v i^tvrv. 7 Ine*u hi je prevzel vojno mini-mgyr u,na'nie ministrstvo je prevzel ^Vetjjo a > Hb^anje Metmesat, pro- p-— notranje Metmesat, apa a finance Trosopulos. Tudi Q©] na Grškem monarhija? Plastiras se je vrnil v Grčijo kot monarhist. Beograd, 27. avgusta. v Rit ?lastiras. ki se je doslej na-■ VQiji„ , u, ker mu naše oblasti ni-N) ®f®hoda če® mejo je na zahte- Dnevna kronika — Turneja g. Svetozarja Pribičeviča v Dalmaciji. Po svojem povratku z oddiha je g. Svetozar Pribičcvič tukoj napovedal novo agitacijsko turnejo in pojde tokrat v Dalmacijo. Dne 27. t. m. se vozii z automobilom iz Siska preko Petrinja. Ivostaniice. Bo«. Krupe, Bihača. Petrovega sela, Nebljusa, Lapoa, Srba in Zrmanje do Kistanja. Dne 28- t. m. je dopoldne zbor v Kistanju, popoldne v Ben-kovcu. Dne 29. t. m. so zbori v Tijesnem, Biogradu na Moru in v Šibeniku. Dne 5-septembra je zbor v Jajcu (Bosna), dne 8. septembra v Korčuli, dne 10. sept. v Komiži, dne 11- sept. v S'n Ju, dne 12. sept. v Splitu. Poleg teh zborov bo vmes cela vrsta zaupnih zborovanj in konferenc v raznih krajih. — Novice iz Prekmurja. Klerikalci v Murski Soboti so razobesili plakate, na katerih pod nedolžno firmo »Pripravljalni odbor« vabijo v nedeljo 29. t. m. na shod, na kaitc-rcm hočejo protestirati pro ti radičev-ski propagandi za odcepitev Prekmurja od Slovenije. V svojih časopi sili so pa seveda razkrili, da je to izrazito klerikalni shod. — Gospoda Jelačin in Ogrin se hočeta proslaviti tudi v Murski Soboti in sklicujeta za nedeljo 29 t. m. isbotako svoj shod v Murski Soboti. Značilno je, da je vsa vabila za ta shod raznašal tamošnji tajnik SLS. — Čuje-mo. da si hoče tudi g- Stjepan Radič priti v Mursko Soboto kuhat svojo juhico. — Govori se, da bi imel biti njegov shod 3. ali 5. septembra. Bomo videli! — Minulo PogEed okoli Jssgo-siavije ' : ; Maribor, 27. avgusta. Na Grškem se je srečno zaključila četrta revolucija po 1. 1918. V tem oziru so •menda Grki odnesli, vsaj. za to dobo, evropski rekord, k večjemu jih je morda prekosila ali jih še utegne prekositi Portugalska. Kar nas zanima na vsem tem, je samo eno dejstvo: Grška država je bila doslej v oblasti vojaških lig. Odkar je zapustil Venizelos t<> deželo, si oficirji dele oblast. Civilni politiki so zgolj eksponenti vojaških sil ali pa njih ujetniki. Pravijo, da bo general Kondhis izključil vojsko iz politike. Toda kaka bo ta izključitev, se da soditi že po dejstvu: državni predsednik a d-miral Kunduriotis, ministrski predsednik general KondHis. In tako naprej. Ne vemo. ali ne ruje med oficirji kaka tajna struja, ki je za vzpostavitev monarhije. In nekega lepega dne bo Kondi-lis prav tako presenečen kot je bil Pan-galos. Zakaj na republikanstvo balkan skih oficirjev ne damo mnogo.-. Sedaj pa še to-le dejstvo: Druga soseda naše države. Bolgarija, s katero je naša vlada pravkar v hudem sporu, je tudi v. popolni oblasti oficirjev. Na videz imajo sicer civilno vlado, ki sl lasti celo demokratično ime, ali na znotraj odločujejo oficirske lige. Sedanja bolgarska vlada je predstavitclj tajnih, neodgovornih »il in mi o njih ne vemo nič drugega kot to, da lahko ob primernem trenutku planejo na dan. Stambolij-skij je s svojo vlado izkusil, kaj se pravi, pahniti v sršenovo gnezdo oficirjev, ki so si bili že preje zasigurali politično vlogo. In Romunija? Predsednik vlade je general _Avnrc-scu. Kdor govori z ppozlciionalnim "Romunom. lahko sliši pikre besede na račun prikritega vojaškega režima v Romuniji. Madžarska? Državni upravnik admiral Hor'ty zastopa razne reakcijonarne sile, med temi imajo prvo besedo plemiči in oficirji-Madžarska je skozinskoz prožeta od militarističnega duha. četudi je na videz razoTOŽena. Italija ? Kaj je fašizem drugega kot civilna iz-daia militarističnega duha? Ali se fašisti ne upirajo na. svojo milico in ali ne nastopa Mussolini zmerom kot vojaški poveljnik? Izmed naših sosedov ostaneta le še Albanija in Avstrija. Albanija ima negotovo bodočnost. Je pod popolnim vplivom Italije. Italijani jo vedno 'bolj ovijajo v svojo mrežo. Avstrija tudi nima sigurne bodočnosti. Kdo more jamčiti, da se ne bodo nekega dne podrli vsi mejniki med Avstrijo in Nemčijo in Velika Nemčija se bo raztegnila do Karavank- Na pacifizem te Nemčije ne damo veliko. In pri nas? Pravijo: Ker smo tako obdani od zrni liitariziranih sosedov, se moramo tudi mi zmilitarizirati. Toda položaj kljub temu ne bi bil bol.iši, ker en do zob oborožen človek nič ne opravi nasproti skupini takisto do zob oboroženih ljudi. Razvoj bi moral iti v nasprotno smer v demilitarizacijo. Vojska »e ima. dejansko izključiti iz politike in ostati strogo nevtralna, služeč samo obrambi domovine. Toda to n-i naš problem. To je problem vseli okoliških držav, cele Evrope in vsega sveta. Predvsem pa je to problem Društva narodov. Društvo narodov neprestano razpravlja o razorožitvi in o pacifikaeiji Evrope. Angleški, italijanski in drugi dele-gatje tako lepo govore o vsem tem in še o mnogem drugem, da postaja svet ginjen od samega idealizma! Kako pa je v resnici? Anglija prav na Balkanu podpira reakcijonarne sile. Makedonstvujušči imajo največ zaščite v Angliji. Bolgarska vlada. ki je le igračka oficirskih lig, uživa vse zaupanje vlade Velike Britanije. Na Grškem je podobno. Pangalos je bil pri oficielni Angliji zelo čislan in prav tc dni se je pisalo, da ne bi Angleži nič ugovarjali zriabitni obnovitvi grške monarhije^ Da ne govorimo o Italiji in Romuniji. Madžarska bi brez moralne pomoči evropskih reakcijonarjev težko netila svoj militarističen ogenj. , Videti je, da je v vseh lepih besedah, ki se izpregovore v Ženevi, veliko hinavščine. Najiskrenejšc je mirovno strem ljenje še pri zastopnikih malih narodov, ki se čutijo slabe in si hočejo zasigurati obstoj in mir. Kakšen strahovit kaos utegne nastati, če vse prenapete strune počijo? Kajti pred vojno je bilo manj napetih strun in več volje do miru... Problem naj si razvozlja vsak po svojem. Poglavitno je le to, da. neprestano mislimo n a n j, da ga ne pozabimo. Je pa tako velik, da je celo ves narod brez moči nasproti njemu, kamoli posameznik... B- Mariborske vesti Maribor, 27. avgusta, m Česky klub v Mariboru proslavi 75 lete narozeniny narodnjho spisovatele buditclc a ba»nika, Mistra Aloise J iraška na pfatelskem večeru v sobotu dne 28. trn. o 20 hod. v klubovych mfstno-stech Narodnjho domu s proslavom p feditele K. Fischera. Zučastnčte se v) plnem počtu! m Otvoritev Državne trgovske akademije v Mariboru. Z ukazom Nj. Vel-Kralja z dne 7. avgusta 1926-, in sicer predlog gosp. ministra za trgovino in industrijo, se dvigne dosedanja državna dvorazredua trgovska šola v Mariboru na stopnjo trgovske akademije. Drž. trgovska akademija bo štiriletna. Lotos »e otvori samo I. letnik in sicer se vrši vpisovanje v sredo, dne 1. septembra od 10. do 12. ure. Dijaki in dijakinje, ki so se že vpisali v I. letnik, naj se ponovno zglasijo pismeno ali ustmeno _ pri ravnateljstvu, ki er se bo njih sprejem pon-ovno pregledal na podlagi njihovih izpričeval. Ravnateljstvo opozarja, da se sprejemajo na novo le še dijaki, ki so dokončali štiri (4) razrede srednje ali meščanske šole z odličnim in prav dobrim, najmanj z dobrim uspehom. Vpisovanje v II. letnik državne dvorazredne trgovske šole se vrši dne 2. septembra 1.1. od 10.—12. ure (I. letnik drž. dvorazredne fr"0'’cke šole se ukine radi ustanovitve drž._ trgovske akademije. Pričetek ponavljalnih izpitov ie dne 3. septembra 1.1. ob 8. uri zjutraj. Pričetek pouka bo obenem s slovesno1 o-tvoriri/jjo trgovske akademije v ponde-•ljek dne 6. septembra tl. — Natančnejše obvestilo bo objavljeno na deski ravnateljstva v šoli. — Ravnateljstvo. m Klic mater. Prejeli »mo in priobčujemo: Me mamice z našimi otročički vred lepo prosimo merodajne činitelje, naj nam prestavijo v parku, okoli velike okrogle grede visavis solnčnemu zahodu še nekaj klopic. V parku je mnogo sede- FŠ?ran K“ veda lahko žc v doglednem času trajanj človeškega živJjcnj-a podvojila ali cel potrojila. Skandinavski listi pristavljal01 da se pri severnih narodih dokaj P°Zj sto pojavlja abnormalno visoka žc zda vna j pred Vor ono vim in se bo F javila tudi v bodočo, ne oziraje se Voronova. Pri ljudskem štetju iz L 1920. so šteli na Norveškem 27 žen in 8 so stari več kot 100 let, 3300 med letom, 30.000 med 80—90 letom. rejša žena je na Norveškem St-ella bova. ki ima na hrbtu že 102 leti-rejša Š ve dinja je Johanna ^-r,SpnI. Svensdotter, ki bo prekoračila v n°v.jo brii 106. leto. Zanimivo ie, da d-osez tudi mnogi Angleži visoko starost-v rodbini generala Jellicoe doŽive w člani .običajno 90—100 let Kolikor jc znano, je bil najstaf?! Norvež Chr. Jakobs-en Drakcnberg. umrl 145 let star in mu je samo 40 manjkalo do 146 leta. Rodil se na dvoru Blomsholm in je umrl l ^ Ko mu je bilo 13 let. se je podal s ,r stricem na morje. Mudil Se je v vse^ čas znanih delih sveta- Drakeflber£ n,r ii fyi T 7 1___1 • _ _ i i je SlsnavanissoSeJotolB HiSa z lokali. 2 opremljam stanovanji- izbera mesečnih sob, lokal tudi za mesarijo, branjarija, gostilne. Vprašati: „Marstan“, Rotovški trg 4. 1758 — « Lovski pes nemSki kratkodlaki ptičar rBEY“ se po ugodni ceni pro .la. Tattenbachova ulica 23 1717 v y.liki IV. KRAV 0< . 13, za knjige v v«nn nizki ceni pri IV._ KH" Aleksandrovi c. trg 6 2 prvovrstna Sei-fertova biljarda, nova obratna ploSoa. ra