gorenj el n formator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mati gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 22. maja 1987 Obiska iz Sovjetske zveze V četrtek, 14. maja 1987, je bila na obisku v Gorenju delegacija Beloruske socialistične sovjetske republike, ki si želi s SR Slovenijo tesnejšega gospodarskega in kulturnega sodelo vanja. 0 možnostih najrazličnejšega sodelovanja so spregovorili tudi na pogovorih v Gorenju; klasično blagovno menjavo naj bi zamenjale druge, višje oblike poslovnotehničnega in znanstvenega sodelovanja. Tem vprašanjem je bil namenjen tudi obisk, ogled in pogovori druge delegacije iz Sovjetske zveze, ki je bila v Gorenju v soboto, 16. maja 1987. Minister za elektrotehnično industrijo O.G. Anfimov in minister strojegradnje za lahko in prehrambeno industrijo ter gospodinjske aparate L.B. Vasiljev sta si ogledala razstavnoprodajni center Gorenja v Titovem Velenju. Kako smo žrebali? Pa še to: Med žrebanjem smo iz t>obna potegnili tudi nekaj kupo-!nov z napačnimi oziroma nepopolnimi odgovori. Na objavljene telefonske številke pa smo prejeli nekaj klicev in vsi so na postavljena vprašanja dobili tudi pravilne odgovore. Zato je bolje, če ne •j/este zagotovo, ali so vaši odgovori pravilni, da nas pokličete. Kupone kviza znanja o Gorenju komisija žreba v ročno vrtljivem bobnu pralnega stroja.Napravo so po našem osnutku izdelali v oddelku vzdrževanja tozda Pralrto-POmivalna tehnika. Sodelovali so vodja oddelka Alojz Pungartnik, tehnolog Marjan Balant in vzdrževalca Stane Konečnik in Franc Petek. Čeprav je naprava še na ročni pogon, je sreča nagrade prvega žrebanja pravično razdelila. Imena srečnih nagrajencev objavljamo na zadnji strani. gorenje predlagaj nekaj koristnega Odprta vrata Gorenja 25. maja 1987, na dan mladosti, bo Gorenje zopet odprlo svoja vrata vsem, ki bi o Gorenju radi izvedeli kaj več in ga spoznali. ■Mladi Gorenja bodo letos ob dnevu mladosti drugič pripravili dan odprtih vrat. Manifestacija na svojstven način prispeva k .medsebojnemu spoznavanju, daje prireditvam ob 25. maju svežo podobo in je eden od prispevkov prireditvi maj v Gorenju. Vsi, ki jih zanima delo in življenje v Gorenju, si bodo lahko ogledali del proizvodnje Gorenja v ponedeljek, 25. maja 1987 od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure. Pred glavnim vhodom v varovano območje tovarne bodo obiskovalce sprejeli mladi Gorenja in jih v organiziranih skupinah popeljali po Gorenju. Odprta vrata Gorenja so priložnost, da si Gorenje ogledajo družinski člani delavcev Gorenja, šolarji, učenci srednjega usmerjenega izobraževanja, štipendisti Gorenja in vsi občani, ki jih življenje in delo v Gorenju zanimata. Mladi Gorenja vas vabijo medse! Srečanje delavcev maloprodaje V petek in soboto, 22. in 23. maja 1987 bo v Zadru tretje srečanje delavcev iz 38 razstavno-prodajnih centrov Gorenja v Jugoslaviji. To srečanje, ki letos postaja že tradicionalno, je ena redkih priložnosti, da se ljudje, ki delajo in živijo na različnih koncih Jugoslavije, pobii-že spoznajo in se tako še Iz vsebine: — Razpis štipendij Titovega sklada — Razpis posojil za stanovanjsko gradnjo — Počitniško delo — Nagrajene inovacije v Gorenju Elektronika Široka potrošnja — Predlagaj nekaj koristnega v Gorenju Gospodinjski aparati trdneje povežejo v Gorenju. In tako kot je privlačen ogled znamenitosti Zadra in zabavna športna tekmovanja, so za udeležence srečanja zanimiva tudi strokovna predavanja in odkriti pogovori o delu, rezultatih in o načrtih. INFORMACIJA O IZPOPOLNITVI ORGANIZIRANOSTI ASOCIACIJ SOZD GORENJE Gorenje pridobiva sredstva za svoj obstoj, rast in razvoj s prodajo svojih izdelkov in storitev na trgu, zato mora proizvajati takšne izdelke, ki jih trg potrebuje oziroma jih bo potreboval, ter jih čim uspešneje tržiti. V svetu se čas od ideje do prodaje novega izdelka oziroma storitve, ali za posodobitev obstoječih, zelo hitro skrajšuje. Če želimo ostati konkurenčni moramo to doseči tudi pri nas, še posebej na tujih tržiščih. Več na 4. in 5. strani Nemogoče je mogoče Za čimbolj učinkovito nadomeščanje v Gorenje Bira Bi-hač prenesene proizvodnje vgradnega programa hladilno-zamrzovalnih aparatov je tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika načrtoval povečanje proizvodnje obstoječega programa 600 s prvotnih 300 na 500 aparatov dnevno. Uresničevanje sprejete odločitve je narekovalo obsežne posege in reorganizacijo obstoječe tehnološke opreme, izdelavo dodatnih strojev, naprav in krmilnega sistema ter njihovo postavitev. Kljub trditvam nekaterih, da je nemogoče celoten projekt izpeljati v mesecu dni, se je 25 vzdrževalcev resno lotilo dela. Od 4. aprila do 4. maja so z organiziranim pristopom k delu, ki je potekalo neprekinjeno, v skupinah so delali po 12 ur dnevno, uspeli izdelati vse sestavine dodatne opreme in naprav in jih vgraditi v obstoječo tehnologijo, vključno s krmilnim sistemom. Celo tehnološko dokumentacijo za dodatno opremo so morali izdelati sami. Prve dni maja je stekla povečana proizvodnja hladilnikov programa 600, kar bo nedvomno prispevalo k nemotenemu uresničevanju letnega proizvodnega načrta tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Pomemben delovni uspeh je treba pripisati izredni pripravljenosti vztrajnosti, pogumu in usposobljenosti vzdrževalcev tozda. Dokazali so. da je možno še tako težko nalogo hitro rešiti, če so pri tem delu prisotne volja, odločnost, organizacija in znanje Poudariti velja, da delo vzdrževalcev tega tozda prežema aktiven inovativni duh, saj so že večkrat zelo uspešno rešili vrsto tehnoloških težav. S takšnimi delavci si lahko vsak tozd obeta nadaljnje izboljšave in racionalizacije, brez uvožene opreme in znanja, v prid večje in kakovostnejše proizvodnje dz Tekmovanje voznikov viličarjev V okviru Tedna prometne varnosti in pod pokroviteljstvom Zveze sindikatov Slovenije Velenje ter v organizaciji ZŠAM Velenje je v nedeljo, 17. maja, na Gorenjevem parkirišču potekalo tekmovanje voznikov viličarjev iz velenjskih delovnih organizacij. Namen tekmovanja je bil preizkusiti spretnosti in sposobnosti voznikov pri vožnji in upravljanju viličarjev ter javnosti približati naravo in vsebino tega dela. Na tekmovanju, ki je potekab v skupinah in posamično, je sodelovalo 26 voznikov viličarjev iz Gorenjevih delovnih organizacij iz Velenja. Naši vozniki viličarjev so se dobro odrezali, saj so se v ekipnem tekmovanju uvrstili od prvega do sedmega mesta; prva tri so osvojile dvojice: Drago Topič in Ivan Dolar iz Gorenja Notranja oprama, Franc Pajek in Anton Polenik iz Gorenja Gospodinjski aparati, Ivan Mežnarc in Gliša Milosavljevič iz Gorenja Servis. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Avgust Kamenik iz Gorenja Commerce, drugo mesto predstavnik ZŠAM in tretje mesto Stanko Hriberšek iz tozda Pralno-pomivalna tehnika Gospodinjski aparati. Tekmovanje bo pripomoglo k lažji izbiri najboljših Gorenjevih voznikov viličarjev za državno prvenstvo, ki bo v okviru sejma Integralni transport, junija letos v Mariboru. Prvo mesto posamezniki — Avgust Kamenik, Gorenje Commerce. gorenjess[rwas Predstavitev kabelsko distribucijskega sistema Prvi razgovori o izgradnji kabelsko distribucijskega sistema v občini Velenje segajo v leto 1985, ko je bila izdelana idejna rešitev za celotno velenjsko območje s Šoštanjem in ponudba po fazah izgradnje. V ta namen je bil imenovan Odbor za izgradnjo KDS v občini Velenje , ki pa do sedaj žal ni odigral svoje vloge. Antenski sistem z glavno postajo bi bil predvidoma nameščen na PTT centru, kjer bo možno v prvi fazi spremljati LJ 1, LJ 2 in 4 UKV kanale. Antenski sistem z glavno postajo zajema tudi sprejem 4 programov iz satelita ECS -1. Ostali programi, ki se na zgradbi PTT ne dobijo, bi se v II. fazi emitirali preko linkovske povezave iz Ple-šivca. Tako bi preko linka sprejemali še dodatne 4 kanale (Zg 1, Zg 2, A-1, A-2). Razvojni sistem pa ima možnost prenosa še dveh kanalov za interni program. Primarni razvod se iz glavne sprejemne postaje na PTT centru razdeli v 4 glavne veje po PTT kanalizaciji, ali posebej zato izkopane jaške: 1. Veja A vodi vse do sistema v Šoštanju in zajema tudi KS center, KD Desni breg, KS Stara vas, KS Pesje—Podgorje. 2. Veja B zajema področje KS Staro Velenje, KS Podkraj Kavče. 3. Veja C zajema področje KS Bevče in KS Levi breg. 4. Veja D zajema področje KS Edvard Kardelj, KS Šmartno, KS Konovo, KS Šalek. Glede na sprejemanje in oddajanje RTV in SAT programov iz centralnega mesta so primarni vodi, ojačevalna mesta in glavna sprejemno—oddajna postaja skupnega pomena za vse krajevne skupnosti in področje Šoštanja. Vsled tega je treba rešiti najprej vprašanje skupnega finansiranja in tehnike izgradnje primarnih vodov, sekundarni razvodi pa bodo v lokalni pristojnosti po KS. Pobude in koordinacije vodi Odbor za izgradnjo KDS občine Velenje. Po podlogah PTT organizacije je poštna kanalizacija precej slabo razvejana, zato se mora sekundarni kabelski razvod voditi zračno ali zemeljsko s ponovnimi izkopi. V sekundarnem razvodu se uporabljata dve vrsti koaksialnih kablov. Vse povratnoojačevalne postaje in širokopasovni ojačevalci so montirani, kjer je le mogoče, v objektih, drugače pa v prostostoječih omaricah. Sekundarni razvod poteka ..šivano" do mesta odvzema, od povratnih postaj pa v ve-čih smereh, odvisno od gostote odvzemnih mest. Hišno instalacijo izvede vsaka stranka v lastni režiji, dovodni koaksialni kabel hišne instalacije mora biti speljan do mesta odbzema. Trenutno so z izgradnjo KDS najdlje v KS Šmartno, kjer so položeni že vsi sekundarni vodi in postavljene vse povratno—ojačcvalne postaje. Vzporedno z montažo sekundarnega razvoda potekajo aktivnosti pri pridobivanju soglasij, predvsem od PTT organizacije in pri pridobivanju ponudb za postavitev antenskega stolpa in izvedbo kab-liranja primarnega omražja. Gorenje Servis je izdelal projektno dokumentacijo tudi za KS Pesje, kjer že potekajo aktivnosti za polaganje sekundarnega razvoda. Enako je v KS Podkraj I, kjer so že lani položili sekundarni razvod, skupno s toplovodnim omrežjem. Za vse omenjene krajevne skupnosti velja, da se v sistem KDS Velenje ne morejo vključiti, dokler ne bo rešeno vprašanje glavne postaje in primarnih vodov. Zaključimo lahko, da je za čimprejšnjo vključitev KDS v omrežje potrebno pridobiti ustrezna soglasja pristojnih organizacij, kar pa bo izredno težavno, saj je zakonodaja na tem področju še nedorečena in niso rešena ključna vprašanja. Seveda pa bomo z izgradnjo sestema v občini Velenje aktivno nadaljevali, saj razvoj tehnike ne sme nazadovati zaradi prepočasnega urejanja zakonodaje. Marjan Tofant Inovativnost nepogrešljiva Srebrni znaki sindikata Skrbno in učinkovito vzdrževanje naprav, strojev in orodij ter nenehne izboljšave njihove funkcionalnosti so nepogrešljivi elementi za nemoten proizvodni proces. Leta 1971 je v Gorenjevo vzdrževanje prišel 21-letni strojnik Alojz Pungartnik. V šestnajstih letih dela v Gorenju se je izoblikoval v izkušenega in ustvarjalnega vzdrževalca, končal srednjo strojno šolo, si ustvaril družino in lasten dom... V tozdu Pralno-pomivalna tehnika so mu na začetku letošnjega leta zaupali vodenje vzdrževanja. Z 48 sodelavci skrbi za nemoten potek proizvodnje tozda, za pripravljenost na hitre in učinkovite posege in popravila strojne opreme. Proizvodna oprema v tem tozdu je precej iztrošena, zato je njihovo delo nepogrešljivo. Alojz Pungartnik ni le priden in učinkovit vzdrževalec, temveč tudi inovator, konstruktor drobnih in velikih tehnoloških izboljšav, ki so tozdu vdihnile nov proizvodni utrip. ..Delo vzdrževalca mora biti inovativno delo. Vsak poseg, popravilo. nov sestavni del kakšne naprave mora pomeniti izboljšanje-Zato ne morem reči, kdaj sem prvič inoviral. Prva moja prijav Ijena inovacija Točkalnik za toč-kanje bobna za pralni stroj je nastala v želji, da stari, počasni in izrabljeni točkalnik nadomestimo z novim, boljšim, saj je pomenil ozko grlo, zahteval veliko nočnega dela. Nov, uvoženi točkalnik, pa bi stal približno, 20 milijonov deviznih dinarjev.” Alojz se je začel še bolj poglabljati v konstrukcijo in izvedbo novega točkalnika. Ob rednem delu vzdrževalca je v osmih mesecih skonstruiral in sestavil nov točkalnik, z vsemi domačimi deli. Na njem dosegajo pomembne prihranke pri energiji, času izdelave in humanizaciji dela. Prejšnji točkalnik je za točkanje enega bobna porabil 4 sekunde, novi pa porabi le eno. Alojz je pohvalil delo in sodelovanje pri realizaciji inovacije Antona Luknerja. Inovacija je bila razstavljena na razstavi ino- vacij RAST YU leta 1985 in nagrajena na občinski razstavi inovacij. Ima še dve uspešno realizirani inovaciji, Točkalnik sprednje stene pralnega stroja in Dvižno mizo na zaključnem statističnem prevzemu. Za točkalnik sprednje stene je bil Alojz nagrajen na lanskoletni občinski razstavi inovacij. Letos pa bo točkalnik predstavljen na RAST YU na Reki ..Dobro obvladovanje tehnike varjenja in izkušnje, dobljene pri konstruiranju točkalnika bobna so mi omogočile hitrejšo zasnovo in konstruiranje točkalnika sprednje stene. Pri uresničitvi te ino vacije so tvorno sodelovali še Jože Skornšek, Stane Konečnik in Miran Zabukovnik. Ta točkalnik pa je pomemben, ker je odpravil zelo težko fizično delo pri točkanju sprednje stene in dvignil produktivnost dela na tem mestu za skoraj 50 odstotkov." Z uvedbo dvižne mize pri testiranju vzorcev že prevzetih pralnih strojev je odpravljeno fizično delo dveh delavcev, ki sta stroje dvigovala na trak, nevarnost poškodbe izdelka pri tem manipuliranju oziroma odpravljen obvoz okrog ograjenega testnega prostora. „Razveseljivo je, da naše delavce prevzema inovacijska miselnost, saj vse bolj pogosto sprašujejo, opozarjajo in predlagajo to in ono. Treba je tako razmišljati in nenehno inovirati...” zaključuje Alojz, avtor vrste tudi drobnih a pomembnih inovacij in izboljšav, ki jih ni prijavil, saj meni, da so samoumevne, da človek mora nenehno inovativno delati. dz Roman Ramšak, kovinostrugar na koordinatno—vrtalnem stroju v Gorenju Procesna oprema, Gorenjčan je 11 let, vseskozi deluje v družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu. ..Presenečen sem bil ob sporočilu, da sem med prejemniki letošnjih priznanj sindikata, saj v delovnem okolju delujem zato, ker se zavedam, da je to naloga vsakega posameznika. Priznanje dojemam kot potrdilo, da je delovno okolje sprejelo in podprlo moje dosedanje delo. Ob tem bi poudaril, da ljudje radi sodelujejo, želijo neposredne, žive stike, hočejo, da njihovi predlogi in pobude pridejo do veljave. Temu moramo nenehno slediti, kajti le tako bo medsebojno sodelovanje uspešno in učinkovito. Zato menim. da moramo vsi delavci, samoupravljala, še bolj zavzeto in aktivno sodelovati pri sprejemanju in uveljavljanju naših odločitev. Le tako bomo lahko uresničili samoupravne pravice o samostojnem odločanju." utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- Sektor obnove in proizvodnje rezervnih delov v Gorenju Servis je začel aprila obnavljati stikala vrat z zaporo za pralne stroje, te dni pase pospešeno pripravljajo na uvedbo obnove enosmernih elektromotorjev za pralne stroje, črpalk za pralne stroje ter modulov za starejše vrste Gorenjevih barvnih televizorjev. Do 12. maja je bilo v tozdu Pralno-pomivalna tehnika prijavljenih 605 inovativnih predlogov. Strokovno so obdelali 304, od katerih so 152 predlogov ocenili kot smiselne. V proizvodnji so realizirali več kot 30 inovacij. Rechi proizvodni proces tozda Pralno-pomivalna tehnika je prejšnji teden motilo izredno pomanjkanje vseh vrst sestavnih delov iz tehnične gume, ki jih dobavljajo RIS Zagreb, Sintetik Banja Luka in Bokeljka Kotor. Neredne in nezadostne količine teh sestavnih delov spremlja še njihova slaba kakovost, ki še bolj otežuje začetek vsakodnevne proizvodnje. Neredna plačila v tujino pa ogrožajo dobavo nerjaveče pločevine utrip-utrip-utrip-utrip-utrip-- Razpis štipendij Titovega sklada ;i,0ka0d^p0ksii;nvleresinza90t0 Štipendije Titovega sklada so namenjene mladim delavcem, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. V velenjski občini je na voljo pet štipendij za mlade delavce, ki se odločajo za študij iz dela in ob delu — tudi za podiplomski študij in specializacijo. Kandidati ne smejo biti starejši od 35 let in morajo imeti najmanj dve leti delovne dobe. Kandidate za štipendijo praviloma evidentirajo in predlagajo samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje, na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v Zvezi socialistične mladine. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenost, delovna uspešnost, družbenopolitična aktivnost) — dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja — izjavo kandidata o želji, da se izobražuje in kandidira za Titovo štipendijo. Ob enakem izpolnjevanju vpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki — izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti — dosegajo dobre rezultate na strokovnih tekmovanjih ali so inovatorji — so glede na svoje materi- alno stanje v slabšem položaju. Za izobraževanje iz dela prejemajo mladi delavci štipendijo v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, za študij ob delu pa 50 % poprečnega osebnega dohodka. Štipendije se usklajujejo z rastjo osebnih dohodkov vsake tri mesece in to v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občinah. Rok prijave je 31. avgust 1987. Podrobnejše informacije dobite v Izobraževalnem centru, DS Splošni posli (telefonska številka 853-231, interna 284). Informacija o izpopolnitvi organiziranosti Razmere v našem okolju se nenehno zaostrujejo, zato moramo pravo časno zaznavati spremembe in tudi čim hitreje reagirati nanje oziroma se jim prilagajati. Da bi to dosegli, moramo med drugim oblikovati take organizacijske strukture, računalniško podprte poslovne procese in družbenoekonomske odnose, ki bodo delavce motivirali za ustvarjal-nejše in boljše delo in bodo enostavni ter sposobni za hitro prilagajanje Obstoječe stanje tega ne zagotavlja dovolj, zato je poslovodni odbor SOZD Gorenje dal pobudo za organizacijske spremembe. V okviru tega si bomo prizadevali proizvodne delovne organizacije usposobiti za obvladovanje vseh poslovnih funkcij, zlasti trženjske, finančne, raziskovalno-razvojne, informacijske in splošne. Cilj teh prizadevanj je hitrejši in sodobnejši razvoj izdelkov in uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Zmanjšali bomo število hierarhičnih ravni ter omejili obseg režijskega dela, poenostavili modele poslovanja in skrajšali postopke odločanja. Oblikovali bomo tak sistem, s katerim bomo povečali motiviranost delavcev Gorenja, predvsem s sproščanjem njihovih ustvarjalnih sposobnosti in z uveljavitvijo takega načina nagrajevanja, ki ne bo temeljil predvsem na tem, kje na hierarhični lestvici se nahaja delavec oziroma kako delovno mesto ima, temveč kakšen je resnično njegov prispevek k dohodku. Strokovne službe so na osnovi gornjih izhodišč in načel ter v sodelovanju s poslovodnimi delavci izdelale predlog sprememb v organiziranosti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja s sedežem v Titovem Velenju, katerega bistvene značilnosti so: 1. Razvojno-politični in strateški del vseh poslovnih funkcij se sintetizira na ravni SOZD 2. Preoblikujeta se delovna skupnost Splošni posli in delovna skupnost Informatika in organizacija, in sicer tako, da se dejavnosti prenesejo v izvajanje proizvodnim delovnim organizacijam, DSSS SOZD in organizacijam skupnih izvedb.. 3. Proizvodne delovne organizacije se v cilju celovitega obvladovanja vseh poslovnih funkcij usposobijo za: — fakturiranje prodanih izdelkov na domačem trgu, vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev na domačem trgu, — prevzemanje materiala, — likvidacijo faktur, — skladiščenje in fizično izvedbo odpreme gotovih izdelkov, — izvajanje plačilnega prometa, blagajniškega poslovanja in ostalih operativnih finančnih poslov, vezanih na poslovni proces, — nabavo materialov, ki se ne dobavljajo v dogovoru z Gorenjem Commerce, — izvajanje aktivnosti kooperacij, — izvajanje prometa med članicami SOZD, — trženje izdelkov profesionalne porabe, — oblikovanje prodajnih cen glede na skupno dogovorjeno politiko cen na ravni SOZD, — načrtovanje in spremljanje rekreacije in kulturnih dejavnosti (izvedbo prevzame do konstituiranja delovne organizacije Gorenje Turizem in gostinstvo DSSS SOZD), — izvajanje aktivnosti na področju SLO in družbene samozaščite, — izvajanje operativnih zadev na področju standardizacije in številčenja, razen tistih, ki jih po dogovoru izvaja Gorenje Raziskave in razvoj, — projektiranje informacijskega sistema, programiranje in uvajanje aplikacij, vzdrževanje lastnega informacijskega sistema in lastne računalniške opreme, če ne bo združena v drugo delovno organizacijo, — izvajanje vseh samoupravnih zadev, — izvajanje aktivnosti skrbništva opreme in prostorov, katerih lastniki so, — urejanje prevozov s službenimi avtomobili za lastne potrebe, 4. Gorenje Commerce je oblika skupne izvedbe pri trženju. V zunanji trgovini nastopa kot izvajalec za vse članice SOZD Gorenje in za vse proizvodne programe, na domačem trgu pa predvsem za širokopotrošne izdelke in nabavo materialov glede na dogovor s proizvodnimi delovnimi organizacijami. V Gorenju Commerce se glede na potrebe po večjem obvladovanju finančnih, blagovnih in materialnih tokov s strani proizvodnih delovnih organizacij ukinejo ter prenesejo v izvajanje drugam naslednje dejavnosti : — skladiščenje gotovih izdelkov in njihove fizične odpreme, — prevzem materiala, — promet med članicami SOZD, -aktivnosti na področju kooperacij, — fakturiranje prodanih izdelkov na domačem trgu, — vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev na domačem trgu, — transportne storitve i-n vzdrževanje transportnih sredstev Ta delovna organizacija se organizacijsko pripravi za: — izvajanje računovodskih poslov za Gorenje Raziskave in razvoj ter DSSS SOZD, — prevajanje za vsa področja, — pridobivanje delavcev, urejanje disciplinskih zadev, izvajanje psiho-tehničnih poslov, organizacijo in izrabo delovnega časa, urejanje.družbenega standarda, socialnih zadev delavcev in delovnih razmerij, izdelavo analiz in strokovnih predlogov razvida del in nalog ter usposabljanje delavcev za lastne potrebe, — skrbništvo prostorov m opreme za prostore, katerih lastnik je, — avtomatsko obdelavo podatkov, nujno potrebno vzdrževanje in prilagajanje obstoječe programske in materialne opreme za organizacije združenega dela, ki se bodo z delovno organizacijo dogovorile za izvajanje teh nalog, — urejanje prevozov s službenimi avtomobili za lastne potrebe, — izvajanje aktivnosti ekonomata. 5. Gorenje Servis je oblika skupne izvedbe, ki se mora obvezno usposobiti za serviranje vseh širokopotrošnih proizvodnih programov članic SOZD, po dogovoru pa tudi nekaterih profesionalnih. Njegova osnovna dejavnost je kakovostno servisiranje izdelkov Goren-|3 ves čas njihovega življenjskega ciklusa in v zvezi s tem tudi ustvarjanje pozitivnega imagea Gorenja. Poleg tega Gorenje Servis zasnuje take organizacijske zmogljivosti, da bo lahko izvajalo: — transportne storitve, vzdrževanje transportnih sredstev in razvoj logistike, prevozov na delo, — pridobivanje delavcev, urejanje disciplinskih zadev, izvajanje psiho tehničnih poslov, organizacijo in izrabo delovnega časa, urejanje družbenega standarda, socialnih zadev delavcev in delovnih razmerij, izdelavo analiz in strokovnih predlogov razvida del in nalog ter usposabljanje delavcev za lastne potrebe, — varovanje objektov in ostalega premoženja, - izvajanje nalog ekspedita in avtomatske telefonske centrale, — skrbništvo prostorov in opreme, katerih lastnik je, - urejanje prevozov s službenimi avtomobili za lastne potrebe, - urejanje požarne varnosti za delovne organizacije in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju, - izvajanje nalog varstva pri delu za delovne organizacije in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju 6. Gorenje Raziskave in razvoj je oblika skupne izvedbe, ki svojo obstoječo dejavnost dopolni z naslednji mi aktivnostmi: - izvajanjem INDOK dejavnosti, operativnim vodenjem standardizacije ter označevanjem standardnih in dogovorjenih materialov za vse OZD, - pridobivanje delavcev, urejanje disciplinskih zadev, izvajanje psiho-tehničnih poslov, organizacijo in izrabo delovnega časa, urejanje družbenega standarda, sodialnih zadev delavcev in delovnih razmerij, izdelavo analiz in strokovnih predlogov razvida del in nalog ter usposabljanje delavcev za lastne potrebe, 7. Gorenje Interna banka je skupna izvedba na področju financ, katere osnovna naloga je pridobivanje, preoblikovanje in vračanje finančnih sredstev za potrebe SOZD Gorenje. Do poslovnih bank praviloma proizvodne delovne organizacije ne nastopajo neposredno, pač pa Gorenje Interna banka po njihovem pooblastilu. Glede na potrebe po večjem obvladovanju blagovnih, finančnih in materialnih tokov v proizvodnih delovnih organizacijah se iz nalog Gorenja Interna banka izloči plačilni promet in ostali operativni finančni posli, vezani na poslovni proces teh delovnih organizacij, ter se prenesejo njim v izvedbo. Gorenje Interna banka se usposobi za izvajanje naslednjih nalog: - vodenje finančnih in računovodskih poslov v zvezi z združenimi sredstvi, — pridobivanje kadrov, izvajanje psihotehničnih poslov, organizacijo in izrabo delovnega časa, urejanje disciplinskih zadev združenega standarda, socialnih zadev delavcev in delovnih razmerij, izdelavo analiz in strokovnih predlogov razvida del in nalog ter usposabljanje delavcev za lastne potrebe, — skrbništvo opreme in prostorov, — urejanje prevozov s službenimi avtomobili za lastne potrebe. 8. V DSSS SOZD se v zvezi s preseganjem toge organiziranosti v sektorje oblikujejo interdisciplinarne delovne skupine. Administrativne naloge je treba čimbolj omejiti. Glede na preoblikovanje delovne skupnosti Informatika in organizacija in delovne skupnosti Splošni posli se DSSS SOZD organizira za: — razvoj sistema izobraževanja kadrov in ostale naloge Izobraževalnega centra, (razen nalog v zvezi z usposabljanjem delavcev za delo), — izvajanje dolgoročne kadrovske politike, kadrovanje poslovodnih in vodilnih delavcev, — usmerjanje razvoja in formacijskega sistema in skrb za nujno potrebno konsistentnost, — izvajanje pravnih poslov za potrebe SOZD (pravna pisarna), — usklajevanje dela na področju samoupravno-pravnih zadev, — strokovna opravila za družbenopolitične organizacije in delegacije za delovne organizacije in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju, — pridobivanje delavcev, urejanje disciplinskih zadev, izvajanje psihotehničnih poslov, organizacijo in izrabo delovnega časa, urejanje družbenega standarda, sodialnih zadev delavcev in delovnih razmerij, izdelavo analiz in strokovnih predlogov razvida del in nalog ter usposabljanje delavcev za lastne potrebe, — izvajanje opravil v zvezi s stanovanjskimi zadevami za delovne organizacije in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju, — izvajanje aktivnosti pri obveščanju (Informator), u: ganizacijskih struktur s splošnimi principi organiziranosti, — izvajanje institucionalne propagande, — urejanje prevozov s službenimi vozili za lastne potrebe, — opravljanje nalog pri rekreaciji in kulturi (za prehodno obdot )je do ustanovitve delovne organizacije Gorenje Turizem in gostinstvo). izvajanje nalog pri razvoju organizacije, nujno potrebno operativno clajevanje organizacijskih zadev in spremljanje usklajenosti mgkrpor- pa je predvideno za njihovo uvajanje in dopolnjevanje. V okviru teh rokov, ki jih določa skupen rokovnik, izdela vsaka organizacija združenega dela tudi svoj specifični in podrobnejši rokovnik. Odgovorni nosilci so dr. Jože Zagožen (strukture, modeli poslovanja), Andrej Kržič (družbenoekonomski odnosi) in Drago Bahun (sistem nagrajevanja). Spremembe bo na poslovodnem nivoju obravnaval razširjeni kolegij poslovodnih delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju in poslovno-koordina-cijski odbor SOZD Gorenje, na samoupravnem nivoju pa samoupravni organi delovnih organizacij in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju in SOZD Gorenje kot celote. Prav tako bodo spremembe obravnavali tudi na družbenopolitičnih koordinacijah. Dejavnosti, ki jih bodo v DSSS SOZD opravljli za potrebe delovnih organizacij in skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju, se bodo stroškovno vodile ločeno od dejavnosti za vse članice Gorenja in bodo tako tudi financirane. 9- Če za posamezno organizaciji združenega dela ni smotrno ali pa nima ustreznih zmogljivosti za izvajanje določenih nalog.se o tem dogovori z drugo. 10. Ustanovi se nova delovna organizacija z nazivom delovna organizacija Gorenje Turizem in gostinstvo. Rok za izvedbo nameravanih sprememb organizacijskih struktur, modelov in družbenoekonomskih odnosov, ki bodo potekale vzporedno, je 1. julij 1987, obdobje do 1. januarja 1988 Vpliv lakirnic na človekovo zdravje Človek - delo - prehrana V tehnoloških procesih dela, kjer je lakiranje in barvanje sestavni del proizvodnega procesa, uporabljamo mnogo vrst lakov in barvil, znanih pod različnimi trgovskimi imeni. Vsa pa imajo podobne, torej škodljive stranske vplive, ki delujejo na človeka. Razlikujemo tri oblike delovanja lakov na človeško telo in sicer vpliv na kožo, dihala in prebavila. Med obolenji izstopajo predvsem težke ali ponavljajoče se kožne bolezni. Vsakodnevni dotik z laki, lepili, razredčili nujno vodi do zdravstvene obremenitve kože delavcev v lakirnicah. Pogost pojav so ekcemi zaradi delovanja topil ali pa dermatoze zaradi obrabe kože. Najčešče v lakirniški tehnologiji uporabljajo topila kot aceton, benzen, bencin, atilacetat, diklor metan in podobne. Našteta topila prodrejo v telo skozi kožo, preko dihal in prebavnega trakta. Sprejemanje skozi kožo je majhno. Odvisno je od vrste kože (debelina, prekrvavitev, starost), od obsega kontaktne površine in pa trajanja izpostavljenosti. Kožo ta topila poškodujejo, ker uničujejo njen mastni sloj. Tudi sprejemanje preko prebavnega trakta je majhno oziroma minimalno (če nekdo na primer pomotoma ali namerno spije topilo). Najpogosteje pa prodrejo pare topil v telo preko dihal. Sapnik se v pljučih razveja kot drevo v čedalje manjše veje in vejice. Na najmanjših koncih teh veji c so pljučni mešički. Koliko topil prodre v telo pa je odvisno od individualnih lastnosti posameznika, ki pa so spet odvisne od zelo različnih zunanjih in notranjih dejavnikov. Notranji dejavniki so starost, spol, stanje posameznih organov, vitalne zmogljivosti jeter, ledvic, centralnega živčnega sistema, privajenost, preobčutljivost (alergija). Med zunanje dejavnike pa prištevamo delovne razmere, prostornost, zračenje delovnih prostorov, pretiravanje pri jemanju zdravil, uživanje alkohola in kajenje. Za delovanje topil v velikih količinah so značilni zunanji znaki, narkotično delovanje. Bistvena lastnost topil je, da topijo maščobe, zato jih tudi v človeškem telesu bolj privlačijo tkiva, ki vsebujejo veliko maščob. Če delujejo v večjih količinah, se zato kopičijo v možganih, centralnem živčnem sistemu, nadledvični žlezi... Kisline in alkalije (lugi) so nevarna sredstva, ki povzročajo težke poškodbe. V največji nevarnosti so oči. Že najmanjša količina teh tekočin lahko v nekaj minutah povzroči najtežje poškodbe ali celo oslepitev. Kisline uničujejo tkivo, na koži puščajo zelo močne, globoke in boleče opekline. Izzovejo solzenje oči in konjuk-tivitis (vnetje očesne veznice). Pri raztapljanju večjih količin alkalij nastane nad površino kopeli plast zraka, pare in alkalnih kapljic, ki so fiziološko zelo nevarne- Pri vdihavanju povzročajo kašljanje, katarje in težko dihanje. Alkalne kopeli močno in hitro razmastijo kožo, stene kožnih celic nabreknejo in se raztopijo. Posledica delovanja pa so kožne bolezni in ekcemi. Ker je koža izgubila svojo naravno zaščito, se laže okuži I Negativno pa na človeško telo vplivajo tudi razna polnila in pigmenti. V to skupino nevarnih snovi štejemo acetaldehid, aluminijev dioksid, anilin, barij, cink, fenol, mangan, svinec in druge. Bolezen povzročajo zaradi njihovega vdihavanja v obliki prahu, dima ali par. Zelo pogoste so poklicne kronične bolezni, katerih značilnost je, da se vedno pokažejo že po kratkotrajni izpostavljenosti, lahko pa se pokažejo po dolgi izpostavljenosti. Tipičen primer je aluminoza, pogosta pri delavcih, ki so izpostavljeni aluminijevemu prahu. Že po dveh letih izpostavljenosti lahko delavci zbolijo za kroničnim obolenjem pljuč. Vse nevarne snovi imajo pogosto enako delovanje na človeški organizem. Naj naštejem bolezenska stanja ljudi, izpostavljenih v lakirnicah: — najpogostejše so poškodbe dihalnih organov, sluznice, nosu, grla, dihalnega trakta, pljuč. Pojavlja se suh, dražljiv kašelj v napadih, lahko tudi bljuvanje krvi, bolečine v prsih — značilne so tudi okvare prebavnih organov, ledvic, ki povzročajo bolečine v trebuhu, slabosti, bruhanje — pokažejo se simptomi v centralnem živčnem sistemu kot glavobol, vrtoglavica, krči v mišicah — pokazatelj zastrupitve so tudi spremembe na koži, ki se kažejo v modrikasti barvi na nosu, ušesnih mešičkih, prstih, ustnicah ali razne oblike ekcemov. Prihodnjič: Zdravstven o-va most- na zaščita pred škodljivimi kemičnimi vplivi lakov in topil Voj ko Prelovšek Dobra prehranjenost in racionalna dnevna prehrana delavcev neposredno vplivata na produktivnost dela, ohranjanje delovne sposobnosti, kondicijo in zdravje. Prav zato so v razvitih industrijskih okoljih organizirali posebno obliko dodatne prehrane. Delo v industriji zahteva od delavcev drugačen način življenja. Skoraj polovico dneva preživimo na delu. V tem času moramo imeti tudi ustrezno prehrano, saj pravilna prehrana vpliva tudi na večjo storilnost. Tako smo v Gorenju poleg malice uvedli tudi industrijski obrok zjutraj oziroma pred pričetkom delovnega procesa. Zajtrk smo v nekaterih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju uvedli zato, ker veliko delavcev prihaja na delo tešč. Z obroki med delovnim časom (zajtrk, malica) dopolnjujemo tudi domačo prehrano. Obroki morajo vsebovati predvsem beljakovine, vitamine in minerale, ker teh v naši vsakdanji hrani najbolj primanjkuje. Beljakovine povečajo aktivnost in telesno sposobnost, potrebne so za razvoj protiteles in le z njihovo pomočjo si lahko povečujemo mišično maso. Iz beljakovin dobimo fosfor, ki je nujno potreben pri umskem delu. Delavci potrebujejo dnevno 1 g beljakovin na 1 kg telesne teže, odraščajočo mladina pa 2 g. Ogljikovi hidrati, najosnovnejše živilo, pa so vir energije pri telesnem in duševnem delu. Maščobe so posebej pomembne v prehrani delavcev, ki opravljajo težko fizično delo. Zagotavljajo veliko kalorij, dajejo občutek sitosti in so vir pomembnih vitaminov A, D, E in K. Od mineralnih snovi po našem delavcu primanjkuje predvsem kalcija. Tega pa je precej v mleku. Delavci, ki delajo na vročini, potrebujejo več soli (NaCI), ženske pa predvsem železa. Oboji pa potrebujejo tudi več vitamina B1, saj se tudi ta izloča z znojem. Poleg soli in vitamina B1 pa je takšnim delavcem treba v prehrani zagotoviti tudi soli fosforja, kalcija in magnezija. Priporočljive so slane juhe, med delovnim procesom pa naj bi delavci pili mineralno vodo ali nekoliko oslajen čaj. Pozimi in zgodaj spomladi mora biti v prehrani več vitamina C, ker ga takrat v telesu primanjkuje. Vitamin C pa je tudi preventivno sredstvo proti zastrupitvi z ben-zolom. Vsekakor pa najboljše počutje in storilnost pri vseh dosežemo, če hrano zaužijemo v petih obrokih, pri čemer naj bi z zajtrkom zadovoljili potrebo po približno 25 odstotkih dnevno zaužitih kalorij. Ostalo količino kalorij bi morali imeti razporejeno pri kosilu, večerji ter dopoldanski in popoldanski malici. Pomembno pa je, da je zadnji dnevni obrok, večerja, dovolj zgodaj in ne preobilen. Tako notranjih organov med spanjem ne obremenjujemo pre-J Gregor Rupnik' Razpis posojil za stanovanjsko gradnjo RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO Razpis je namenjen delavcem temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in enovitih delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju. Delavci DO MG A Nazarje, TOZD Kondenzatorji Rogatec, TOZD Kompresorji Črnomelj, DO Servis in DO Commerce po Jugoslaviji koristijo sredstva po namenu porabe v okviru planiranih sredstev za leto 1987 posamezne TOZD oz. DO. Razpisana vsota znaša 230.000.000,— din in se deli po namenu porabi posojila na: • posojilo za dokončanje lastne stanovanjske hiše (novogradnja) 1 30.000.000,— din • posojilo za adaptacijo ali revitalizacijo lastne stanovanjske hiše ali lastnega stanovanja 47.000.000.— din • posojilo za nakup lastne stanovanjske hiše ali 10.000.000,- din členu Pravilnika o reševanju lavcev - solidarnost 13.000.000.— din • dodelitev posojila po 37. členu Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev - kadrovska posojila 30.000.000.— din lastnega stanovanja dodelitev posojila po 35. stanovanjskih vprašanj de Delavci Gorenja MGA Nazarje, TOZD Kondenzatorji Rogatec in TOZD Kompresorji Črnomelj koristijo sredstva za dodelitev posojil v okviru planiranih sredstev TOZD DO za leto 1987. Rok vračila posojila, obrestno mero, itd. bomo določili v skladu z določili Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Delavec, imetnik stanovanjske pravice stanovanja, ki je v lasti Gorenja, se mora, če pridobi posojilo po 21. in 22. členu Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, izseliti iz stanovanja v naslednjih rokih, določenih v posojilni pogodbi: — III. gradbena faza 3 leta — IV. gradbena faza 2 leti — V. gradbena faza 1 leto I. Maksimalna višina posojila in višina posojila na upravičenca: a) posojilo za dokončanje lastne stanovanjske hiše — novogradnja — maksimalna višina posojila na stanovanjski objekt znaša 27 % vrednosti končne cene 90 m2 stanovanjske površine. Za leto 1987 jejo 7.500.000. — din na dan 30.3.1 987 /cena m2 stanovanjske površine na dan 30.3.1 987 je 300.000,— din /. — razpisna vsota na upravičenca, ki mu bo dodeljen kredit letos prvič, je 4.000.000 din za leto 1987, vendar ne sme presegati predračunske vrednosti nedokončanih del, ki se preverijo s komisijskim ogledom — višina posojila na upravičenca, ki mu je že bil dodeljen kredit v zadnjih petih letih, je razlika posojila med revalorizirano vrednostjo že prejetih posojil v zadnjih petih letih in maksimalna višina posojila na stanovanjski objekt b) posojilo za adaptacijo ali revitalizacijo lastne stanovanjske hiše ali lastnega stanovanja — maksimalna višina posojila na stanovanjski objekt znaša 80 % predračunske vrednosti nedokončanih del, ne pa več kot znaša 22 % vrednosti končne cene 90 m2 stanovanjske površine. Za leto 1987 je to 6.000.000 din na dan 30.3.1987. (Cena m2 stanovanjske površine na dan 30.3.1987 je 300.000 din). — razpisna vsota na upravičenca, ki mu bo dodeljen kredit letos prvič, je za leto 1987 3.200.000.— din, vendar ne sme presegati 80 % predračunske vrednosti nedokončanih del, ki se preverijo s komisijskim ogledom — višina posojila na upravičenca, ki mu je že bil dodeljen kredit v zadnjih petih letih, pa je razlika posojila med revalorizirano vrednostjo že prejetih posojil v zadnjih petih letih in maksimalno višino posojila na stanovanjski objekt c) posojilo za nakup lastnega stanovanja ali lastne stanovanjske hiše — maksimalna vsota vseh posojilznaša 80 % končne cene glede na stanovanjsko površino, ki prosilcu pripada po družbenem dogovoru zemljiškoknjižni izpisek popis in predračun nedokončanih del, ki ga izdela nadzorni organ ali pooblaščena DO (veljavnost največ 1 mesec) in se nanaša na 90 m2 stanovanjske površine v skladu z družbenim dogo/orom. b) adaptacija dokazilo o starosti objekta (gradbeno dovoljenje staro najmanj 15 let oz potrdilo o letu vrisa v zemljiško knjigo) — posojilo se dodeljuje za uvedbo, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij sanitarne opreme ali izvedbo ogrevanja, za povečanje stanovanjske površine ali prostorov brez stanovanjske opreme z upoštevanjem stanovanjske površine na člana po družbenem dogovoru — dovoljenje oz. potrdilo za priglasitev del s točnim opisom del — izpisek iz zemljiške knjige — predračun nedokončanih del, ki ga izdela nadzorni organ ali pooblaščena DO (veljavnost največ 1 mesec) c) nakup — dokazilo o zagotovitvi 70 % lastne udeležbe predračunske vrednosti za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše v okviru standardov po družbenem dogovoru (za lastno udeležbo se smatra tudi posojilo banke ali druge OZD). — kupoprodajna pogodba, overjena na sodišču ali občini. III. Kadrovska posojila Za kadrovska posojila se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje 37. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Višina posojila in ostali pogoji so enaki kot pri redni dodelitvi po namenu porabe posojila. IV. Dodelitev posoji po načelih solidarnosti Za dodelitev posojila po načelu solidarnosti, se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje 35. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Višina posojila in ostali pogoji so enaki kot pri redni dodelitvi po namenu porabe posojila. V. Vsak prosilec mora ob prijavi na razpis predložiti: — izjavo o vseh prejetih posojilih — potrdilo o OD in vseh ostalih dohodkih družine v preteklem letu — potrdilo o premoženjskem stanju in številu članov skupnega gospodinjstva — potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno s točnim datumom, od kdaj žvi na tem naslovu. Ostala dokazila (če uveljavlja upravičenost do dodelitve posojila po ostalih osnovah — dokazilo o članstvu v stanovanjski zadrugi — potrdilo o inovatorstvu (izda služba SOI L) — potrdilo o sodelovanju v NOB (izda ZZV) — potrdilo zdravnika specialista za bolezen, ki je v vzročni povezavi s stanovanjem. RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA KOMUNALNO UREJANJE IN TOPLI Fl KAČI JO Razpis je namenjen delavcem TOZD, DSSS in enovitih DO Gorenja v T. Velenju. Razpisana vsota po letnem planu združevanja in porabe sredstev za stanovanjsko gradnjo za leto 1987 znaša 20.000.000 din. Višina posojila na stanovanjski objekt je 2.000.000 din, vendar ne sme presegati predračuna nedokončanih del ali pogodbenega zneska za plačilo prispevkov in stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. Rok vračila posojila, obrestne mere, itd. bomo določili v skladu z določili 21. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Pogoji in potrebna dokumentacija za pridobitev posojila a) prva komunalna ureditev zemljišča in toplifikacija — zemljiškoknjižni izpisek — odločba, pogodba ali račun za plačilo prispevkov in stroškov komunalnega opremljanja zemljišča ali predračun del — lokacijska odločba ali gradbeno dovoljenje v primeru že dograjene hiše — razpisna vsota na upravičenca za leto 1 987 znaša 4.000.000 din. II. Pogoji in potrebna dokumentacija za pridobitev posojila a) novogradnja — III. gradbena faza (pokrita hiša brez vzidanega stavbnega pohištva) — gradbeno dovoljenje b) organizirano izvajanje toplifi kači je v okviru krajevne krajevne skupnosti - lokacijska odločba ali gradbeno dovoljenje za izvajanje toplifikacije, ki glasi na KS oz. potrdilo o izvajanju toplifikacije na območju, kjer živi prosilec — predračun del, ki ga izda izvajalec del. Prijava na ta razpis izključuje možnost prijave na razpis za dodelitev posojil za novogradnjo, adaptacijo ali nakup lastne stanovanjske hiše ali lastnega stanovanja v letu 1987. V primeru, da bo prosilcev več, kot je razpoložljivih sredstev, bomo upoštevali prednostni vrstni red na podlagi točkovanja po osnovah in merilih za novogradnjo ali nakup lastne stanovanjske hiše ali lastnega stanovanja. Vsak prosilec mora ob prijavi na razpis predložiti: — izjavo o vseh prejetih posojilih — potrdilo o OD in vseh ostalih dohodkih družine v preteklem letu — potrdilo o premoženjskem stanju in številu članov skupnega gospodinjstva — potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno s točnim datumom, od kdaj živi na tem naslovu. VELJA ZA OBA RAZPISA Če delavec meni, da je upravičen do točk na merilih C— ogroženost zdravja, I — inovatorstvo, M — sodelovanje v NOB, mora predložiti ustrezna potrdila: Zdravniško potrdilo o bolezni prijavitelja ali člana družine, oziroma če je bolezen v vzročni zvezi s stanovanjem (izda specialist - potrdilo splošnih zdravnikov ne velja!). Potrdilo o inovatorstvu (izda služba SOC). Potrdilo o sodelovanju v NOB (izda ZZB). Delavec osebno odgovarja za točnost in resničnost podatkov v prijavi. Če se ugotovi, da je delavec podal netočne ali neresnične podatke z namenom pridotbiti prednost pri dodelitvi posojila, se to šteje kot kršitev delovne obveznosti v smislu določil Pravilnika o delov. razm. in se takšna prijava ne obravnava oz. ne upošteva v prioritetni listi za tekoče leto. Delavci se lahko prijavijo na razpis v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo DSSP Gorenje SOZD od 25. 5. do 8. 6. od od 7. do 13. ure. Po tem roku prijav ne bomo sprejemali. Stare prijave ne veljajo, vložiti morate nove. Vlog, ki ne bodo popolne in podane v razpisnem roku, ne bo mogoče upoštevati. Izobraževanje Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Počitniško delo Odškodninska odgovornost delavca in organizacije združenega dela Ljubljana 27.5.1987 - pravnikom, varnostnim inženirjem, kadrovskim cfelavcem, predsednikom samoupravi ih organov Vsi, ki se bodo želeli vključiti v počitniško delo, se morajo prijaviti do 15. junija s Prehod na računalniško izvajanje prodajne in nabavne funkcije Ljubljana 2.,36. 1987 30.5.1987 vodilnim delavcem, ki se ukvarjajo z nabavnim in prodajnim poslovanjem priloženo prijavnico. Pogoj i: — minimalna starost 15 let — status učenca sli študenta — vključitev v počitniško delo je možna samo v enem izmed naštetih terminov: Proizvodno delo: 1.22.6.1987 2. 6.7.1987 3. 20.7.1987 (samo proizvodne DO, ki niso vezane na kolektivni dopust) Režijsko delo: 1. 29.6.1987 2. 13.7.1987 3. 10.8.1987 4. 10.8.1987 5. 24.8.1987 Projektiranje tehnoloških postop kov Ljubljana 26.,27.5. 1987 22.5.1987 vodjem tehnoloških oddelkov, tehnologom, organizatorjem dela, nor-mircem. XIX. posvetovanje emajlircev Jugoslavije Čačak 27.-29.5. 1987 22.5.1987 strokovnjakom s področja tehnologije emajliranja in uporabe emajla v industrijski proizvodnji Nova organizacijska paradigma Center Brdo 28., 29. in 30. 5. 1 987 poslovodnim in drugim vodilnim delavcem Dvodnevni posvet predsednikov SOZD in direktorjev izvoznih delovnih organizacij Radenci 26.5.1987 Inovacije, transfer tehnologije, tehnološki razvoj Opatija 27.,28. in 29. 5. 1 987 članom poslovodnih in samoupravnih organov, pravnikom, ekonomistom Tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami se bodo lahko štipendisti Gorenja, bodoči štipendisti in otroci delavcev Gorenja, ki so že dopolnili 15 let starosti, vključili v počitniško delo. d~r~ UMlil Opravljanje počitniškega dela mora trajati najmanj 14 dni. ž<7 PRIJAVNICA ZA POČITNIŠKO DELO Priimek in ime............................................... datum roj.................................................... točen naslov ................................................ učenec oz. študen........letnika (Vpiši zaključen letnik šole) naziv šole .........................-.....-......-.....-..... smer šole .............................-............-........ Želim se vključiti v počitniško delo v naslednjem terminu: od .................do................................. Sem štipendist oz. nisem štipendist Gorenja. (Ustrezno podčrtaj!) Katere delovne organizacije? ................................ V Gorenju sem že bil na počitniškem delu in sicer v tozd/dsss Na delo bom prihajal: (Ustrezno obkroži!) a) peš b) z avtobusom (vpiši točno relacijo) .................. c) z vlakom (vpiši točno relacijo) ..................... d) drugače........................................ Kje so zaposleni starši? oče ................................................i.... mati .................................................... V ...................... dne................... Podpis kandidata za Podpis staršev oz. počitniško delo: skrbnika: OPOMBA: Prijavnico pošljite na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Kadrovski sektor, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE Bogata športna dejavnost Preventivni odmori Delovne obveznosti de lavcev Gorenja so iz dneva v dan zahtevnejše, napori vse večji. Ustvarjalne in delovne moči, ki jih delavec potroši, mora ob-, noviti, nadoknaditi, utrjevati. Ena izmed pomembnih oblik obnavljanja moči je rekreativna dejavnost, ki zajema vse vrste športne aktivnosti, razvedrilo, oddih. Ko govorimo o usmerjeni rekreaciji, imamo pogosto v mislih aktivnost oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost, številne amaterske organizatorje športne rekreacije v tozdih in delovnih skupnostih, pa tudi pestro dejavnost športnih sekcij Gorenja. Delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju uresničujejo letni načrt rekreativnih dejavnosti, ki zajema usmerjeno rekreacijo, telovadbo med delom in programirane rekreativne odmore, medicinsko programirane aktivne oddihe, tekmovanje za pokal Gorenja, ligaška tekmovanja, tečaje, delo sekcij, iz-letništvo, kadrovanje... Usmerjena rekreacija je organizirana v številnih najetih športnih in drugih objektih, med katerimi je kar s pridom izkoriščena Rdeča dvorana Seveda lahko omenimo še številne telovadnice, kegljišča in druge objekte, med kate rimi so dobro izkoriščeni tudi bazeni, za katere imajo delavci na voljo znižane vstopnice. Vse pomembnejše postaja delo na področju programiranih rekreativnih odmorov, predvsem za preprečevanje pojavljanja poklicnih bolezni. Čeprav pri usmerjeni rekreaciji niso pomembna tekmovanja, pa vendarle za njih velja kar precejšnje zanimanje. Eno izmed popularnih tekmovanj je športni pokal Gorenja, v katerem delavci tozdov in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju preizkušajo svoje moči in znanje v številnih športnih zvrsteh, uspešnost pa točkujejo po posebnem pravilniku. Ob tekmovanjih za pokal Gorenja so dobro obiskane tudi lige, med katerimi sta se najbolj utrdili A in B liga v malem nogometu. Za ljubitelje športnih aktivnosti skrbijo tudi športne sekcije, v katerih so še dodatne možnosti za resnično vztrajno dejavnost v posameznih špor- hj Razstava na tovarniškem dvorišču Kako popestriti vsakodnevno delo in življenje v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju? Ob prireditvah, ki jih spremlja skupna in osnovna misel Maj v Gorenju, so člani fotokluba Zrno na svojevrsten in izviren način svoje fotografije predstavili delavcem Gorenja. Slike so prejšnji petek, bil je presenetljivo sončen, razstavili kar na tovar- niškem dvorišču, ki se je tako spremenilo v imenitno galerijo. Iznajdljivi člani fotokluba Zrno so fotografije nalepili na kartonsko embalažo, čas za odmor med delom pa so delavci izkoristili tudi za ogled fotografij, med katerimi so bile najbolj opazne in odmevne tiste o ekologiji v Šaleški dolini. Tako je slike videlo kar več tisoč delavcev. To pa je znatno več kot v katerikoli galeriji. hi Ta ponedeljek, 18. maja, se je iz Lipika, kjer so preživeli 10 dni medicinsko programiranega rekreativnega odmora, vrnila prva skupina delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Lani je bilo v tem slavonskem termalnem letovišču prvič pet organiziranih skupin naših delavcev, dve spomladi in tri jeseni. Tudi letos bo na zasluženi odmor v vseh petih terminih tako kot lani odšlo kakšnih 250 sodelavcev. Prvih 58 se jih je z novimi močmi in poletom že vrnilo na svoja delovna mesta, druga skupina pa pod medicinskim nadzorom aktivne počitnice preživlja te dni. Tokrat objavljamo tudi imena prvih letošnjih sodelavcev, ki so 1 0 aktivnih rekreativnih dni že preživeli v Lipiku. Iz Gorenja Gospodinjski aparati iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so se medicinskega preventivno rekreativnega odmora udeležili Marija Srebotnik, Milan Vogrin, Zlata Perkovič, Stjepan Klopotan, Rudolf Podpečan, Terezija Banfič, Karel Krajger, Branko Žerjav, Angela Skela, Pavla Stvarnik in Ljiljana Saračevič, I I O" Ml d~r /d„. iz tozda Štedilniki Kristina Kališnik, Dragica Klopotan, Mira Josič, Marija Grobelnik, Jožica Slebin-ger, Olga Hribernik, Jožica Dragič, Ivan Hrovat in Helena Flis, iz tozda Pralno-pomivalna tehnika Mura Kadrič, Šefika Ribič, Terezija Ramšak, Zdenka Klančar, Mišo Veličkovič, Marija Dvornik, Milka Razdevšek in Ivanka Kodrun, iz tozda Galvana Marija Zagoričnik, Elizabeta Žnideršič, Albert Podlogar in Ana Lampret, iz tozda Kondenzatorji Pavlina Tepeš in Marjanca Posl, iz tozda Gostinska enota Nežka Marguč in Cilka Lončarič, iz delovne skupnosti pa Rudi Blažič in Pavla Štrukelj. Iz Gorenja Notranja oprema so iz tozda Pohištvo bili v Lipiku Dušanka Ostojič, Cveto Polutnik in Marija Cesnik, iz tozda Gradbeni elementi pa Ivan Glasenčnik, Angela Robida in Jože Bizjak. Iz Gorenja Procesna oprema sta bila na odmoru Olga Šepec in Branko Učakar, iz Gorenja M GA Ivan Gostenčnik, Ivanka Kolar in Stane Kolenc, iz.Gorenja Servis Mirjana Šikman, Štefka Cesar in Marjana Zavolovšek, iz Gorenja Commerce Jože Kočar, Leopold Bervar, Alojz Sušnik in Franc Turk. Iz Gorenja Interna banka je na preventivno-rekreativni odmor odšla Marica Poličnik, iz delovne skupnosti Splošni posli pa Martina Glinšek. dr POPRAVEK V prejšnji številki Informatorja smo v rubriki Naši upokojenci upokojenko Marijo Kolar nehote preimenovali v Marijo Klinar. Za neljubo napako se ji opravičujemo. Zgodovina Gorenja Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Poznati preteklost pomeni bolje videti v prihodnost. Gorenje ima svojo preteklost. Pomagajte jo raziskati. Gorenje išče svoje izdelke. Gorenje se je v preteklosti na trgu predstavilo s številnimi izdelki. Nekaj jih še hranimo, precej pa nam jih manjka. Ker želimo zbrati na enem prostoru vse naše pomembnejše izdelke, vas vabimo, da sodelujete v akciji Gorenje išče svoje izdelke. Iščemo predvsem: starejše tipične izdelke Gorenja, fotografije, zapise in vse ostalo, kar je za razvoj Gorenja pomembno. Pobrskajte po podstrešjih in kleteh, povprašajte sorodnike in sosede ter nam napišite kartico na naslov: Gorenje, DS Splošni posli, Stefan Matvoz ali pa pokličite na telefon 329 (II ATC) ter sporočite do 15. junija 1987 kaj ste našli. Posebna komisija vas bo obiskala ter si predmet ogledala in ga ocenila. Po končanih ogledih se bo komisija odločila, katere izdelke bomo odkupili. Gorenje ima svojo preteklost. Gorenje ima svojo prihodnost. gorenjeeleMroimte široka potroinja ' V Gorenju Elektronika Široke potrošnje je akcija Predlagaj nekaj koristnega v polnem teku. Čeprav v zadnjem času ni bilo toliko prijav in inovatorskega navdiha kot pred tednom ali dvema pa pričakujemo, da bo že v drugi polovici maja spet tako kot na začetku akcije. Do 9. maja 1987 je k nam prispelo 131 predlogov, pregledanih in preverjenih pa jih je bilo 114 predlogov. Delovna skupina za ocenitev koristnih predlogov v akciji Predlagaj nekaj koristnega pa je potrdila 57 koristnih predlogov, od tega jih je v proizvodnji že 30 tudi realiziranih. Razveseljivo je predvsem, da je v zadnjem času vedno več predlogov delavcev, med njimi so tudi delavke, iz neposredne proizvodnje. Bolj ažurno kot doslej pa bomo morali izplačevati nagrade za sprejete predloge, s tem kasnimo tudi zaradi nepravočasnih obvestil o številkah žiro računov. V akcijo pa so se vključili tudi delavci iz ostalih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in sicer iz RKS embalaže in sektorja investicij Gorrenja Gospodinjski aparati je po en delavec dal po dva predloga, iz Iskre Delta sta dva delavca dala tri predloge, prav tako sta po en predlog dala delavca iz tozda Pralno-pomivalna tehnika in DS Splošni posli. Štefan Senic Dosedaj so bili v Gorenju Elektronika Široka potrošnja potrjeni in z 25.000 dinarji nagrajeni naslednji predlogi: 101/87 Černilogar Jože 102/87 Lah Danilo 103/87 Lah Danilo 104/87 Čas Danilo 105/87 Stropnik Igor 106/87 Vivod Marko 107/87 Jelšnik Alojz 108/87 Hrastnik Martin 109/87 Friškovc Srečko 110/87 Marš Karla 111/87 Senic Štefan 112/87 Levovnik Fredi 113/87 Blatnik Ivan 114/87 Rajkovič Samilka 116/87 Ocepek Marija 118/87 Čas Danilo 121/87 Krumpačnik Marjan 122/87 Vivod Marko V skladu s predpisano akcijo ,,Predlagaj nekaj koristnega" v Elektronika Široka potrošnja” od 1. marca do 31. maja 1987, je delovna skupina za ocenitev prispelih predlogov na svojem sestanku potrdila smiselnost predlogov naslednjih avtorjev: 115/87 Ocepek Marija Način prijema okvirja, v katerem je vstavljen izgotovljen ZF—U modul 120/87 Krumpačnik Marjan Konstrukcijska sprememba pritrditve nosilca šasije na ohišje BTV aparata 173/87 Klug Marjana Transportni voziček za prevoz okvirjev 174/87 Krajnc Marija Regatno dvigalo za transport materiala v skladišču 175/87 Senič Štefan Utež za BU-11 177/87 Čretnik Rafael Sprememba orodja stene zadnje 56 in 66 cm 179/87, 208/87 Lah Danilo — Toč kanje na avtomatu za visokostoječe elemente — Pedalo patanostra 182/87 Onuk Betka Sprememba tehnološke rešitve centriranja IRV modula 185/87 Lesjak Terezija Upor 338577 189/87, 190/87 Vivod Marko — Adapter za preizkušanje IC stabilizatorjev — Testiranje miniaturnih varovalk 191/87 Roškar Marjana Tuljava demagnetizacijska 193/87 Enci Branko Zamenjava upora 47kOhm z uporom 22kOhm 196/87 Oven Ana Poraba nekurantnih sekvenc za platino ST—NF in ST—DEC 198/87 Kurnik Jože Toč kanje kondenzatorja 200/87 Černilogar Jože — 50 %, Heindl Franc — 50 % Vtiskanje vijakov v desko zvočnika BTV 201/87, 202/87 Stevanovič Milan — Direktno nalaganje in razlaganje BTV sprejemnikov — Prostorska dograditev DM—končnega umerjanja in montaže 203/87 Fijavž Martin Sprememba vpetja ekranov v BTV aparatih 209/87 Brdnik Alenka Prihranek cina pri vodniku 52572 Fijavž Martin Zmanjšanje časa za obračun delovnega časa po uvedbi kartic 133/87 Klug Marjana Polica za NE—FB platino 211/87 Areh Marta Pritrditev korit na police patanostra 212/87 Golob Bojan Vstavljanje SCART modula 159/87 Hudovernik Vinko Varovanje ekrana z elektronsko varovalko, pri neizpravni vertikali 160/87 Senič Štefan Varovanje ekranov pri ogrevu 123/87 Kuret Armando Sprememba vpetja zvočnika na steno zvočnika 163/87 Hrastnik Martin Poenotenje C(EL 1UF 164/87, 195/87 Perme Marko — Zamenjava kvarčnega oscilatorja v dalj. uprayljalcu s keramičnim resonatorjem — Konektor na platini EU 168/87 Koprivc Roman Štampiljka nalepke „ datum" 170/87 Pavlič Romvald Preizkušanje prebojnih napetosti razmagnetilnih tuljav 172/87 Založnik Darinka — 50 %, Pirc Silva — 50 % Sprememba pl. tisk. BU—11 215/87 Jelšnik Alojz Posedanje embalaže BTV Korting 216/87 Zavolovšek Milan Sprememba funkcionalnosti ročnega vozička 217/87 Rezar Matjaž Izboljšava adapterja za T-ZF-E platino 218/87, 219/S7-Wkovšek-Bogdan ^ Oba predloga se združita , ker se nanašata na vzorce (modulov, komplet BTV). Izplača se nagrada 1 x 25000 din 222/87 Deželak Danilo Nosilec ležaja na stroju za porezovanje nogic transistorjev A gorenje predlagaj nekaj koristnega A gorenje * * m wm mmm mmm INOVATOR Predlagaj nekaj koristnega! gorenjegospodlhjsIkD aparati gorenje predlagaj nekaj koristnega Na 4. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije , ..PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA", v tozdu Štedilniki kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: nadaljevanje iz prejšnje številke 3400 Točkanje izolacijske letve na obod pečice—ena operacija Konovšek Ivan 3369 1 2.500 din Hudournik Franc 322 1 2.500 din 3401 Preureditev —izboljšava točkalnika za točkanje čelne plošče Konovšek Ivan 3369 12.500 din Hudournik Franc 322 12.500 din 3402 Prenos točkanja nosilca čelne in stoječega točkalnika na točkalnik za profil Konovšek Ivan 3369 1 2.500 din Hudournik Franc 322 12.500 din 3403 Izdelati točkalnik za točkanje kotnika HTV in HTI Konovšek Ivan 3369 1 2.500 din Hudournik Franc 322 1 2.500 din 3404 Izdelava točkalnika—ena operacija— za pokrov predala Konovšek Ivan 3369 8.333 din Hudournik Franc 322 8.333 din Polak Marjan 8.333 din 3405 Preureditev točkalnika za točkanje profila—ena operacija Konovšek Ivan 3369 12.500 din Hudournik Franc 322 1 2.500 din 3407 Odstraniti izsek (ovalni) na obodu 500—plin Močenik Edvard 12672 25.000 din 3411 Vdolbine na obodu za stranico 500 in 600 Gračner Janez 14097 25.000 din 341 2 Vdolbine na orodju za sprednjo steno 500-V Gračner Janez 14097 25.000 din 3413 Sprememba na orodju za školjko ventilatorja 600 Gračner Janez 14097 25.000 din 3414 Prilagoditev vseh vrst orodij na žleb-no vpenjanje Ocepek Anton 682 25.000 din 3447 Priprava za ovijanje izolacije na pečice Potisek Leon 25.000 din 3449 Izboljšava priprave za sestavo plinskih armatur Dedič Baltazar 167 12.500 din Vukosavljevič Vlado248 7012.500 din 3452 Poenotenje izdelave super štedilnika (KS 900 mm) Luskar Igor 24637 25.000 din 3455 Nov način obešanja čelne plošče EVP in AEG Cokan Oto 1 22 25.000 din 3488 Avtomatsko dolivanje olja v stiskalnice s skupnim rezervoarjem Vajdič Roman 24403 12.500 din Klančnik Bojan 14035 12.500 din 3491 Stranica stropa na vgradnih pečicah se nadomesti z enim plaščem Bajde Nevenka 1103 25.000 din 3492 Varnostna paleta za dviganje delavca v skladišču Vodlak Jože 20551 25.000 din 3494 Sprememba pri vlaganju v šablono za točkanje plinskih pečic Meh Jože 1456 25.000 din 3497 Izdelava klešč za odvijanje pnevmatskih izvijačev Jeromelj Drago 19542 25.000 din 3498 Izdelava mize za prirez na 500 t stiskalnici Šubešič Mirsad 26643 25.000 din 3500 Izdelava ogrodja za zlaganje izločenega prireza izsekov na 500 t stiskalnici Gračner Janez 14097 25.000 din 3501 900 program—Profil ,,U" 390 Močenik Edvard 12672 25 000 din 3502 Profil ..71'—600 program 1x425x80 Močenik Edvard 12672 25.000 din 3504 Izdelava hladilnega sistema v agregatih za luknjanje montažnih plošč Škrinjar Milan 9294 12.500 din Suhovršnik Anton 16919 12.500 din 3511 Sprememba varovanja proti preobre- menitvi na stiskalnici ILR 550 KN Jeromelj Drago 19542 1 2.500 din Sres Janez 1436 12.500 din 3512 Prevozne stopnice Skralovmk Franc 1504 9 25.000 din 3513 Hidravlična rotacijska plošča Skarlovnik Franc 15049 25.000 din 3518 Vgraditev odprtine za dovod zraka na 63 t stiskalnici s podajalno napravo Ocepek Anton 682 25.000 din 3519 Brisanje lukenj na lakiranih stranicah Turnšek Ivan 9906 1 2.500 din Dolinšek Franc 3251 1 2.500 din 3527 Zagotoviti možnost nastavitve dielek-trične trdnosti po domačih in tujih standardih na preizkusnih pultih Turnšek Ivan 9906 12.500 din Dolinšek Franc 3251 1 2.500 din 3563 Skrajšanje vijaka za raženj M5x1 5 Klemenc Slavica 16375 25.000 din 3574 Vstavitev lesenih desk v paleto za zlaganje ramp Jakop Milica 11481 25.000 din 3605 Polnilni čep Merc Danica 25.000 din 3618 Čiščenje toplotnega menjalnika za fosfat v lakirnici štedilnikov Zapušek Zdravko 17513 25 000 din Na 3. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ,,PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Pralno pomivalna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: nadaljevanje iz prejšnje številke 2781 Predelava valjčnega traku za vijačenje regulirnih nog in izpraznilne črpalke na Flovvlinku Fišer Mihael 5697 25.000 dni 2782 Krožno šivanje kadi Podpečan Marko 7130 25.000 din 2797 Sprememba ekonomskega programa Koželj ni k Peter 1554 2 25.000 din 2840 Planiranje—dnevno na računalniku za žični oddelek Poljanšek Bojan 9585 1 2.500 din Hriberše k Jože 319 1 2.500 din 2849 Izdelava dvižne mize v ZSP—klasični trak Pungartnik Alojz 5163 25.000 din • 2848 Preureditev obstoječega transporta kadi za transport nerjavečih kadi iz surovinskega obrata v skladišče lakirnice Pungartnik Alojz 5163 25.000 din 2908 Izdelava in montaža nastavljive matice na hidravličnem valju Ransburg v lakirnici PPT Pesjak Marjan 19255 25.000 din 2996 Določitev prave lege gum na kadi pri lepljenju Camloh Ciril 3620 8.333 din Mačkovšek Roman21 532 8.333 din Petek Milan 19605 8.333 din 3004 Fotoelektrična zaščita orodij na liniji za izdelavo bobna PS Zabukovnik Miran 11 373 1 2.500 din Skledar Martin 8635 12.500 din 3006 Odprava težkega dela Skok Marija 5501 25.000 din 3009 Varovanje kolobarjev proti zdrsu v skl. 0510 Primon Franc 7314 8.333 din Gombov Rudi 23264 8.333 din Oprešnik Marjan 12117 8.333 din 3015 Prestavitev sestave termostata v žični oddelek Videmšek Majda 1775 25.000 din 3018 Sprememba konstrukcije točkanja nosilcev za dodatno utež na kadi za PS (Favre—Martin—Heker) Videmšek Jernej 1821 25 000 din 3023 Izboljšava PS informacija čistoče filtra Fijavž Darko 24063 25.000 din 3025 Menjava pri izdelavi božirk BaručičSead 22974 25 000 din 3027 Vezava hidravličnih elementov v sendvič sistemu na prirezovalni liniji Ss č ma Pesjak Marjan 19255 12.500 din Slivnik Ivan 18015 12.500 din 3029 Izdelati premični trak, da odgovarja višina traka skupni višini pralnega stroja na traku Goltnik Zijada 16609 25 000 din 3031 Predlagam, da bi se naredilo pokrito skladišče za skladiščenje stiropora Kovačevič Rahima14377 25.000 din 3095 Montaža termostata v agregat na per-foriki bobnov Pesjak Marjan 19255 1 2.500 din Zabukovnik Mirani 1373 12.500 din 3097 Zamenjava materiala za rezilne letve na stroju Georg Šarm Ivan 3744 12.500 din Gombovc Rudi 23264 1 2.500 din 3101 Pomožni pnevmatski transporter za dvig PS ob vstavljanju stiropora in vijačenju amortizerjev na klasičnem traku Beševič Milostina 17597 25.000 din 3104 Sprememba vijačenja filtra črpalke na ohišje PS 615 Polak Ferdo 13296 12.500 din Krušič Emil 22540 12.500 din 3113 Toplotno izkoriščanje vode iz 100 % kontrole Dragar Roman 22561 25.000 din 3115 Vtis na nosilcu vzmetne noge za PS 800 in 400 Kolenc Jože 9251 25.000 din 3118 Drugače oblikovani robovi na sprednjih stenah PS Felle Bojan 18104 6.250 din Petek Milan 19605 6.250 din Mačkovšek Roman21532 6.250 din Camloh Ciril 3620 6.250 din 3148 Zračni pritrjevalec za pritrditev varovalne vzmeti signalne lučke čelne plošče Spiler Marta 21 257 25.000 din 3149 Izboljšanje šablone za lepljenje napisne plošče na čelni plošči Špiler Marta 21257 25.000 din Predlagaj nekaj koristnega! Na 5. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ,,PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: nadaljevanje iz prejšnje številke 2989 Uvedba razglasne postaje za kompleten TOZD ZHT Goršek Marjana 10226 25.000 din 2995 Ročaj zamontažo grelne cevi Novak Toni 5356 25.000 din 3059 Izdelava dveh račnih vozičkov za transport košar na prevzemu ZO Mrak Leopold 9264 25.000 din 3062 Montaža dodatne fotocelice na liniji kartonskega dna ZO Sevčnikar Ferdo 6351 25.000 din 3063 Centriranje orodja pri menjavi Rotovnik Branko 2340 25.000 din 3064 Konstrukcija in izdelava ohišij filtrov in filtrov za poliuretan H1000in H40 Verbič Ivan 8036 8.333 din Toman Tatjana 20031 8.333 din Žolger Irena 25137 8.333 din 3070 Preprečitev izgube temperature na Bergesovih orodjih za gumbe Ložič Aleksander 25955 25.000 din 3071 Komore za temperiranje orodij za din 3072 Priprava za montažo relejev na kompresorju Gros Vinko 10852 25.000 din 3073 Preureditev obračalne mize za vstavitev kompresorja v ZO Štagoj Marjana 23584 25.000 din 3079 Hlajenje vode pri vračanju v rezervoar zaprtega sistema Kobal Peter 8314 25.000 din 3080 rekonstrukcija žage za odrez profila na ekstrudorju OMIPA 30 in 50 Kolenc Alojz 7242 25.000 din 3082 Vzporedna montaža črpalk za hlajenje valjev na ekstrudorju Reifenhau-ser Kolenc Alojz 7242 1 2.500 din Zaljuberšek Jože 21116 12.500 din 3084 Menjava končnega stikala za vklop žage z induktivnim stikalom Kolenc Alojz 7242 12.500 din Praunseise Silvo 8611 12.500 din 3091 Uvedba mešalnih šob na stroju za brizganje—Belišče Orešnik Bojan 8824 25.000 din 3123 Preureditev pnevmatike na točkalni-ku PEI za obode Mikek Vinko 19699 12.500 din Pocajt Iztok 14234 12.500 din 3124 Sprememba hlajenja točkalnikov ZO Borovnik Bojan 24034 1 2.500 din Mikek Vinko 19699 1 2.500 din 31 25 Izdelati gumijasti trak za transport izsekov na liniji obodov Radič Pero 1 2863 25.000 din 3126 Izdelava hrbta v enem kosu hrbet in dno skupaj za HZS 311 Javornik Štefan 8640 25.000 din 3128 Izdelava omejilca pri navijanju kartonskega dna Felicijan Rafael 2203 25.000 din 3137 Voziček za transport bakrenih bundi cevi Bizjak Ivan 2510 1 2.500 din Hudales Anton 1482 1 2.500 din 3139 Preprečevanje onesnaževanja celic Furman Franc 26819 25.000 din brizganje polizdelkov iz plastike Lozic Aleksander 25955 25.000 3141 3142 3146 3155 3158 3160 3162 3163 3164 3133 2990 3168 3171 3201 3212 3219 3221 3223 3228 3231 3235 3236 3237 3238 3239 Ostranjevanje škartne signacije Matko Stane 20183 25.000 din Montaža močnejših cilindrov v orodja ZOS 101 za letev—odtok kondenza Rotovnik Branko 2340 1 2.500 din Rakun Jože 12522 12.500 din Čiščenje ZO eno delovno mesto pred embaliranje v vrečke Šuster Miran 19451 25.000 din Skrajšanje spiralnih svedrov 2,4 mm 2,9 mm in 3,5 mm Šumah Ludvik 9088 25.000 din Prevezava črpališča PUR pri ZO Hriberšek Miran 18781 1 2.500 din Modrijan Matjaž 26043 12.500 din Rekonstrukcija napeljave mazuta v malo lakirnico ZO Modrijan Matjaž 26043 1 2.500 din Hriberšek Miran 18781 12.500 din Namestitev merilnega inštrumenta v tunelu žgalne in sušilne peči lakirnica ZO Barle Ivanka 3964 25.000 din Luženje ojačitev distančnika uparjalnika Glinšek Ivan 11695 25.000 din Namestitev stop stikala bližje delovnemu mestu na vakuumirki KA 150 Mijatovič Markiča 25663 25.000 din Prestavitev knakerja za luknjanje vrat ZOS 201 iz obrata ZO v hladilnike Podvratnik Edo 1014 12.500 din Javornik Maks 3110 1 2.500 din Izdelava in namestitev šablone na pripravi za zatiskovanje kapilar Mazej Franc 10817 25.000 din Sprememba vklopa stiskalnice za izsek protivrat Radič Mato 24104 25.000 din Sprememba kompresorskega prostora pri zamrzovalnih skrinjah vseh tipov Urbanšek Črt 9992 25.000 din Čistilec obodov ohišij Mitič Čedo 2604 25 000 din Grelec lire zrakovoda Mitič Čedo 2604 25 000 din Prečiščevanje razredčila Goršek Danica 3977 25.000 din Montaža fotocelice za avtomatski spust nihal na ciklopu Jukan Mersad 26024 25.000 din Uvedba dodatne naprave za strojno signiranje posod H DS—pri dvobarvni signaciji Oder Marija 22504 25.000 din Sprememba naprave pri odvijanju kolutov bakrene cevi za povratno cev Ramšak Franc 4807 25.000 din Dviganje valjev na liniji obodi vrata pri rezilnih orodjih Radič Pero 12863 25.000 din Preureditev mask za polnjenje vrat ZOS 201 na H BS in HTP Medved Marjan 231 98 25.000 din Pretakanje trikloretilena s pretočno vakuumsko črpalko Zdovc Milan 1 5671 1 2.500 din Jeriha Dušan 26648 12.500 din Povišanje stojala za kapilare Zdovc Milan 15671 25.000 din Dodatna vgraditev regulacijskih du-šilk na strojih za brizganje plastike Zaljuberšek Jože 21116 25.000 din Montaža ene vakuumske črpalke za vse tri profilne ekstrudorje dodatne Kolenc Alojz 7242 12.500 din Zaljuberšek Jože 21116 12.500 din 3241 3260 3265 3266 3267 3268 3269 3361 3362 3363 3364 3365 3366 3367 3369 3422 3433 3436 3440 3536 3537 3538 3545 Vgraditev stikalnih letev in namestitev domačih končnih stikal Kolenc Alojz 7242 1 2.500 din Zaljuberšek Jože 21116 12.500 din Izdelava centralnega mazanja na strojih Bielomatikin Batenfeld Kolenc Alojz 7242 12.500 din Zaljuberšek Jože 21116 1 2.500 din Montaža pnevmatskih cilindrov na zaščitna vrata strojev za brizganje plastike Šibanc Ljuboslav 22766 25.000 din Izdelava šablone za vrtanje lukenj kondenzatorja iz A1 Leber Cveta 11820 25.000 din Žleb kanal za vodenje profilov Sterkuš Janez 13909 12.500 din Medved Brane 25806 12.500 din Vpenjalna letev za dvig in prevoz orodij Oder Zdravko 3163 12.500 din Sterkuš Janez 13909 1 2.500 din Krilata matica za privitje povratno iz-metalnega trna Oder Zdravko 31 63 1 2.500 din Sterkuš Janez 13909 1 2.500 din Ojačana matica za vpenjanje orodij za brizganje njenje obodov s PU R peno ZO Pocajt Iztok 25234 25.000 din Rekonstrukcija žage za razrez A1 ce- vi izparilci ZO Pocajt Iztok 15234 25.000 din Avtomatsko mazanje pločevine na linijah Miramondi vrata in obodi Pocajt Iztok 15234 25.000 din Zamenjava lakiranih priključnih letev na orodju za gumbe z ozemljitvenimi sponkami Hojnik Branko 16569 25.000 din Avtomatska izdelava vseh tipov pokrovov zamrzovalnih skrinj Antloga Marjan 15928 25.000 din Sprememba nosilcev izmetačev na 1 25 t stiskalnica ZO Pungartnik Pavel 2808 12.500 din Mikek Vinko 19699 12.500 din Podest pri embaliranju aparatov Prosenjak Sonja 12249 25.000 din Izdelati voziček premični s stopnicami na kolesa, da se dajo blokirati Oder Elica 3165 25 000 din Ureditev kabin z odsesovanjem na funkcionalnem popravilu v H L in ZO Krajcer Vlado 15720 25 000 din Skladiščenje rezanih Al in Cu cevi Novak Toni 5356 25.000 din Distančni trak za razporeditev izpa-rjlne cevi Žunič Josip 12688 12.500 din Borovnik Vlado 14499 1 2.500 din Uporaba listov v 100 % kontroli Kores Sabina 7629 25.000 din Nakladanje pločevine s palete na mizo Miramondi linij vrat ZO Pocajt Iztok 15234 1 2.500 din Gašper Danilo 18837 12.500 din Fiksiranje orodja s fiksirnimi čepi Rosenstein Leon 16343 12.500 din Mazej Franc 10817 12.500 din Bazen iz pleksi stekla ali pločenine debeline 3 mm polakirana Rosenstein Leon 16343 12.500 din Mazej Franc 10817 12.500 din Sistem hlajenja PUR komponent Polc Robert 26185 25.000 din Vgraditev novega hladilnega sistema za hlajenje olja na Potvelih 100 Krajger Karel 11151 12.500 din Kolenc Alojz 7242 1 2.500 din (dalje v naslednjem Informatorju) Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Poznati preteklost pomeni bolje videti v prihodnost Gorenje ima svojo preteklost. Gorenje ima tudi prihodnost. Nagrade: Vsak teden mali gospodinjski aparati!!! V oktobrskem finalnem žrebanju še enkrat upoštevani vsi kuponi. Velika presenečenja!!I Pravila kviza: — kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja — vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom — velja samo originalni kupon in Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredništvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje) — zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig z datumom iste srede — v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat) pravilni odgovori 2. kolo 1. Uradni nastanek Gorenja je bil leta 1953 2. Sedanja sanacija Gorenja je razvojna sanacija 3. Fotografija je bila posneta v vasi Gorenje, delavci pa so se fotografirali ob sadnih mlinih nagrajenci 2. kolo Boško Jovanovič, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika, stenska ura Rezka Obrul, tozd Štedilniki, varilnik folije Ema Videmšek, upokojenka, Florjan nad Šoštanjem, varilnik folije Srečni izžrebanci dobijo nagrade v uredništvu Informatorja! 1 Gorenje se je leta 1960 preselilo iz vasi Gorenje v prostore vzdrževalnih obratov Rudnika lignita Velenje. Vemo pa, da je bila ta preselitev samo začasna. Na današnji lokaciji že raste nova tovarna štedilnikov. Otvoritev tovarne bo pomenila selitev Gorenja pod lastno streho. Napišite točen datum otvoritve tovarne. 2 V razvoju Gorenja je opaziti tudi skokovito naraščanje števila zaposlenih. Napišite koliko zaposlenih je bilo v velenjskem delu Gorenja konec leta 1983 (zaokrožite na sto) 3 Če hočemo v Gorenju izpeljati razvojno sanacijo, je potrebno prizadevanje na več področjih. Eno teh je tudi področje organizacije: razviti moramo modernejšo in učinkovitejšo organiziranost Gorenja. Zato se je v Gorenju začel proces avtonomne decentralizacije. Na sliki je ena od naših novonastalih delovnih organizacij, Gorenje MGA Nazarje. Napišite točen datum, kdaj je Gorenje MGA Nazarje dobilo status samostojne delovne organizacije. (Vprašanje je sestavila in posredovala Anja Gorišek, delavka Gorenja Procesna oprema). nagradni kupon nagradni kupon nagradni 3. kolo o> ■S ro u 1. odgovor ..................................... c 2. odgovor ................................... O 0) 3 tQ 3. odgovor .................................... Ti -i 0) O- £ 3 12 (ime in priimek) 2 *r o •O -----------------------------------------— c O (delovna organizacija) ^ 3 §. (Q (tozd) 3 nagradni kupon nagradni kupon nagradni Izrežite, oddajte, ko boste šli na malico. Gorenje MGA pokrovitelj kviza znanja o Gorenju Več o tem v eni izmed naslednjih številk. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974,