Poštnina plačana v gotovini.
.	.	(Ur^	v	L	j
'ovanavda
V Ljubljani, 7. januarja 1937
Leto I. Štev. 1
Posamezna
številka
Din 150
Izhaja vsak prvi In tretji četrtek v mesecu
N a r o č n i n a mesečno Din 8‘— Četrtletno - 10'—
Polletno
Celoletno
15'— 25 —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 8 Telefon štev. 2132 Rokopisov ne vračamo — Poštni ček. račun 17.177
SOCIJALNO - POLITIČNI IN STROKOVNI LIS T.
tv
VJ^ *%>
Vera v pravičnost naše borbe naj spremlja naše delo
Naše smernice
—djb— Živimo v nemirnih dneh. Mednarodni politični dogodki se z bliskovito naglico pojavljajo in razvijajo v smeri, ki človeštvu, njegovi kulturi in civilizaciji ne obeta prinesti nič dobrega. V tem vrvežu in prerivanju narodov in držav je skrita tudi usoda Jugoslavije, zlasti pa je z železno resnostjo postavljena na kocko usoda nas Slovencev z našim gospodarskim in kulturnim bogastvom vred. Mali smo po številu, položeni na zemljepisno važna, vulkanična tla. Ob naše obrambno zidovje z vedno večjim pritiskom butajo imperijalistična stremljenja močnih sosednih narodov, ki iščejo prostor na svetu brez ozira, kje ga najdejo.
Preživljamo čase usodepolnih socijalnih prevratov in smo priče, kako ljudstva iščejo novih oblik za ureditev družabnega življenja, ki naj bi bilo lepšie in boljše od sedanjega. Demokracija ima dobiti trdnejše temelje in bolj stvarno vsebino, ki bi znala na zadovoljivejŠi način urejevati gospodarska, socijalna, politična in kulturna stremljenja ljudstev in človeštva.
Iskanje po novih socijalnih oblikah sožitja v človeški družbi povzroča državljanske vojske, prinaša velevažne notranjepolitične spremembe v sestavi političnega življenja narodov, pri iskanju novih potov se pojavlja fašizem, hitlerizem, komunizem in razne postranske in vmesne oblike teh naukov. K ostri mednarodni politični krizi se je pridružila nič manj ostra kriza veljavnega družabnega reda, kriza socijalnega in gospodarskega Izživljanja narodov.
V	to presnavljanje sveta, njegovega gmotnega in moralnega življenja je vržen mali slovenski narod, mali slovenski delovni človek, ki živi v okviru jugoslovanske države. Zanj in za njegovo usodo ni in ne sme biti vseeno, kaj vre zunaj v svetu, katere so gonilne sile v velikih življenjskih sunkih velikih narodov, kam je usmerjen razvoj političnih kombinacij in kaj je jedro in v čem so motivi so-socijalnih prevratov, trenj in pozitivnih socialnopolitičnih pridobitev. Tudi slovenski človek mora imeti k vsem dogajanjem svojo pravilno orijenta-cijo, da se zna pametno kretati in uveljavljati to, kar je za naš narodni obstoj; za naš socijalno-go-spodarski in kulturni napredek od bistvene važnosti.
Lahkomiselna brezbrižnost napram dogajanjem v nas in izven nas more biti usodepolna, istotako pa tudi neurejena aktivnost, ki bi šla mimo naših potreb in bi ne bila izraz naše trezne politične in gospodarske prevdarnosti.
Pri opazovanju zamotanih in neurejenih domačih in tujih prilik nas posebno vznemirja usoda in poslanstvo delavcev in nameščencev, sploh malega delovnega človeka. Na dlani leži, da v današnjem svetu neurejenosti, razpaljenih strasti, pomanjkljive socijalne miselnosti, v času dušlevnih kriz, v pomanjkanju smisla za občečloveške koristi, v času, ko diktature uganjajo svoja nasilja in je surov kapitalizem gospodar ne samo gospodarskega, temveč tudi političnega življenja v občestvu človeka —, da v takih razmerah trpi največjo gmotno in tudi moralno škodo rnal delovni človek. Neustaljenost notranjega političnega življenja zavira koristno zakonodajno delo in ubija smisel za pereče vsakodnevne potrebe na gospodarskem in socijalnem polju. Socijalna miselnost ne more dobiti korenin, za-
Vsebina: Naše smernice. — Nova „Nova Pravda”. — Socijalna zakonodaja in politika. — Nesocijalna davčna politika. — Strokovni vestnik. — Žrtve strokovne zavednosti. — Delavstvo KID se pripravlja. — Pogajanja za kolektivno pogodbo slavbincev odložena. — Iz podružnic. — Drobne vesti. — Važnost zadružništva. — Skrb za obratno higijeno v socijalnem zavarovanju. — Več demokracije v našo zakonodajo. — Program predavanj socijalno gospodarske šole na Jesenicah.
ščita socijalno slabih je samo skrajno' postranski predmet v programu onih, ki so za usodo narodov in države odgovorni. Politični in socijalni potresi izven naših državnih meja imajo svoj dober ali slab vpliv tudi na naša domača dogajanja, na našo miselnost in na našo lastno duševno in razumsko razpoloženje in predstave. — Ni vseeno, kako so naše njive, na katere hote ali nehote padajo od vsepovsod nanešena semena, razorane in sprejemljive.
Mi želimo, da bi bila delavec in nameščenec, pa naj bo v javni ali v zasebni službi, važen in resen činitelj v javnem, političnem, gospodarskem in socijalnem življenju. To hočemo zato, da bo uva-ževana njegova volja pri pozitivni socialnopolitični zakonodaji, pri ureditvi državnega zakonodajnega in upravnega življenja. Zato nam je veliko na tem, da delavec in nameščenec uživata potrebno in primerno politično vzgojo, da dobita možnost pravilnega gledanja na probleme državnega in narodnega življenja ter da posredno preko teh gledanj dobita vpliv na zunanjepolitične odnose naše države. Delavcu in nameščencu je potrebna intenzivna in realna, našim narodnim in državnim potrebam in prilikam odgovarjajoča državljanska in nacijonalna vzgoja, predvsem tudi zato, da zna pravilno sprejemati valove od zunaj. Množica delavcev je do današnjih dni v pogledu državljanske in nacijonalne vzgoje ostala nekam zanemarjena, da ji v precejšnji meri manjka nepokvarjenega smisla za konstruktivno aktivno delo pri gradnji države in pri ustvarjanju onega duševnega razpoloženja, ki jača državo in narod. V pomanjkanju tega razpoloženja leži skrita nevarnost komunizma, ki ima najugodnejša tla med delavstvom pač zato, ker naše javno življenje delavcu ni znalo vcepiti občutka, da je tudi on uvaževan činitelj v našem novem državnem, zlasti pa v socijalnem ustvarjanju. Naše prizadevanje hoče iti za tem, da bosta delavec in nameščenec tudi v tem vrvežu presnavljanja sveta in družbe vedno In pravilno našla sama sebe in znala uveljavljati svoje koristi. Hočemo več aktivizma, več borbenosti, več zanimanja za usodna, narodna in državna vprašanja, več zanimanja za poslanstvo države in več spoznanja skladnosti interesov države in naroda. Zavedati se moramo, da tudi za življenje narodov in držav veljajo besede: življenje je boj. Ta boj mora biti bojevan prvenstveno v korist lastnega naroda in države, ker nas dogodki uče, da je do stvarne internacionalne interesne solidarnosti še daleč. To spoznanje narekuje narodnemu delavcu in nameščencu dolžnost, da njegova udanost državi in narodu ni konjunkturna in da od režimov ni odvisna.
Demokracija je sovražnica pretiravanj in ekstremov na levo ali na desno. Zato sovražniki demokracije tako radi uporabljajo orožje demagogije in varanja. Zlasti delavce skušajo zapletati v te nevarne mreže. Pred temi sovražniki moramo delavce svariti in jih usposobiti, da so jim sami ob vsaki, tudi v kočljivi situaciji kos. Naše mnenje je, da je delavec za demokracijo zrel in da je kot tak tudi sposoben, da na življenje gleda stvarno in bistro in da mu ni treba očal demagogije. To velja zlasti za sindikalne borbe delavcev. Mnogo razočaranj bi bilo delavcem prihranjeno, ako bi ne bilo zapeljano po demagogih. S tem hočemo reči, da mora delavec tudi na svoje lastne potrebe in zahteve gledati stvarno in mirno, s priznanjem tesne povezanosti svojih koristi s koristmi narodnega gospodarstva in države. Mi vztrajamo na stališču skladnosti interesov vseh stanov v narodu, na gospodarski enakopravnosti in enakovrednosti vseh. To načelo mora veljati zlasti za reven slovenski narod. Iz tega sledi, da moramo razredno borbo označevati kot ekstrem, ki sloni na demagogiji in se po svojem bistvu protivi socijalni in narodni pravičnosti. Mi hočemo, da naš gospodarski svet ne obravnava problemov iz stališča doktrine razredne borbe, iz vidikov pravic moč-
nejšega, temveč samo iz višine skupnosti interesov vseh činiteljev, ki sestavljajo vsebino narodno-go-spodarske aktivnosti. Le pri taki miselnosti naših delodajalcev je možna vzgoja delavcev v smeri tesnega im srčno dobrega sodelovanja obeh činiteljev v produkcijskem procesu. V nevarne ekstreme padajo delodajalci, ki ovirajo n. pr. delo obratnih zaupnikov ali zatirajo obstoj sindikalnih organizacij. Caveant consules! Ne igrajte se z ognjem! So cijalen mir, ki je izraz dobrih odnošajev, mora biti najučinkovitejše sredstvo proti komunizmu. Mi smo mnenja, da je dolžnost vseh, tudi delodajalcev, da z vztrajnim, neumornim, preudarnim delom in sodelovanjem grade na novih oblikah zadovoljivej-šega sožitja v narodovi skupnosti. 'Kdor noče borbe, naj sede k skupni mizi. Ne tajimo, da zelo veliko važnost polagamo na socijalno vzgojo naše javnosti, da bo mogla inicijativno in aktivno' sodelovati pri reševanju resnih sodobnih socijalnih problemov. Res, potrebno je pokristjanjenje javnosti. Tudi naša viteška, vsenarodna sokolska organizacija bo morala pokazati, da njeno delo v smeri so-cijalne vzgoje svojih članov pokaže bolj vidne praktične uspehe.
Seme socijalnega vzgajanja more le takrat pasti v rodovitne brazde, ako ni viharjev strasti. Mislimo tu v prvi vrsti na politične strasti, na nizke strasti človekovih slabosti, ki iščejo utehe v maščevanju, v osebnem okoriščanju, v zaničevanju vsega, kar ni «moje in ni z menoj*. Nikakor nam ni v čast bahavo kričanje: Kdor ni z nami, je proti nam! Mi hočemo sodelovati za pomirjenje med ljudmi. Božji mir naj vlada nad: nami! Plemenito tekmovanje v dobrem rodi uspehe. Iz teh razlogov moramo biti najodločnejši nasprotniki strankarsko političnih nasilij in pritiskov. V teh nasiljih in pritiskih vidimo onečaščanje pravice do dela. Smrtna kazen bi morala zadeti onega, ki radi političnih interesov ogroža zaposlitev in krati delovno priliko drugemu. Boriti se hočemo za najostrejše kazen-sko-pravne sankcije proti vsakomur, ki bi z nasiljem ali grožnjami ali nečednimi dejanji ogrožal zaposlitev delavca ali nameščenca. Vsakdo naj ve, da je delo čast in osnovna človeška pravica vsakega posameznika, ki je več vredna, kakor vse druge ustavne pravice.
Mi nočemo bežati pred resnico, da je Slovenija pretesna, da bi mogla preživljati ves narod in dati dostojen zaslužek vsem zdravim delovnim silam. Naše težnje gredo za tem, da postane Jugoslavija z vsemi svojimi pokrajinami odprta delavnica za vse enakopravne državljane, ker vemo, da se moremo samo na osnovi čim širše gospodarske skupnosti boriti proti brezposelnosti, za dobro državno socijalno-zaščitno zakonodajo, s tem za svobodo kretanja in za pravilno regulacijo delovnega trga. Slovenski industriji mora biti zajamčen neoviran izvoz njenih produktov po vsem državnem ozemlju in ji radi pokrajinskih autarkičnih hotenj ne smejo biti zadrgnjene njene življenske žile.
Na kratko še tole: družina je temelj naroda in države. Delavec naj bo obvarovan strupa, ki te temelje razjeda. Strup je moralen in gmoten. Strup, ki razjeda te temelje so med drugim nizke, sramotne plače. Delavec in nameščenec se borita za osemurnik, za plačan dopust itd. To so zahteve, ki imajo vsenaroden kulturen pomen: delavec in nameščenec morata biti pritegnjena v narodno kulturno skupnost. Nastaja nov problem: kako delavcu in nameščencu omogočiti, da telesno, moralno in kulturno koristno moreta izrabiti prosti čas.
V	najbežnejših obrisih smo se dotaknili problemov, katerim hoče služiti naš list in radi katerih je njegov obstoj upravičen. V javnosti hoče biti glasnik vedrega in ustvarjajočega optimizma ter izraz socijalnih zahtev vseh onih, ki narodu in državi hočejo dobro. Naš list naj bo zato tudi glasnik gospodarske kulture in zrcalo našega pravega nacijonalizma in prave naprednosti.
Nova „Nova pravda"
Narodno zavedno in napredno delavstvo že dolgo pogreša glasila, ki bi vztrajno, prevdarno in s povdarkom, v okvirju programa narodnih in državnih koristi branilo in se borilo za socijalne koristi našega jugoslovanskega, predvsem pa slovenskega delovnega človeka. Narodno zavedni delavci imajo v narodni državi velike dolžnosti, imeti pa morajo tudi velike pravice, ako hočejo izpolniti svoje poslanstvo, ki je v tem, da ustvarja j oče so d e luj e j o na z g r a d i t v i n a r o d n e d r ž a v e, ki mora biti kos vsem potrebam novega povojnega človeka na kulturnem, gospodarskem in moralnem polju.
V	Sloveniji smo do pred nedavnim časom polagali glavno važnost na življenjska vprašanja kmetskega stanu. Trudili smo se in se trudimo, da ta stan gospodarsko ojačamo in ga ohranimo rodni zemlji. Tok časa pa nam je prinesel nove naloge. Slovenija se v strukturi svojega prebivalstva spreminja. Stan ali razred slovenskih delavcev je v nastajanju. Danes se delavstvo dopolnjuje še z dotokom iz kmetskih domačij. Polagoma bo ta dotok moral oslabeti, ker bo naraščaj v delavskih družinah sproti zadoščal za potrebe na delovnem trgu.
S spreminjanjem lica slovenske zemlje nujno stopajo pred nas resni narodni socijalni problemi, predvsem delavski problemi. Vedno resnejši postaja problem zaposlitve doraščajočih delovnih sil na vasi in problem zaščite delovnih sil delavčeve družine. Včasih je bilo lahko: kar je bilo odveč, je šlo v Ameriko, v Westialijo.
Socijalne probleme, ki so pri malem narodu posebno zamotani smo vajeni obravnavati mimogrede, površno, kot postranski predmet. Čudno to ni. Delavci sami, ki bi morali biti gonilni motor za ustvaritev socijalnih programov in za naš narod primernih socijalnih ideologij, niso organizirani in svojo usodo več ali manj prepuščajo usodi. Morda na tem dejstvu nosi velik del odgovornosti naša inteligenca in splošna miselnost naše javnosti. Biti mora drugače, ker vsi priznavamo, da se duh novega časa ne more zadovoljiti s konservativno-liberalnim ali drugače kapitalistično razpoloženim gledanjem na novodobna vprašanja. V obr ambi drža v n i h in nar o d-nih interesov ne smemo nikdar zanemarjati nalo g, ki nam jih nalaga hote n je po preoblikovan ju družabnega reda po načelih lepše socijalne pravičnosti.
Neposrednim socijalnim interesom slovenskega delovnega človeka, hoče služiti naša
«NOVA PRAVDA»
ki naj bo glasnica nepokvarjenih nar o dno so cij alnih načel.
Ako hoče list svojo nalogo izpolniti, mora biti v prvi vrsti razširjen med delavstvom samim, potem pa tudi med prijatelji delavstva, med prijatelji malega delovnega človeka sploh. Posebne dolžnosti ima v tem oziru naša inteligenca, ne toliko zato, da z naročnino podpira delavski tisk, pač pa zato, da potrebam delavstva da močno moralno oporo in pomoč in tako pospešuje tudi v svojih vrstah socijalno vzgojo. Iz «Nove Pravde» bo vsakdo mogel dobivati informacije o socijalnih problemih doma in v tujini, zasledovati bo mogel strokovni pokret delavstva; list bo seznanjal čitatelje o življenju delavcev, o njegovih borbah za vsakdanji kruh. «N o v a Pravda* bo gospodarske pr obl e-m e obravnavala iz vidika socijalnih potreb naroda. Z eno besedo: «N o v a Pravda» mora postati najuspešnejša s o c i j aln o - p o lit i č n a šola za vse in za vsakogar, k i m u je usoda naroda pri s r c u. Zato mislimo, da mora «Nova Pravda» ležati na mizah zdravnikov, odvetnikov, učiteljev, ki so učitelji naroda, na mizah podjetnikov, ki so prvi dolžni, da se upoznavajo s težnjami delavcev in da zato čitajo njih liste; tudi nameščenci, ki so zaposleni v podjetjih, morajo zasledovati socijalno-politična stremljenja v narodu in med delavstvom.
«N o v a Pravda» mora postati vsenarodno socijalno-politično glasilo. Delo med narodom je mogoče samo po ljudeh, ki imajo solidno socijalno politično izobrazbo. Naš list bo istočasno tudi strokovno glasilo «Narodno strokovne zveze», v kateri je organizirano narodno delavstvo. Ta zveza je dosedaj izdajala glasilo «Delo», ki je izhajalo neredno, «Nova Pravda» pa bo izhajala redno štirinajstdnevno, pozneje pa kot tednik.	j
Ne vračajte lista! Naročnina je tako skromna, da ni omembe vredno. Število naročnikov bo povedal o, koliko je v narodni javnosti smisla in ljubezni za socijalne probleme naših d n i.
Podpirajte s o c i j a l n o - p o l i t i č n o d e l o, ki bo narodu v korist, Vam pa v ponos! Razširjenost našega lista naj pokaže, kako v praksi razumemo delo za socijalne p o t r e b e n a r o d a!
Rudolf Juvan:
Socijalna zakonodaja in politika
Socijalizem in socijalna vprašanja srečavamo že v davnini človeštva. Odkar obstoja človeški rod, odkar je pričel spoznavati lastnino, je pričel z reševanjem tega vprašanja. Ko je nastala rodbina in udobnejše življenje, so se porajala tudi socijalna vprašanja in socijalni boji. Zgodovina narodov nam jih slika prav izčrpno. Ima jih stara Grška, kakor stari, Rim. Eden največjih od teh bojev je bila vstaja sužnjev, ki so se uprli svojim gospodarjem. Beseda socijalizem izhaja iz osnovne misli, da je v Človeški družbi človek človeku enakovreden in enakopraven, da nihče ni spodaj, nihče zgoraj in da nihče ne sme in nima pravice izkoriščati svojega tovariša. Socijalizem mora delovati v tem smislu in preoblikovati človeško družbo v tej smeri. Stremeti mora za tem, da izenači velika nasprotstva, ki se kažejo v človeški družbi.
Francoska revolucija je prinesla socijalno zakonodajo. Sledila je odprava tlačanstva, izginila je desetina. Zakonodaja je nosila prve znake, prve sledove o osvoboditvi človeštva izpod, tlačanskega jarma. Dobili smo moderna prometna sredstva. Narodi so se začeli zavedati, da obstoja na tem svetu samo ena socijalna družba in skupina, ki se imenuje: ljudje. Leto 1848. nam je prineslo svobodo tiska, društveno svobodo, svobodo zborovanja in varstvo zasebne lastnine. Zakonodajno delo je postalo vedno intenzivneje. Socijalno vprašanje je igralo v politiki vedno večjo vlogo. Socijalna zakonodaja je posegala v vse panoge, sloje in stanove. Princip socijalne pravičnosti je ščititi po-edinca naprarn splošnosti in napram izkoriščevanju od strani močnejših, varovati njegovo telesno integriteto, dvigniti njegovo moralno silo in duševno stran, usposabljati ga za produktivno delo sebi in splošnosti v korist.
Tem namenom je služila večina zakonov, ki so se sklepali v zadnjih 50 letih. Socijalni zakonodaji se ni moglo več zapirati vrat. Izšli so zakoni o zavarovanju delavcev, zakoni o bratovskih skladni-cah, o zavarovalnicah zoper nezgode, za slučaj in-
validnosti in onemoglosti. Danes je omejeno zavarovanje več ali manj le na delavstvo-, toda gotovo je, da se bodo te panoge zavarovanja razširile tudi na druge stanove.
Kakor v drugih modernih državah, tako je skušala tudi naša država zadovoljiti široke plasti delavstva in je uvedla več socijalnih zakonov. Priznati moramo, da je bilo pri tem delu precej dobre volje, priznati pa tudi moramo, da je bilo premalo pravega poznavanja razmer. Naša dolžnost je, da zahtevamo take socijalne reforme, ki so nujno potrebne, da prineso blagostanje jugoslovanskemu ljudstvu. Vdajati se ne smemo fatalizmu, češ, čas bo vse izravnal. Tako govore ljudje, ki malo mislijo in še manj delajo. Socijalnih reform se ne more odlašati na poznejši čas, če hočemo imeti moderno državo, v kateri naj bi imeli vsi enako priliko do izobrazbe, do zdravljenja v bolezni, do zaščite v vseh težkih prilikah življenja. Dolžnost države je, da skrbi za zdravje, izobrazbo in blagostanje vsega ljudstva, da vstvari za vse državljane enake predpogoje za udobno življenje. V moderni državi ne sme biti ljudstvo razdeljeno na razrede. In Če obstoje taki razredi, jih mora država odpraviti s socijalnimi reformami. To je naloga moderne in res demokratične države.
Kako naj skrbi država, da postane izobrazba splošna? Šola naj bo v korist splošnosti, tako da ima vsakdo brezplačen pouk. Uvesti je treba večerne šole, katere morajo obiskati osebe obojega spola do določene starosti in v katere naj imajo dostop tudi osebe, ki so prekoračile to določeno starost. Večerna šola naj traja štiri leta in naj bo izpopolnjenje ljudskošolskega pouka. Posebno važnost je treba polagati na strokovno šolstvo, da dosežemo čimpreje potrebno število kvalificiranega delavstva.
Poleg šolstva je najvažnejše zdravje ljudstva. Če država skrbi le za Šolstvo, a se ne briga za narodno zdravje, je ta skrb enostranska in brezplodna. Za ljudsko zdravje je treba skrbeti Še
pred rojstvom človeka. Matere je treba poučevati, kako je ravnati z deco, da ostane zdrava in se krepko razvija. Za šoloobvezne otroke je potrebna telovadba in kopanje. Država naj podpira športna in telovadna društva, ki lahko neprecenljivo služijo zdravju, telesnemu in duševnemu razvoju. Tudi za mladino v tovarnah naj se uvede obli-gatno kopanje in telovadba. Dolžnost države in občin je, da v tem oziru podjetja podpirajo. Da ohranimo zdravje, so potrebna zlasti v industrijskih krajih zračna stanovanja. Najbolj nezdrave so velike stanovanjske kasarne, v katere redkokdaj posije sonce. Delavske hiše ne smejo biti zgrajene preblizu tovaren. Tovarne naj bodo- ločene od človeških bivališč. Delavčev dom mora biti tak, da se delavec v njem bolje počuti, kakor v gostilni. Če že mora človek živeti v peklu, tedaj raje živi v njem pijan kakor trezen. Zgraditi je torej treba za delavce čedna in zdravju primerna stanovanja, pa bodo rajši doma, kakor v gostilni. Nočno delo naj velja le za podjetja, kjer je obrat ponoči in podnevi neizogibno potreben. Zenske ne smejo biti zaposlene v podjetjih, kjer je tako delo škodljivo njihovemu organizmu.
Čas je, da v naši državni politiki dobi uvaže-vano in vplivno mesto tudi socijalna politika, da tako pričnemo z reševanjem velikih socijalnih problemov, ki jih je pri nas več kakor v drugih državah — dosledno, vztrajno in po načrtu.
Nesocijalna davčna politika
Davčna politika je za gospodarski in socijalni razvoj in napredek v državi izredno velike važnosti. Slaba davčna politika more gospodarski napredek resno ogrožati in ovirati. Ni vseeno, kaj je obdavčeno, kakor tudi ni vseeno, do kakšne višine gre davčni pritisk. Navidez davčni pritisk prinaša državni blagajni večje dohodke, ako je seveda morala davkoplačevalcev na višku in davčni zavezanci davke dejansko vplačajo. Toda taka politika more in mora davkoplačevalce gospodarsko izčrpati in si na ta način sama sebi zapre davčne vire v prihodnjih letih. Narodno gospodarstvo izgubi na ta način tekoča in za normalni razvoj gospodarskega življenja potrebna denarna sredstva, da v produkcijskem procesu nastane zastoj, ki ima za posledico naraščanje brezposelnosti ali padec zaslužkov. V državah, v katerih se resno zavedajo dalekosežnosti dobre ali slabe davčne politike, store vse, da so davčni sistemi skrajno pravični in obdavčitev do vseh podrobnosti previdna. Čisti fiskalni interesi niso brezpogojno merodajni, ker je glavna težnja davčne zakonodaje v tem, da ne oslabi virov gospodarskega življenja in ne poslabša socijalnega položaja širokih ljudskih vrst. Opažamo, da države posvečajo veliko pažnjo davčnim olajšavam, ako opazijo, da trenutni davčni sistemi za gospodarsko življenje postajajo nevarni.
Mi se hočemo resno pečati s problemi naše davčne zakonodaje in smo odločeni, da opozarjamo na vse one slabe strani naše davčne politike, ki so zlasti iz stališča socijalno-političnih problemov v industriji, trgovini in obrti zaposlenih delavcev in nameščencev važne in dalekosežne. Danes se hočemo na kratko dotakniti samo ene točke našega zakona o neposrednih davkih. Ta točka se tiče davčne osnove pri odmeri davka na dobiček industrijskih podjetij. Pravilna obdavčitev tega dobička je zelo resna in važna stvar tako v državnem, kakor v splošnem narodno-gospodarskem interesu. Zakon natančno predpisuje, kaj je smatrati za dobiček. Strogost zakona je gotovo na mestu, da prepreči zatajo ali prikritje dobička. Ta strogost gre v eni točki predaleč in to na škodo zelo važnih interesov delavcev in nameščencev. Zakon namreč v čl. 82 pravi, da je v davčno osnovo šteti vse izdatke iz tekočih dohodkov podjetja, ki v kakršnikoli obliki povečajo imovino podjetja. Iz te zakonske določbe sled!, da so obdavčeni n. pr. tudi izdatki podjetja za stanovanjske namene delavcev in nameščencev, izdatki za razne naprave v zaščito zdravja in življenja posadke podjetja, izdatki za higijenično ureditev delovnih prostorov, za napravo delavskih kuhinj, kopalnic, garderob, umivalnic itd. Tudi izdatki za razne kulturne, strokovne ali športne potrebe delavcev in nameščencev so podvrženi isti obdavčitvi, kakor oni zneski čistega dobička, katerega podjetnik utakne v žep ali prenese preko meje. Radi takih davčnih predpisov je razumljivo, da se podjetja izogibajo izdatkom za socijalne in zdravstvene potrebe svojih delavcev in nameščencev in da tekoče dohodke raje uporabljajo za one naprave, ki jim prinašajo večje neposredne koristi bodisi pri kvaliteti ali kvantiteti izdelkov. Izdatki za take naprave so sicer tudi obdavčeni, toda obdavčitev je raztegnjena na celo amortizacijsko dobo ter je letno davku podvržen le malenkosten znesek. — Ako izdatki za socijalne in zdravstvene potrebe delavcev in nameščencev ne bi bili podvrženi tako ostri in težki ter socijalno krivični obdavčitvi, je dana možnost, da bi podjetja več žrtvovala v omenjene svrhe in tudi državna socijalna politika bi imela možnost, da podjetja k takim socijalno- in zdravstveno-
STROKOVNI VESTNIK
Žrtve strokovne zavednosti
Žalost je v srcu, ko se spominjamo zadnje ponesrečene stavke v tekstilni industriji. Za neuspeh stavke ne nosijo delavske strokovne organizacije, predvsem naša organizacija, nobene, niti stvarne niti moralne odgovornosti. Odgovornost za to stavko nosijo skriti, nevidni elementi, ki so delovali mimo im preko organizacij, po bogsivedi kakšnih navodilih in po kakšnih motivih. Stavka tekstilnega delavstva je bila v bistvu do skrajnosti upravičena. Javnost je stala na strani delavstva ter je simpatizirala z delavskimi zahtevami. Delavstvo je bilo skrajno slabo plačano, kršitve zakonskih predpisov so bile na dnevnem redu, izrabe delovnih sil so presegale vse meje dopustnosti. Prepričani smo, da bi dobro organizirana in dobro vodena stavka pri dani situaciji morala prinesti mnogo pozitivnih in trajnih koristi. Ker delavstvo ni hotelo slediti navodilom strokovnih organizacij in njih zaupnikov, je stavka pač končala tako, kakor je končala in delavstvo je moralo položiti na oltar težke žrtve, ki niso samo začasnega značaja, temveč imajo dalekosež-nejši značaj.
Prve žrtve so oni brezposelni delavci, ki so po stavki ostali brez dela in zaslužka. Te žrtve so najtežje in nas vse najbolj bole. Mi vemo, da so te žrtve padle samo zato*, ker nekateri podjetniki kršijo smisel kolektivne pogodbe, ker brez upravičenosti uganjajo maščevanje nad predstavniki delavstva, zlasti nad voditelji organizacij in nad obratnimi zaupniki. Nas preletava sram, ko* vidimo, kako se bogati kapitalisti trmasto vesele propadanja onih, ki so zaradi stavke postali brezposelni. V svojem nesocijalnem mišljenju taki podjetniki mislijo, da bodo trajno udarili vse delavstvo, ako 'udarijo pastirja. Ta resnica je žalibog precej resnična. Ni slučaj, da so si podjetniki izbrali za žrtve izrazitejše zastopnike delavskih interesov, t. j. zlasti obratne zaupnike. S svojim maščevanjem nad obratnimi zaupniki hočejo kratkovidni podjetniki v delavstvu ubiti smisel za razumevanje za ustanovo obratnih zaupnikov, hočejo delavstvu vzeti pogum, da pristopa k volitvam obratnih zaupnikov, posameznike pa hočejo preplašiti, da kandidatur za obratne zaupnike ne bi sprejemali. To v praktičnem življenju pomeni, da bodo ostali delavci brez obratnih zaupnikov, da v tovarnah ne bodo imeli za svoje težnje zakonitih zastopnikov, da bodo delavci ostali kakor razkropljena čreda, katero more podjetnik preganjati kakor se mu hoče. N!a ta način hočejo podjetniki izigrati zakon o obratnih zaupnikih in pa po ustavi zajamčeno koalicijsko svobodo. Početje podjetnikov je preveč prozorno, da mi ne bi videli pravega namena. Mi vemo, da brezposelni obratni zaupniki in funkcionarji strokovnih organzacij niso ničesar zakrivili, da ne bi mogli biti ponovno sprejeti v delo. Trdimo, da so mnogi, ki so v delo sprejeti, zagrešili mnogo težkih dejanj, za katera bi bilo razumljivo, ako bi delodajalci prizadete kaznovali z nesprejemom v službo. Znano nam je, da so obratni zaupniki in funkcijonarji organizacij, ki so ostali brezposelni, vse storili, da bi de-lastvo spoštovalo osebno lastnino, da bi se delavstvo obnašalo dostojno in kulturno, da ne bi ničesar storilo, kar bi moglo žaliti čut časti in dostojanstva podjetnikov in vodilnih oseb v podjetjih. Obratni zaupniki so bili dostikrat v osebni nevarnosti za svoje zdravje in življenje ter so morali preslišati mnogo grobih očitkov, češ da so plačanci podjetnikov, da hočejo delavstvo zapeljati itd. In kaj imajo danes tj obratni zaupniki za plačilo? Človek bi mislil, da se bo zanje zavzela vsa poštena javnost in vse oblasti in zlasti podjetniki in njih strokovne organizacije. Vidimo pa, da so ti obratni zaupniki brez vsake zaščite in brez vsake pomoči — trdimo, da samo zato, ker je v njih utelešena ideja obratnih zaupnikov in ideja zakonite zaščite interesov delojemalcev. To izigravanje obratnih zaupnikov, ta skrita borba podjetnikov proti ustanovi obratnih zaupnikov in strokovnih organizacij nevarno priliva olje v ogenj in nevarno podžiga podtalne strasti in podtalne naklepe. Reči smemo, da za posledice takega početja, ki je do skrajnosti reakcijonarno, delavske strokovne orga-
koristnim investicijam prisili. Podjetja bi težko našla razloge, da bi takim državnim ukrepom ugo-
Narodno-strokovna zveza je na ministra za socijalno politiko in narodno zdravje naslovila vlogo s prošnjo, da se v finančni zakon za leto 1937./38. vnese člen, po katerem bi bili davka prosti oni izdatki podjetij iz tekočih dohodkov, ki so namenjeni stanovanjskim potrebam delavcev in nameščencev, pojačanju naprav za zaščito zdravja in življenja v podjetju, za kulturne in športne potrebe
vrc-7 • °*n° zdravstveno povzdigo delavcev.
N. Z je to vlogo dostavila tudi ostalim strokovnim organizacijam, Delavski zbornici; Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, nosilcem delavskega bolniškega zavarovanja s prošnjo, da te ustanove vlogo NSZ radi njene velike splošne važnosti na pristojnih mestih podpro.
nizacije ne morejo nositi odgovornosti. Socijalen mir je do temeljev ogrožen in bo to tako dolgo, dokler krivice liapram obratnim zaupnikom v tekstilni industriji ne bodo popravljene. Te krivice nad našim življem uganja tuj kapital, tujci so to.
Naše besede so mišljene skrajno resno ter so zgovorjene v interesu mirnega razvoja našega gospodarstva in naše notranje politične konsolidacije. Mislimo, da mora v teni slučaju Inšpekcija dela pokazati vso svojo energijo in avtoriteto*, da ta sramotni madež brezsrčnosti in asocijalnosti izbriše z našega narodnega telesa. — Lebanov.
Delavstvo KI D se pripravlja!
Ravnateljstvo KID je 30. nov. 1. 1. odpovedalo kolektivno pogodbo z veljavnostjo 31. 1, 1937. Svojo odpoved utemeljuje podjetje sledeče: «I)elo*vne metode in statistike, na katerih je bila zasnovana obstoječa kolektivna pogodba z dne 28. aprila 1934, so se v zadnjih letih bistveno izpremenile. Naprave so se predrugačile, morali smo se prilagoditi odjemalcem in zlasti konkurenci inozemstva, da si zagotovimo dobave, ki bi nam sicer izpadle. V svrho osiguranja obsega in envent. povečanja obratovanja smo prisiljeni zgraditi nadaljnje naprave, ki bodo znatno služile interesom delavske zaposlitve in ki jih hočemo upoštevati v pogodbi.
V	bližnjem času bomo započeli razgovore z odgovornimi delavskimi zastopniki v svrho sklenitve nove kolektivne pogodbe.*
Do danes organizacije še niso prejele predlogov ali vabila na razprave. To stanje povzroča med delavstvom nemirno kri. Delavstvo KID noče priti v brezpogodbeno stanje. Zato so strokovne organizacije KID predlagale, da se veljavna pogodba podaljša tako dolgo*, dokler ne bo sklenjena nova pogodba. KID tega predloga ni osvojila in je izjavila, da se bodo pogajanja mogla pričeti začetkom januarja in «da bo dovolj časa na razpolago za sporazumno dokončanje dela.» KID sama ne želi priti v brezpogodbeno stanje.
Tako vlada danes med delavstvom in KID napeto razmerje, ki ima svoj vzrok v zavlačevanju s pričetkom pogajanj. Na delavstvo zavlačevalna taktika neugodno vpliva. Organizacije proučujejo v svojih vrstah, kako naj delavstvo nastopi. Naša podružnica je skupno z zastopniki podružnice NSZ iz Javornika razpravljala o položaju na skupni seji organizacijskih zaupnikov ter sklenila sledeče: «Vztrajati moramo na tem, da borbo za novo kolektivno pogodbo s KID vodijo strokovne organizacije delavcev na Jesenicah in Javorniku ter želimo, da se vse akcije izvedejo samo na podlagi sklepov teh organizacij.»
Podružnici NSZ na Jesenicah in na Javorniku sestavljate zahteve, katere hočemo uveljaviti pri KID. Želimo, da to store tudi druge strokovne organizacije, kajti delavstvo mora svoje zahteve formulirati enotno, tako da jih bomo mogli tudi enotno napram KID zastopati. Izrecno omenjamo, da želimo skupen nastop vseh strokovnih organizacij pri pogajanjih za novo kolektivno* pogodbo s KID, ker je nova kolektivna pogodba za vse delavstvo živ-ljenske važnosti. Motijo se pa oni, ki morda tudi pri tej naši najresnejši stvari mislijo le na to*, kako bi druge izigrali. Mi smo na boj pripravljeni!
Podružnici NSZ na Jesenicah in Javorniku sklicujeta skupni sestanek 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah z dtoev-nim redom: Razgovor o položaju delavstva in volitvah delavskih obratnih zaupnikov. Zaradi važnosti opozarjamo vse članstvo, da se sestanka zanesljivo udeleži.
Pogajanja za kolektivno pogodbo stavbincev odložena
Znano je, da so bila pogajanja za to pogodbo prekinjena. Delavstvo se sprašuje, kaj je bil vzrok tej prekinitvi in kaj bo s sporazumom, ki je do sedaj v veljavi. Prinašamo izvleček iz zapisnika drugega sestanka paritetne komisije za sklenitev kolektivne pogodbe za gradbeno stroko, ki se je vršil pred božičem v Delavski zbornici. Iz zapisnika je vse razvidno. Za delodajalce so bili navzoči: inž. Pirkmajer, stavbenik Zupan, inž, Kiffmann, stavbenika Kauka in Kalc, za delojemalce pa: zastopniki Narodno strokovne Zveze, Saveza gradjevinskih radnika, JSZ in Zveza združenih delavcev. G. Zupan je za Združenje pooblaščenih graditeljev podal izjavo, da se graditelji zaradi žaljive vsebine nekega letaka Saveza gradjevinskih radnika v Ljubljani, nadaljnjih pogajanj ne bodo udeleževali, dokler ne dobijo primernega zadoščenja. Letak očita podjetnikom pomanjkljive varnostne naprave, kar povzroča nezgode in zahteva smrtne žrtve. Letak pravi: «to so žrtve profitarstva brezvestnih ljudi, ki korakajo preko mrtvih trupel naših sodrugov v nenasitnem hlepenju po profitu.* Združenje graditeljev zahteva v imenu svojih članov od SGRJ popolno zadoščenje, ker le v tem primeru smejo in morejo zastopniki delodajalcev še naprej sodelovati
na pogajanjih, drugače imajo nalogo pogajanja zapustiti. Na to izjavo Združenja graditeljev je odgovoril zastopnik SGRJ, da nima letak nikakih zvez s pogajanji.
Strokovne organizacije so apelirale na SGRJ, naj prekliče omenjeni letak, v kolikor so* v njem iz-nešeni pavšalni in nedokazani očitki, da s tem omogoči pogajanja. Paritetna komisija je po daljši debati sprejela sledeči zaključek: 1. Pogajanja se do nadaljnjega odlože. 2. Delodajalci predlože proti-predlog k načrtu kolektivne pogodbe. 3. SGRJ da na razpolago materijal za preiskavo nesreč. 4. Delavska zbornica bo sklicala pogajanja takoj, ko bodo dani pogoji za njihovo uspešno nadaljevanje. 5. Ker pogajanja ne morejo biti še končana, bodo delodajalci apelirali na podpisnike dosedanjega sporazuma, da se ta podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe.
Iz podružnic
Mežica. Pri nas se je vršil sestanek članstva, na katerem se je obravnaval osnutek novega rudarskega zakona. Referiral je delegat centrale tov. Rupnik. Članstvo je pazljivo in z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika, ki je obravnaval snov na podlagi sedanjega položaja v rudarskih revirjih.
Na sestanku se je tudi sklenilo, da se vrši redni občni zbor 19. januarja zvezan s primerno* delavsko prireditvijo. Takih sestankov si želimo še več.
Kranj. Naša podružnica se krepko razvija. Največjo pažnjo posvečamo kulturni vzgoji. Na programu imamo redna tedenska predavanja. Z dosedanjimi predavanji smo dosegli večje zanimanje za našo organizacijo. Korakamo dosledno po začrtani poti.
Jesenice. Razvoj naše podružnice gre nevzdr-žema kvišku. Čeravno smo s pripravami za sklenitev nove kolektivne pogodbe v eks leks stanju, posvečamo pravilni strokovni in kulturni vzgoji največjo pažnjo.
Ustanovili smo si lastno delavsko univerzo, in zagotovili stalna predavanja im predavatelje z zelo obširnim socijalno političnim, strokovnim in gospodarskim programom.
Ptuj. Na Sv. treh kraljev dan se je vršil javen shod, ki sta ga sklicali obe obstoječi organizaciji NSZ in Strokovna komisija. Na shodu je poročal samo naš delegat tov. Rupnik iz Ljubljane, ker od strokovne komisije iz nam neznanih vzrokov ni bilo referenta.	%
Shod' se je vršil v največjem redu in miru in je dosegel svoj popoln namen, ker je govornik objektivno in prepričevalno obravnaval vsa aktualna so-cijalna in strokovna vprašanja z ozirom na današnji delavski položaj v industriji in obrti in z ozirom na volitve obratnih zaupnikov, ki se imajo* v tem mesecu vršiti.
Drobne vesti
Mednarodni urad dela si je dne 13. oktobra t. 1. ogledal jugoslovanski minister za socijalno politiko g. Cvetkovič. Z direktorjem tega urada g. H. Bu-tlerjem sta obravnavala odnošaje Jugoslavije do Mednarodnega urada dela in vprašanja mednarodnega delovnega prava.
Pokojnine rudarjev — v Avstriji. Dne 24. novembra 1936 je izšel zakon, po katerem so pokojnine rudarjev, ki so se ponesrečili pred 1. januarjem 1915, izenačene s pokojninami rudarjev po novem zakonu iz 1. 1935.
Ubožne podpore. «Socijalni arhiv», ki ga izdaja Osrednja borza dela, poroča, da je banska uprava dravske banovine v avgustu 1936 izdala Din 233.257 na podporah revežem. Največji znesek predstavlja podpora dijaškim kuhinjam z Din 92.800.
Minimalna mezda. Republika Brazilija je v letu 1936. izdala zakon o minimalnih mezdah. Zakon hoče delavcu zagotoviti ono mezdo, ki je potrebna «za redno prehrano, stanovanje, obleko, zdravje in za vozne stroške na delo». Pri nas je bila uredba o minimalnih mezdah po časopisnih vesteh izdana pred božičnimi prazniki.
Podružnicam in članom N. St Z.
Da se prepreči nered in zmešnjave pri izdajanju «Nove Pravde* prosimo vse podružnične funkcionarje in člane, da se vse zadeve, ki se tičejo lista, naslavljajo izključno* na naslov: Uprava «Nove Pravde* v Ljubljani. Poštni predal 74.
Za denarne pošiljke se poslužujte samo poštno-Čekovnega računa št. 17.177, ki je last Uprave »Nove Pravde*.
List izdaja konsorcij, ki vodi lastno gospodarstvo neodvisno od organizacije NSZ.
Redno plačujočim članom je naročnina uraču-nana s plačano članarino*.
Širite naš list in nabirajte naročnike zanj, da ustvarimo pogoje za redno izhajanje!
Vsakega člana dolžnost je, da pridobi vsaj enega naročnika!
Vsi na delo za naš socijalno politični tisk!
Izvrševalnl odbor NSZ.
Rupnik Franjo:
Važnost zadružništva
Ko smo se borili za idejo zedinjenja in svobodne, samostojne narodne države, nas je v tej borbi združevala sloga in enotnost. Ko pa je bila ideja, ki nas je združila, uresničena, je začela slabeti naša sloga in jedinstvo.
Iz dobe idealnih borb za osvobojenje smo prišli v vsakdanjo dobo, v dobo praktičnega življenja, v borbo za vsakdanji kruh. Sebičnost in samoljubje sta čim dalje bolj postajala vodilna motiva naših dejanj in nehanj.
Mi pa vere nismo izgubili, ker smo prepričani, da moramo s krepkim narodnim in socijalnim programom nadaljevati tudi v novi narodni državi, da na ta način ustvarimo za državo in za delovno ljudstvo trdne temelje za lepšo bodočnost. Mi smo tudi po osvobojenju šli na delo polni optimizma, z visoko razvitim praporom narodno socijalnih idej.
V	Narodno strokovni zvezi, v tej organizacijski matici narodno zavednega delavstva, delamo dosledno na narodno socijalnem programu in se nočemo nikdar izogniti ali izneveriti svojim nacionalnim in državljanskim dolžnostim. Povedati pa moramo, da si nismo mogli priboriti simpatij ali podpor kljub našim idealnim stremljenjem, ker smo imeli pogum, da smo preveč glasno poudarjali potrebo uresničitve socijalnih in gospodarskih zahtev.
Z dosledno in vztrajno borbo se je jugoslovanskemu delavcu posrečila uzakonitev vsaj nekaterih najvažnejših socijalnih zahtev, da smo se na ta način mogli vsaj s skromnimi koraki približati družini kulturnih in socijalno naprednih držav. Še vedno pa smo daleč od tega, da bi mogli govoriti pri nas o moderni socijalno-zaščitni zakonodaji, ki bi delovnega človeka varovala v vseh težkih gospodarskih prilikah. Nismo Še dosegli gospodarske demokracije in zelo malo je znakov v našem javnem gospodarskem življenju, ki bi pričali, da smo v prizadevanjih za gospodarsko enakopravnost napredovali.
Brez dela in žrtev pa gospodarske enakopravnosti ne bomo dosegli. Zavedati se moramo, da je ta borba težka, da zahteva močnih živcev in veliko vztrajnosti. Družba, v kateri živimo, je kapitalistično razpoložena in gospodarska moč priviligira-nih posameznikov je prevelika, da bi se njih hotenje preokrenilo v smer novodobnih gledanj na so-cijalne in gospodarske potrebe družbe. Socijalno življenje narodov je nepretrgan razvoj, ki ga nihče ustaviti ne more, še manj ga more obrniti nazaj. Verno', da moremo na ta razvoj z uveljavljenjem in z doslednjim zastopanjem svojega programa učinkovito vplivati. Zato hočemo vse sile, zlasti našega malega slovenskega človeka, združiti k solidarnemu, aktivnemu, socijalno koristnemu delu. To smo dolžni napram delavstvu samemu in napram narodu, v katerem živimo in iz katerega smo izšli.
Kakor je bila v borbi za narodno svobodo in za združitev naroda v samostojno državno življenje potrebna ideja sloge in edinstva, tako je tudi v borbi za gospodarsko enakopravnost potrebna ideja sloge, bratstva in edinstva. Kje pa se more ta ideja najlepše uveljavljati? V zadružništvu! Zadružna misel mora biti v gospodarskem življenju ono sredstvo, s katerim moramo doseči reformo družabnega življenja na osnovi socijalne pravičnosti vseh slojev in stanov. Zadružništvo je obli a gospodarstva, ki temelji na samopomoči in pa na vzajemni pomoči gospodarsko slabih, ki svojo stavbo zida na ljubezni do bližnjega, na razumevanju medsebojnih potreb, na podreditev lastnih ozkih osebnih koristi potrebam splošnosti in ki raztresene poedince združuje v močno skupnost. Poedmec more v borbi za obstanek podleči, skupnost, ki se bori na osnovi vzajemne pomoči pa podleči ne more, kajti tudi v gospodarskem življenju velja izrek, cia sloga jači in nesloga tlači.
Sebičnost, dobičkaželjnost in želja po uživanju so tista nevarna stranpota, na katera je krenila današnja družba. Zadružništvo pa je poklicano, da vodi družbo nazaj na pravo pot dela in požrtvovalnosti. Gospodarska kriza, brezposelnost, slabe plače in vsesplošna stiska bo znatno izgubila na svoji težini, ko bo uveljavljen zadružni gospodarski red.
V	zadružnem gospodarstvu ne more bogateti posameznik, ker je zadružno premoženje last zadružnikov.
Organizirano delavstvo mora v svojem strokovnem gibanju pokazati smisel in razumevanje za važnost zadružništva. Zadružne organizacije so ona oblika sožitja delavcev, ki delavce vzgaja in usposablja za nosilce lepšega, socijalno-pravičnejšega družabnega reda. V zadružni misli moramo videti ono sredstvo, ki bo jačalo državno moč in gospodarsko samostojnost naroda. Vedno bomo smatrali za svojo dolžnost, da zadružni misli posvečamo svojo pozornost in da delavstvo poučujemo o važnosti in o bistvu zadružnega življenja.
Dr. Branko Alujevič:
Skrb za obratno higijeno v socijalnem zavarovanju
Poslabšanje zdravstvenih prilik med delavstvom ogroža finančno gospodarstvo v socijalnem zavarovanju. Izdatki za hranarino in visoki izdatki za nezgode prekašajo račune verjetnega rizika, ki so bili odločilni pri odmeri prispevkov in podpor.
Zato postaja vloga socijalnega zavarovanja na polju zdravstveno-zaščitnega skrbstva, zlasti obratne higijene, vedno važnejša. To skrbstvo je po določbah zakona o zavarovanju delavcev samo do-polnujočega pomena. Finančna sredstva so za te naloge omejena, ker so dolžnosti socijalnega zavarovanja na kurativnem polju vedno bolj obsežne.
Zakon o zavarovanju delavcev ima v XIV. poglavju (§§ 114 do 118) posebne predpise o higijen-skih in tehničnih odredbah za zaščito življenja in zdravja delavcev in za preprečevanje nezgod. Po teh določbah je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu upravičen nadzirati vse obrate, katerih delavci (nameščenci) so zavezani zavarovanju zoper bolezni in nezgode. V delokrog tega skrbstva spada nadzorstvo o tem, ali so izvedene odredbe obrtnega zakona, zakona o zaščiti delavcev in drugih zdravstveno-zaščitnih predpisov. Ta delokrog ne sme posegati v področje Inšpekcije dela in obrtnih oblastev.
Osrednji urad sme izdati v sporazumu s pristojno Inšpekcijo dela odredbe za zaščito zdravja delavcev1 v posameznih obratih. Za obrate, ki so v državni upravi, mora Osrednji urad predlagati po^-trebne ukrepe potom ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje pristojnemu oblastvu.
Ako delodajalec ne izvede zahtevanih ukrepov, ga more Osrednji urad prisiliti, da plača dodaten zavarovalni prispevek, ki sme doseči tudi dvakratni znesek njegovega rednega prispevka za zavarovanje zoper bolezni. Osrednji urad sme uvrstiti tak obrat tudi v najvišji nevarnostni razred. Ako pa je obrat itak v najvišjem razredu, se sme delodajalcu predpisati dvakratni znesek ustrezne pristojbinske postavke. Podobni predpisi veljajo tudi v rudarskem zavarovanju.
Varnostne odredbe morajo biti označene v obratu na posebno vidnem mestu. Za posebno nevarne stroje morajo obstojati, poleg zaščitnih naprav, še svarilna opozorila, ki jih določi nadzorno oblastvo.	/
Ako je Osrednji urad za zavarovanje delavcev odredil, da morajo obstojati taka svarila, mora delodajalec predložiti svarilne napise Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v odobritev.
V naslednjem hočemo podati nekaj važnejših smernic, ki bi morale služiti kot podlaga za organizacijo zdravstvenega skrbstva v podjetjih potom Okrožnega urada.
Skrbstvo za obratno higijeno naj se vrši s sodelovanjem vseh ustanov, ki so po raznih zakonih dolžne skrbeti za zaščito zdravja in življenja delojemalcev.
V skrb za obratno higijeno spada predvsem:
1.) evidenca obolenj, ki so posledica poklica; 2.) pregled delavnic, obratov, delavskih domov in stanovanj, predlaganje potrebnih ukrepov za njih sanacijo; 3.) sistematični pregledi delavstva v ogroženih obratih; 4.) poučevanje delavstva v higijeni;
5.) zdravstvena zaščita vajencev; 6.) podpiranje in sodelovanje pri ustanavljanju poklicnih posvetovalnic; 7.) obveščanje javnosti o stanju obratne higijene; 8.) proučevanje vseh problemov obratne higijene, poklicnih bolezni in tozadevne medicine.
Okrožni urad naj bi ustanovil poseben odsek v okviru svoje zdravniške službe. Vodja tega odseka bi moral skrbeti za sestanke predstavnikov vseh zainteresiranih ustanov zaradi sklepanja o zadevah obratne higijene. On bi tudi zbiral potrebne podatke in skrbel za enotnost akcije.
Posamezni uradovi zdravniki naj bi delovali kot referenti za obratno higijeno. Zdravnik bi moral opravljati te posle poleg svoje redne zdravniške službe. Njemu bi morali pomagati vsi ostali uradovi zdravniki. Zdravnik bi moral zlasti pregledovati obrate, organizirati konference zdravnikov, delojemalcev in delodajalcev ter prisostvovati važnejšim razpravam o obratni higijeni, bodisi v okviru socijalnega zavarovanja, bodisi drugih ustanov in oblastev.
Delavska stanovanja bi bilo treba pregledovati na isti način, kakor obrate, seveda z dovoljenjem stanovalcev. Vsi uradovi zdravniki bi bili dolžni poročati referentu za obratno higijeno o ugotovljenih nedostatkih v delavskih domovih in stanovanjih.
V ogroženih obratih, ako bi statistika obolenj v zadnjih Šestih mesecih pokazala najmanj eno tretjino obolenj, ki so v zvezi s poklicem, bi moral urad odrediti takojšen pregled vsega delavstva. Tak pregled bi bilo treba odrediti zlasti v primeru epidemij in drugih nenormalnih pojavov.
Posebno pozornost bo treba posvečati vajencem, ki stanujejo pri delodajalcih. Referent za obratno higijeno bo moral paziti zlasti na to, ali so bili vajenci zdravniško preiskani pred sprejemom v uk.
Važno poglavje mora biti tudi propaganda za higijeno v obratih in delavskih domovih, ki naj se izvaja s sodelovanjem delavskih organizacij in karitativnih ustanov.
Več demokracije v našo zakonodajo
Le oni zakoni morejo biti dobri, ki v ljudstvu ustvarjajo zadovoljnost, t. j. ki so izdani z najširšim sodelovanjem ljudstva samega. V tem sodelovanju leži glavni pomen demokracije, ki se izraža v modernem parlamentarnem življenju. To je tudi samo po sebi umevna zahteva zamotanega današnjega življenja. Le oni, katerim so zakoni namenjeni, more najbolje poznati svoje potrebe in presoditi, če bodo bremena, ki jih zakon nalaga zanj znosljiva.
Pri socijalno-politični, pri delavsko-zaščitni zakonodaji bi morale sodelovati delavske zbornice kot zakonite zastopnice koristi delavcev. Zakon o organizaciji in o delokrogu delavskih zbornic sam izrecno pravi, da morajo biti zbornice vedno zaslišane, kadar gre za zakone socijalno-politične vsebine ali za zakone, ki se tičejo zaščite delavcev. Naše zakonodajne in naredbodajne korporacije te zakonite predpise enkrat bolj, drugič manj izrazito kršijo in na ta način ogrožajo koristi delavcev in nameščencev. V novejšem času se je to zgodilo zlasti pri sestavi osnutka rudarskega zakona, ki je po svoji vsebini za rudarsko delavstvo življenjske važnosti. Delavske organizacije se morajo po stranskih potih truditi, da zaznajo za vsebino in da dobe možnost za pripombe in za protipredloge. Tudi uredba o minimalnih mezdah, ki je bila pred kratkim uveljavljena v svojem zadnjem besedilu delavskim zbornicam ni bila dana na vpogled.
Mislimo, da ta praksa ne more biti v korist stvari in da ne pospešuje dobrih strani naše zakonodajne politike. Ako kje, je v zakonodaji potrebna največja demokracija.
Program predavani
socialno gospodarske šole na Jesenicah.
V	času od 16. januarja do 24. aprila 1937. se bodo vršila v prostorih „Kazine“ na Savi predavanja gospodarsko-socialne šole podružnic NSZ na Jesenicah in Javorniku. Predavanja se bodo vršila vsako soboto od 19. ure dalje.
K predavanjem so vabljeni vsi člani obeh podružnic ter ostali delavci in nameščenci na Jeseni-C ih in Javorniku.
Vstop k predavanjem je prost.
Teme predavanj:
1. Uvod v narodno gospodarstvo (g. dr. Mihelak);
2.	Nadaljevanje predavanja pod 1; 3. Jugoslovanska davčna zakonodaja s posebnim ozirom na obdavčitev dela*cev in podjetij (g. dr. Murko); 4. Nadaljevanje predavanja pod 3; 5. Jugoslovanska trgovinska in carinska politika s posebnim o irom na železarsko industrijo (predavatelja določimo pozneje;
6.	Mezdna politika — sistemi mezd (g. dr. Joža Bohinjec); 7. Nadaljevanje predavanja pod 6; 8. Pokojninsko zavarovanje delavcev in nameščencev (g. dr. Kosti); 9. Delovno pravo v Italiji, Nemčiji, Rusiji, Jugoslaviji, demokratičnih državah Evrope (g. dr. Bajič); 10. Nadaljevanje predavanja pod 9;
11.	Denarstvo (g. dr. Mihelak); 12. Stanovanjsko skrbstvo (g. dr. Alujevič); 13. Kako naj delavec porabi prosti čas (g. dr. Bohinjec); 14. Važnost delavskih strokovnih organizacij (g. Rupnik); 15. Pomen delavskih kulturnih organizacij (g. Rupnik)
Odbor podružnice NSZ si pridržuje pravico spremembe datumov v izrednih primerih.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnike prosimo, da so v svojih dopisih res kratki in v izraževanju jasni. Pred očmi je vedno imeti tudi določbe tiskovnega zakona, ki ne pusti, da bi vse natisnili. — Dopise je pošiljati najkasneje dva dni pred izidom lista. Dopisi morajo biti fran-kirani. Za odgovore je priložiti znamko. Rokopisov ne vračamo.
Poslužite se priloženih položnic!
Za konzorcij „Nova Pravda" izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Josip Štrukelj. Vsi v Ljubljani.