LETO XXI. — Številka 31 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kran|. 7- redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ — sobota, 20.4.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List i/haja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik« in sice ob siedab in sobotah LISTICNE ZVEZE D ELOVN, EGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1. november - rok za obnovitev bohinjske ceste Podjetje Slovenija ceste je na licitaciji dalo za 250 milijonov cenejšo ponudbo, zato bi lahko obnovdi celotni prvotno pred- videni odsek Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine (bila je minulo sredo) je predsednik skupščine Stanko Kajdiž seznanil odbornike z rekonstrukcijo najbolj kritičnega odseka bohinjske ceste. Povedi je, da je občina Radovljica že podpisala pogodbo z Gorenjsko kreditno banko za najetje 250 milijonov starih dinarjev kredita. Ta vsota bo tudi soudeležba občine pri rekonstrukciji bohinjske ceste. Prvotno je bilo predvideno, da bo za celotno obnovitev ceste potrebnih okrog milijardo starih dinarjev. Ker Pa ni bilo toliko denarja, so nameravali obnovljeni del ceste nekoliko skrajšati. Vendar Pa so bili na licitaciji za prevzem del prijetno presenečeni- Podjetje Slovenija ceste **te je namreč dalo za kar 250 milijonov starih dinarjev cene j So ponudbo od predvidene. Tako zdaj manjka le »e 63 milijonov starih dinar-Jev in kaže, da bodo lahko obnovili letos celotni predvideni del. Kot smo že povedali, bo del sredstev prispe- v»la radovljiška občina, dru- 1 pravi so komunisti kranjske ^iimiiiiHiiiiiji;!!:iiii!i!ii!!tiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHi......iiimtimHmiimiiminimimimm| go pa bo prispeval republiški cestni sklad. Letos bodo uredili cesto od mostu v Soteski do mostu v Bohinjski Bistrici. Obnovili bodo najtežji oziroma najbolj nevaren, 7 kilometrov dolg, odsek ceste. Cestišče obnovljene ceste bo široko 7 metrov, razen tega pa bo imela na vsaki strani še pol metra utrjenega pasu. Z obnavljanjem bodo začeli že v teh dneh. Rok za izgraditev pa je 1. november. Med obnav-djanjem sedem kilometrov dolgega cestišča (nova cesta se bo izognila naseljem No- menj in Bitnje ter bo v glav-I nem potekala po novi trasi) bodo promet začasno preusmerili čez Pokljuko. Na zadnji seji pa sta oba zbora občinske skupščine sklenila tudi, da bodo podobno kot v škofjeloški in kranjski občini tudi v radovljiški prešli na nov delovni čas s prvim septembrom. Razen tega pa sta oba zbora znižala tudi takse na potna dovoljenja. Podobno kot v Kranju bodo tudi občani ra-dcnilji'ske obč.ine odslej plačali potni list pet tisoč starih dinarjev in za vizum dva tisoč starih dinarjev. A. ž. V ponedeljek glasovanje v Iskri in RIZ Komunisti Iskre za združitev Minuli ponedeljek je bilo v Kranju drugo zasedanje konference organizacije zveze kemunistov Iskra" t*«4i•« KRANJ V nedeljo, 2). aprila, ob 15. uri bo pri spomeniku na Okroglem proslava ob 26-let-nici herojske bitke v okroglanski jami. O dogodkih pred 26. leti bo na proslavi govoril predsednik odbora za plan, finance in proračun prj republiški skupščini Franc !' t-har - Acl. Krajevna organi a-cija zveze borcev v Naklem vabi vse borce in druge, U pridejo na proslavo. Z. jiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiitiitiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiEfiiiiiiifititiiimiitiiiiiiittiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiitiiitsisifMjn, H 3 Občsni — volivci škofjeloške občine Sklep skupščine občine Skofja Loka, da se čimprej j E reši problem prostorov za osnovno šolstvo, so občani 3 E sprejeli z velikim razumevanjem. Zbori občanov, rodi- E E teljski sestanki po vseh šolah in mnogi drugi razgovori 5 E z občani so v celoti podprli sklep občinske skupščine, 3 Za zgraditev novih šol v Gorenji vasi in Skofji Loki i E ter telovadnice v Železnikih in štirih učilnic na Trati E E je potrebno mlijardo 200 milijonov S dinarjev. Denar S E za to bodo prispevali: občinska skupščina 8 let po 3 E 60 milijonov vsako leto, delovne organizacije 5 let po E E 52 milijonov 800 tisoč S dinarjev in občani s samopri- = E spevkom 5 let po 91 milijonov 200 tisoč S dinarjev. E Občinska skupščina in družbenopolitične organizaci- E E Je Škofje Loke pozivamo vse volivce, da v nedeljo, I E 21. aprila, glasujejo za samoprispevek za gradnjo šol = E z zavestjo, da bo le na ta način možno v razmeroma S I kratkem času zagotoviti naši mladi generaciji ustrez- 3 I no izobrazbo. VSAK GLAS ZA SAMOPRISPEVEK POMENI KA I I MEN H GRADNJI LEPŠE PRIHODNOSTI NAS IN | I NAŠIH OTROK. DOBRA OSNOVNOŠOLSKA IZO- I i BRAZBA V NOVIH MODERNIH ŠOLAH BO OMOGO- | I CILA NAŠIM OTROKOM USPEŠEN NADALJNJI | 1 STUDU, OMOGOČILA JIM BO BOLJŠE IN LEPŠE | I ŽIVLJENJE. S TO ZAVESTJO IN PREPRIČANJEM POJDIMO V | j NEDELJO VSI NA VOLIŠČA! Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije Skofja Loka TTl 111 f 1M11111II11M111111111.....f 11111111111111M1111111111 i 1111111IIII1111111111111II11111111111111111 It 111111M11 ItFi NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE! Danes spet 5 izžrebancev-str. 22 KOMISIJA ZA KADRE PRI GORENJSKI VODNI SKUPNOSTI KRANJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO Lenega gradbenega delovodjo 2. dva kvalificirana tesarja POGOJI: Ad 1. delovodska šola — gradbene smeri z dvoletno prakso; Ad 2. kvalificiran tesar. Poskusna doba je dva (2) meseca. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ni na razpolago. Nastop službe zaželjen takoj. Prijave s priloženimi dokazili o šolski izobrazbi, s kratkim opisom poslati komisiji za kadre pri Gorenjski vodni skupnosti Kranj. Prijave sprejemamo do vključno 28. aprila 1968. Referendum v kamniški občini Za lepše šole in boljšo cestno povezavo NOVOST JELOVICA lesna industrija Skofja Loka je pripravila novost za vse kupce svojih izdelkov: dokončno površinsko obdelana In emballrana OKNA IN VRATA JELOVICA. Okna se odpirajo na vertikalni in horizontalni osi in je možno nanje montirati vse vrste standardnih senčil. Zahtevajte prospekte ali pa si osebno oglejte izdelke v komerciali podjetja! Telefon: 85-336. Občani kamniške občine bodo jutri — v Kamniku in Duplici pa že danes — na referendumu glasovali ali so »za« ali »proti« uvedbi krajevnega samoprispevka, s katerim nameravajo zgraditi nove šole, izboljšati sedanje slabo stanje šolskih prostorov, modernizirati cesto skozi Tuhinjsko dolino in urediti komunalna vprašanja krajevnih skupnosti v kamniški občini. Na referendum so se v kamniški občini dobro pripravili, saj so seznanili z načrti okoli 14 tisoč volivcev, prav tako pa so o uvedbi samoprispevka razpravljale proizvodne organizacije kamniške občine, ki so že obljubile znatna denarna sredstva. Na zborih volivcev so se soglasno izrekli za uvedbo samoprispevka, kajti le tako lahko uredijo šolstvo, cesto in komunalne naprave. Torej je odločanje, ali za ali proti, življenjska stvar vseh kamniških občanov. Kajti, če bodo glasovali za samoprispevek, bodo njihovi otroci hodili v lepše, boljše šole, lažje bodo nabirali vsak dan bolj potrebno znanje in lažje bodo kasneje s svojim V nekaj stavkih Cerklje — Prostovoljno gasilsko društvo v Cerkljah namerava kupiti novo motorno brizgalno, gasilsko lestev, še letos pa bodo začeli graditi tudi požarnovarnostni bazen za 30.000 1 vode v Vascah pri Cerkljah. Za opremo pa nimajo dovolj denarja. Zato so sklenili, da bodo sredstva zbirali s samoprispevkom. Nekaj denarja za gradnjo omenjenega bazena jim je dala že krajevna skupnost Cerklje, za nabavo druge opreme pa bodo prispevali tudi sami prebivalci ter nekatera društva in podjetja. — in Jesenice — Občinska zveza za telesno kulturo na Jesenicah prireja v nedeljo, 21. aprila, tek čez drn in strn pod Mežakljo za 2vagnom. Udeleženci teka se bodo zbrali pri mostu čez Savo Dolinko. — B. B. Cerklje — V okviru obširnega programa in tekmovanja Leto krajevnih skupnosti bodo v Cerkljah s prostovoljnim delom uredili dva kilometra dolgo cesto Cerklje—Vasca—letališče. Pomagali pa bodo tudi pri gradnji vodovoda na Pšenični polici, pri gradnji vodnega rezervoarja v Vasci ter drugod. an znanjem uresničevali zahteve življenja. Z modernizirano cesto skozi Tuhinjsko dolino bi Kamnik nedvomno pridobil tako v gospodarskem, turističnem kot tranzitnem pomenu. Z novo cesto se bodo Kamniku odprla vrata proti Štajerski, od koder bo v turistični sezoni dosti domačih in tujih izletnikov, ki se bodo ustavljali v Kamniku in občudovali njegove kulturnozgodovinske spomenike. Skratka, odločitev, ali bo kamniška občina imela urejeno šolstvo, modernizirano cesto in krajevne komunalne potrebe, je odvisno od vas, občani kamniškega okoliša. S tem, ko boste glasovali za, boste svojim otrokom zagotovili lepšo prihodnost. V. G. OBVESTILO Cenjene porabnike premoga Laško obveščamo, da ta iskani premog lahko dobavljamo sedaj v vseh granulacijah in neomejenih količinah. Ognimo se s pravočasno nabavo lanskoletnim jesenskim težkočam pri nabavi premoga. Se priporoča Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ »Postopek za izdajo gradbenih dovoljenj bi Pred kratkim sprejeti proračun škofjeloške občine med drugim predvideva nekaj obsežnih Investicij. Predvsem so to dela, ki so širšega pomena, kot je gradnja vodovoda, kanalizacije, cest Itd. Ker nas je zanimalo, kako potekajo dela in priprave za izvedbo teh del, smo zaprosili predsednika občinske skupščine Zdravka Krvino, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. »Lotili ste se precej nalog na področju negospodarskih Investicij. Ali boste lahko vse uspešno izvedli?« »Res je, nalog je precej, zato smo se odločili, da jih bomo reševali postopoma, ker vse naenkrat ni mogoče izpeljati. Ze lani smo se lotili gradnje novega vodovoda od Hotovelj do Škofje Loke. To bo tudi letos največja investicija, saj bo vodovod, ko bo zgrajen, veljal približno milijardo starih dinarjev. Sredstva za gradnjo Bo tudi letos zagotovljena, saj se zbirajo iz vodarine in drugih prispevkov. Pokazalo se je, da komunalno podjetje v Skofji Loki tako obsežnim delom zaradi svojega ekonomskega stanja, pa tudi zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, ne bi bilo kos. Zato smo se odločili, da bo tako dela, kot upravljanje s tem objektom, pa tudi dela pri kanalizaciji, za določen čas prevzelo SGP Tehnik.« »Zakaj ste dali izgradnji kanalizacije tako pomembno mesto?« »V kratkem bo sprejet nov urbanistični program naše občine, ki bo točno določil gradbene okoliše za individualno in blokovno gradnjo. Pričakujemo, da se bo potem gradnja stanovanj razmahnila, zato moramo najprej zgraditi najosnovnejše komunalne objekte. Med njimi je prav gotovo najpomembnejša kanalizacija, saj je to osnova za nemoteno gradnjo. Kot sem že omenil, smo tudi izvedbo kanalizacije zaupali SGP Tehnik, ki sedaj že pripravlja osnovni program izgradnje in način financiranja.« »Sedaj je postopek za izdajo gradbenih dovoljenj v vseh občinah dolgotrajen. Ali se bo pri vas po sprejetju urbanističnega programa kaj skrajšal?« »Ko bo urbanistični program sprejet, bo na voljo precej lokacij in pričakujemo, da bo prošenj za gradV bena dovoljenja še več kot doslej. Zato smo se z vso resnostjo lotili tega vprašanja. Mislim, da bi moralj postopek za izdajo gradbeni« dovoljenj kar se da skrajšau in tako omogočiti občanom* da čimprej prično z gradnjo. Predsednik ObS Skofja ^oka Zdravko Krvina 168225349494688^^^67209^^^^^0126^^8224688328 ^^0CP%$+$$^/%+%+/^^Z8B* 08^^^44308^22068^^^^58822408832008^1255882^1 8^$+/$%//%+$%+^$/%++$$* SOBOTA — 20. APRILA 1968 GLAS * 3 STRAN Turistična prodaja vzmetnic JOGI do 11. maja 1968 j MEBLO Za kupce vzmetnic jogi je pripravila tovarna pohištva MEBLO iz Nove Gorice sledeče nagrade: OSEBNI AVTO FIAT 1300 OSEBNI AVTO FIAT 750 več spalnic, pralnih strojev, hladilnikov itd. MEBLO m MEBLO # MEBLO A MEBLO # MEBLO MEBLO Jogije lahko nabavite tudi na RAZSTAVI POHIŠTVA NA BLEDU FESTIVALNA DVORANA murka LESCE Delavski svet Loških tovarn hladilnikov Pripravniki v LTH Delavski svet LTH je sprejel na seji v četrtek pravilnik P sprejemanju pripravnikov s srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo v delovno razmerje. Pravilnik določa, da morajo sprejeti izmed vseh na novo zaposlenih delavcev najmanj Polovico takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev. Čeprav je obveza, da sprejmejo letno najmanj dv\ pripravnika, računajo, da bodo letos zaradi potreb sprejeli štiri. Omenjeni pravilnik je eden izmed prvih po sprejemu zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovno razmerje. Za pripravnike bodo imeli v tovarni izdelan poseben Program strokovnega izpopolnjevanja. Omogočili jim bodo vso potrebno strokovno literaturo kot tudi čas za učenje. Vsak pripravnik bo opravil poseben strokovni izpit pred komisijo, ki bo ocenila uspešnost njegovega dela. Ce kandi-|JM ne bo poka/al zadovoljivih rezultatov, ga bodo po poteku dvanajstmesečne pripravniške dobe razporedili na prosto delovno mesto oziroma bo lahko prekinil delovno razmerje. Pripravniki bodo polnopravni člani delovnega kolektiva. Njihovi osebni dohodki bodo odvisni od rezultatov dela oziroma od doseženih delovnih učinkov, ki jih merijo z osebno °ccno po pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Pripravnike bodo sprejemali z javnim razpisom, pri čemer bodo med drugim upoštevali tudi učni uspeh kandidatov. Ob BtZpUu bodo imeli prednost štipendisti Loških tovarn hladilnikov. rr Zazidalni načrt za Preddvor — Francarija Na zadnji seji kranjske občinske skupščine sta oba zbora sprejela zazidalni načrt za naselje Preddvor-Francari-ja. Naselje leži južno od Preddvora ob cesti proti Kranju. Na tem zemljišču je predvidenih 30 medetažnih cnostanovanjskih in pet večjih hiš. Vsa stanovanja bodo malo večja, tako da bodo lastniki le-teh lahko sobe oddajali turistom. Za zdaj je pri ureditvi naselja največja težava zaradi preskrba z vodo. Ker je preddvorski vodovod že star, so predlagali, da bi vodo za naselje napeljali iz glavne cevi kranjskega vodovoda. A. 2. morali kar se da skrajšati« Zaposlili, bomo še enega Uslužbenca, tako da bo delo Pri nas nemoteno potekalo in du gradbena dovoljenja ne **>do voč perec problem v občini.« »Vaša občina je geografsko ra'giban» področje. Zahteva Precej obširno mrežo cest, ki J'h nI lahko vzdrževati. Ali •le se že odločili, katere ce-boste predvsem vzdrže-y*H in na kakšen način »oste zbr»u sredstva?« »Res je, imamo precej CCst. Razen 137 km cest republiškega značaja imamo *ai okoli 500 km cest IV. re-r3 Tako obsežno mrežo ni lahko vzdrtevati. Zato Je ?uJrw>, da enkrat pridemo do Jasnih stališč, kako financl-tali vzdrževanje. Mislim, da ^e Pri tem potrebno vzpostavi pravilen odnos med sred-Jv'. ki naj jih za to pri-?Pcyajo občin.dca skupščina, KraJevna skupnost, gozdno in drugi uporniki cest. Kategorizacija T~**t ki je osnova za določi-v Pomembnosti posameznih ysl bo kmalu zaključena. ct,ldar bodo zadnjo besedo *cro imeli še klubi odbor-* *°v in krajevne skupnosti. lole bi rad dodal: Dome- nili smo se, da bomo vsako leto občane prek sredstev javnega obveščanja seznanili s tem, kako so se proračunska sredstva zbirala in kako trošila.« »Cesti v Selško in Poljansko dolino nista v najboljšem stanju. Ali predvidevate kakšna obsežnejša popravila?« »Na vso moč si prizadevamo, da bi že letos zbrali sredstva za rekonstrukcijo toh dveh cest. Seveda pa to ne bo lahko. Prav sedaj so v teku razgovori, kako zbrati pot roben denar, zato vam danes še ne morem povedati, kdaj bomo lahko pričeli z deli. 2e čez nekaj dni pa vam bom lahko dal bolj točen odgovor na to vprašanje.« »Ali imate v občini še kakšen problem, ki nujno zahteva rešitev?« »Imamo ga, in sicer Selško Soro, ki pogosto poplavlja rodovitno zemljo in ogroža predvsem Bukovško polje in Dolenjo vas, ob velikih vodah pa celo Selško dolino. Pred kratkim smo s predstavniki vodne skupnosti Gorenjske in predsednikom republiškega vodnega sklada obiskali to področje, da bi se lahko sami prepričali, kako potrebna je regulacija Sore. Sedaj razpoložljiva sredstva 10 milijonov ne zadoščajo niti za najnujnejša dela. Zato smo zaprosili republiški vodni sklad da nam odobri vsaj toliko dodatnih sredstev, da bi lahko letos zaščitili obrežje, da se ne bi naprej delala škoda. Upamo, da bomo uspeli in tako tudi ta problem vsaj delno rešili.« »Te dni rešujete še eno važno vprašanje — gradnjo novih šolskih prostorov.« »Ja, uspešna rešitev tega vprašanja je odvisna od razumevanja občanov. Storili smo vse, da bi pojasnili ljudem, zakaj je potrebna gradnja novih šolskih prostorov in zakaj je potreben tudi samoprispevek. Zbori volivcev so pokazali, da večina občanov podpira zamisel o samoprispevku, prav tako tudi večina delovnih kolektivov, saj se je doslej za samoprispevek izreklo že več kot polovica delavskih svetov. Vse to mi daje upanje, da bo referendum uspe!. Želim, da bi se ga udeležilo čimveč ljudi in da bi glasovali za boljšo bodočnost mlade generacije.« S. Zupan CP Gorenjski tisk Kranj, DE Glas razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. dva časnikarja 2. komercialnega zastopnika za naročnike za določeno dobo Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba z vsaj enoletno prakso, zaželeno je odsluženje vojaškega roka. Trimesečna poskusna doba. 2. zaželena praksa s tega področja. Podjetje stanovanj nima. Razpis velja 15 dni od objave. Prijave pošljite na DE Glas, Trg revolucije 1. Razpisna komisija upravnega odbora TURISTIČNEGA DRUŠTVA NAKLO razpisuje po 2. in 3. členu pravilnika o sistematizaciji in delovnih razmerjih poslovalnice TD Naklo delovna mesta: 1. receptorja in menjalca 2. 2 prodajalki v bifeju Pogoji: Pod 1. višja ali srednja šolska izobrazba s prakso v recepcijski in menjalni službi ter z obveznim znanjem enega od svetovnih jezikov in delnim znanjem še dveh tujih jezikov. Pod 2. srednja šolska izobrazba ali njej enaka s 5 letno delovna prakso in delnim znanjem 1 tujega jezika. Zasedba delovnih mest je za določen delovni čas od l.V. do IX., rok za prijavo je do 27. aprila 1968. Pismene ponudbe poslati na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO NAKLO &£, Znižali smo cene! :: KRANJ ženskim kompletom — krilo, jopica — iz 100 96 volne proizvodnje RAŠICA in ANGORA od Din 320,00 na Din 200,00 Bogata zaloga volne za ročno pletenje! Nudimo vam modele, ki jih prikazuje tovarna RASICA na modni reviji gorenjskega sejma. Prodajalna VOLNA Cankarjeva 6 Srečanje koroških in gorenjskih borcev Ze večkrat smo poudarili, da bi morali tesneje sodelovati z borci onstran meje. Prav zato so na seji pododbora koroških borcev NOV za Gorenjsko sklenili, da bo 19. maja na Pristavi v Javor-niškem rovtu prvo povojno srečanje koroških partizanov In borcev gorenjskega odreda. Srečanje bo v počastitev in spomin na prvo večjo parti-lansko akcijo, ki so jo pred 25 leti izvedli borci gorenjskega odreda v Bistrici v Rožni dolini. Akcijo sta vodila komandant Franc Biček, znani borec iz dražgoške bitke in Evgcn Matejko-Pemc, polilkomisar. Obveščevalne podatke za akcijo je zbral narodni heroj Matija Verd-nik s svojimi pomočniki. Pokojni Boris Praprotnik iz Potok je v tistih časih večkrat prekoračil Karavanke, da je zbral vse podatke. Bo- ris pa ni zbral samo podatkov, temveč je bil tudi določen za vodnika koloni partizanov, ki se je v noči 17. maja 1943. leta napotila prek Karavank v Rožno dolino. V Bistrici na Koroškem so borci razbili stroje tovarne akumulatorjev, zažgali novo žago in povsem uničili električno centralo. V Bistrici je bilo takrat večje število ruskih mladeničev, ki so bili V sredo so občani Škofjeloške občine po cestah srečavali kolone učencev, ki so nosili napise, • katerimi so pozivali prebivalce, naj se v nedeljo udeležijo referenduma in glasujejo za samoprispevek. Med zastavami so bili različni napisi: »Hvala za vaš da na glasovanju«, »Vsi na volišča«, »Občani, odločite se za samoprispevek« itd. že zgodaj zjutraj pa sta krenili iz Škofje Loke tudi dve skupini učencev na mopedih in kolesih skozi naselja v Selški in Poljanski dolini. V akciji je sodelovalo okoli 2100 učencev. Učenci Poklicne šole v Skofji Loki pa so se v sredo in četrtek udeležili delovne akcije pri Izgradnji loškega vodovoda. Celotni zaslužek so namenili za gradnjo šolskih poslopij. — Foto: F. Perdan bio ZAiVOLNO '/jr/jr/4r/4r/i OBVESTILO CENJENI POTROŠNIKI Izkoristite popust, ki ga priznavajo Zasavski premo govniki (Trbovlje-Zagorje) od 1. aprila do 30. juni ja 1968 za premog, ki bo nabavljen v tem času za ši roko potrošnjo. SE PRIPOROČA Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ na prisilnem delu in so delali v tovarni akumulatorjev. Ko je nemški stražar pred barako, v kateri so bili ruski delavci, zagledal partizana, je pobegnil neznanokam. Rusi so nekaj časa začudeno gledali in strmeli v vojake, ki so jih nepričakovano obiskali sredi noči. Brž ko so zagledali na kapah rdeče zvezde, so se hitro zavedli, da gre za njihovo osvoboditev. Hitro so se oblekli in 50 ruskih fantov, starih okrog 15—16 let se je veselo napotilo skozi vrata barake v temno noč svobodi naproti. Akcija v Rožni dolini J° ugodno in daleč odjeknili* širom po Koroški. Prav V tem pa je tudi njen največji pomen. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice prosi vse udeležence te akci.ie, da takoj pošljejo svoje naslove na občinski odbor ZZB NOV, Jesenice cesta maršala Tita 86. J. Vidic Vsem borcem XII. SNOUB Odbor borcev XII. SNOUB v Novem mestu obvešča vse nekdanje borce, da bo proslava 25-Ietnice ustanovitve brigade 8. septembra 1968 v Novem mestu. Odbor za proslavo želi, da bi se proslave udeležilo kar največje število nekdanjih borcev. Zaradi izpopolnitve seznama se naproša vse borce XH« brigade, da pismeno sporoČe svoje rojstne podatke s točnim naslovom sedanjega biw vališča Odboru borcev XII« SNOUB pri Zvezi združenj borcev NOV Novo mesto. Sporočite tudi, če se boste udeležili proslave. Obiščite nas na gorenjskem sejmu v času od 13.—22. 4. 1968, kjer poste postrežem z ZNIŽANIMI CENAMI. DAMSKI IN MOŠKI PLAŠČI ZE od 10.000 S din ŽENSKI KOSTIMI že od 15.600 S din naprej Na zalogi moške obleke in drugi artikli z znižanimi cenami. Za obisk se priporoča kolektiv Obrtnik, Koroška c. 12, Kranj. ŽELITE GRADITI HIŠO? Potem potrebujete načrt. Dober in nc predrag načrt dobite pri: PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) Razpolagamo z različnimi vrstami tipskih hiš GORENJSKA KREDITNA 1 °ANKA # OBRESTUJE HRANILNE VLOGE IN DEVIZNE TEKOČE RAČUNE OBČANOV navadne po vezane nad eno leto vezane nad dve leti 6.25 % 7°/o 8 o/o Obresti na devizne tekoče račune priznava od 4 — 6 °'o v devizah, ostanek v dinarjih. % vsak varčevalec z vloge najmanj NR 1.000 je ZAVAROVAN za primer nezgodne smrti oz. tudi trajne invalidnosti, če ima to vlogo vezano nad eno leto. S privarčevanimi zneski pomagajo vlagatelji razvijati gospodarstvo na Gorenjskem in dvigati življenjski standard. © Hranilne vloge lahko po!agate in dvigate pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseli poštah v Sloveniji! O Varčevalec, ki bo vezal vlogo ND 1000.— na odpovedni rok 2 leti, oz. ND 2000.— na odpovedni rok eno leto bo udeležen pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU Priporočajo se poslovne enote KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠK. LOKA IN TRŽIČ GLAS * 5. STRAN Tedenski pregled LJUBLJANA, 17. aprila — Svet za nekovine republiške gospodarske zbornice SRS je na svoji seji ugotovil, da so slovenske steklarne v prvih treh mesecih letošnjega leta povečale svojo proizvodnjo za 26 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Najbolj se je povečala proizvodnja embalažnega, votlega ter brušenega stekla. ZAGREB, 17. aprila — Britanski minister za zunanjo trgovino lord Brown je izjavil, da se njegova država zanima za tesnejše gospodarsko in tehnično sodelovanje z Jugoslavijo. Za takšno sodelovanje so po izjavi britanskega trgovinskega ministra možnosti vsaj v dvajsetih industrijskih vejah — od proizvodnje orodnih in kmetijskih strojev pa do elektronskih naprav in ladjedelništva. BEOGRAD, 17. aprila — V kratkem bo zvezni izvršni svet predlagal dodatne ukrepe za pospešitev izvoza in za povečanje povpraševanja na domačem trgu. Do teh ukrepov bo prišlo zaradi tega, ker se nekatere temeljne napovedi iz resolucije o osnovah ekonomske politike v letu 1968 prepočasi uresničujejo.. LJUBLJANA, 18. aprila — Na svoji seji je republiški izvršni svet razpravljal tudi o nerentabilnih železniških Progah in sklenil, da s prvim junijem izgubi status javne proge proga Murska Sobota—Hodoš, medtem ko bodo na progi Velenje—DraVOg :.J vlaki nehali voziti »• julija. BEOGRAD, 18. aprila — Upravni odbor skupnosti jugoslovanskega clektro gospodarstva je na svoji seji zadolži! posebno komisijo, da pripravi predlog novega tarifnega sistema za piodajo električnega toka. Tako Predvidevajo, da bo nov tarifni sistem začel veljati L januarja prihodnje leto. MARIBOR, 14. aprila — ŽelezniČarsko esperantsko društvo Maribor je proslavilo desetletnico svojega priliki je Dragutin Buha v ! 1o i.l.iv izročil za Doseb- u^pešnega delovanja. Ob tej priliki je Dragutin Buha v inienu zveze esperantistov Jugoslavije izročil za posebne zasluge na področju esperanta odlikovanja nekaterim članom. * BEOGRAD, 16. maja — Zvezni izvršni svet, centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije in zvezna gospodarska zbornica so sporočili, da nadomeščanje podaljšanih Prazničnih dni ne bi ugodno vplivalo na normalni Potek proizvodnje in poslovanja, kot se je poka/alo že doslej. Podaljšanje državnih praznikov tudi ne bi bilo v skladu z zakonskimi predpisi, ki samo za izredne Primere predvidevajo odstopanje od rednega razporeda delovnih dni. Zato so omenjeni organi oziroma organizacije priporočili organom upravljanja gospodarskih in negospodarskih organizacij, da praznujejo 1. maj v Predvidenih dveh prazničnih dneh. LJUBLJANA, 16. aprila — Na današnji seji central nega komiteja zveze komunistov Slovenije so razpravljali o položaju mladine v samoupravnih odnosih in o nalogah komunistov v zvezi s tem Ta seja se skupaj ^drugimi bližnjimi plenumi vključuje v priprave na VL kongres zveze komunistov Slovenije. ZAGREB, 17. aprila — Odbor za proslavo 400-lctniee kmečkega upora je sporočil, da je predsednik republi Ke Josip Bi oz Tito sprejel pokroviteljstvo nad prosla-.°. ki bo leta 1973. Predlog za program je zazdaj še v Javni razpravi. Predvideno pa je, da ga bodo sprejeli sredi leta. LJUBLJANA, 18. aprila — Skupina za prosveto, kul-*Uro, znanost in tisk republičke konference SZDL je Dr| Pravila posvetovanje o podeljevanju nagrad za do-ezke na kulturnem in znanstvenem področju. Izobli-°van je bil predlog, naj bi posamezne instituci je bolj n!jCciz!ra'e območje, za katero podeljujejo nagrade. tO-darili pa so, da je treba akcijo o nagradah še naprej sPodbujati. LJUBLJANA, 18. aprila — Pred ljubljanskimi klinič-■nu bolnišnicami na Zaloški cesti in Polikliniko na Jegoševi se je zbralo precej delavcev obeh zdravstve-'zavodov. Povedali so. da še do sedaj niso prejeli _ebnih dohodkov za mesec marec. Na delovnih mestih 0 ostale le dežurne ekipe. ČE 2ELITE GLEDATI TELEVIZIJSKI PROGRAM BREZ POPAČENE SLIKE, SI PRISKRBITE TV STABILIZATOR ISKRA — ELRA KI GA IZDELUJE SKOFJA LOKA OBISKOVALCI GORENJSKEGA SEJMA — časa re • » še tri dni OCLEJTE SI VELIKO IZBIRO kmetijskih strojev, orodja, traktorjev, raznih Škropilnic, in zaščitnih sredstev. Traktor ZETOR na kredit! Dajemo strokovna navodila. Za nakup sc priporoča KZ SLOGA KRANJ jj^i 1111111111111:111111; m i m ' m i * 11111:11111 r m 1111: i 11111111111 i 11111.....umi...........iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii nudi I ZAVOD 1 INVALIDSKE I DELAVNICE KRANJ SVOMM POTROŠNIKOM § E lastne izdelke fantovske in dekliške konfekcije ter = = pletenine po izredno znižanih cenah. Imamo posebno RAZPRODAJO moških hlač. PRIČAKUJEMO VAS I CENJENI OBISK! 7Tlllltlllllllll(IIIIIIIIIIIII1IIIIIFIIIltftlllliri!TtllltllllllllIIIIIII*IilllllI]|IlIIIIlIt]||||IIItIIIIIIllllIIHIIlllT REKLAMNO POTOVANJE ZA POTROŠNIKE VELETRGOVINE »ŽIVILA« V AVSTRIJO, CSSR IN MADŽARSKO OD 30. 5. DO 2.6. 1968 CENA SAMO ND 418,00 PO OSEBI Prijave do 10.'.1968 v vseh poslovalnicah »Živila« na Gorenjskem in v poslovalnicah agencije >>Trans-turist« — Ljubljana, Skofja Loka, Bled, Radovljica in Domžale VELETRGOVINA Ljubljanske mlekarne, skladišče Bled isce korporterja — prevoznika kosovnih artiklov. Zaželjen je zaprt dvoton ski avtomobil. Dohodrrk po učinku. Ponudbe pošljite do 30. 4. 1968 Ljubljanskim mlekarnam, skladišče Bled, cesta Svobode 2. Gostinsko podjetje HOTEL POSTA JESENICE razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. KV NATAKARJA (NATAKARICO) za nedoločen čas 2. DVA NATAKARJA-ci za letno sezono. Pogoji: pod ena in dve končana gostinska šola, triletna praksa z znanjem nemškega ali italijanskega jezika. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA KRANJ PRODA OSEBNI AVTO Fiat 1100 letnik 1959 v voznem stanju Ogled do 23. aprila 1968 pri Gasilskem domu v Kranju. Prednost nakupa imajo družbene organizacije. Po tem roku se bo avto predal članom prostovoljnega gasilstva. — GLAS * 6. STRAN KULTURA SOBOTA - 20. APRILA l?6j Predkongresna aktivnost sindikatov Kultura in delovna organizacija Za kulturno rast delavcev je dolžna skrbeti tudi delovna organizacija; tako piše tudi v statutih delovnih organizacij — Zadnja leta so prevladovala ekonomska vprašanja, kultura pa je imela obrobni pomen — Sindikati lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo Minuli teden v sredo je bilo v Kranju posvetovanje o vlogi delovne organizacije pri kuturni rasti neposrednih proizvajalcev — delavcev. Posvetovanje sta pripravila v okviru priprav na kongres zveze sindikatov Jugoslavije občinski sindikalni svet in občinska zveza kul-turno-prosvetnih organizacij v Kranju. Udeležili pa so se ga predstavnica centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije, predstavniki republiškega sindikalnega sveta oziroma odbora za družbeno dejavnost, gorenjskih občinskih sindikalnih svetov, kluba kulturnih delavcev Kranj, sindikalnih podružnic iz kranjskih delovnih organizacij itd. Kultura je v kranjski občini že vrsto let eno izmed najbolj perečih vprašanj. Iz analize o stanju kulture v občini lahko ugotovimo (to kažejo pravkar obdelani podatki), da idejna in kvalitetna moč kulture pada. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je tudi, da so se delovne organizacije in sindikati odpovedali skrbi in odgovornosti za kulturno rast delavcev in jo prenesli na kulturne organizacije. Vendar pa z le-temi potem niso sodelovali in si prizadevali, da bi se v občini uresničevali kulturni interesi. Tako še danes v delovnih organizacijah ni ustreznih kulturnih programov. Za kaj pravzaprav gre? Nesporno je najbrž, da ima danes delovna organizacija izredno pomembno vlogo pri reševanju kulturnih vprašanj. Delovna organizacija namreč ni samo proizvodna celica, ampak tudi socialna celota s svojimi zakonitostmi. Vendar pa se v večini delovnih organizacij še ni uveljavilo to spoznanje. Tako danes v kranjskih delovnih organizacijah skoraj ni večjih kulturnih skupin še manj pa je prizadevanj za kulturno življenje delavcev. Le redke so delovne organizacije, ki so naredile del tega, kar imajo zapisanega v statutih. Čeprav ni na voljo ustreznih podatkov, pa za večino delovnih organizacij lahko trdimo, da niso prišle dlje od statutarnih določil o skrbi za kulturno rast zaposlenih. Zato se je na posvetu pojavilo vprašanje, kdo naj v delovni organizaciji skrbi za uresničevanje teh določil. Ali so to strokovne službe ali samoupravni organi ali komisije pri sindikalnih podružnicah? Odgovor na ta vprašanja je najbrž bolj preprost, kot je videti na prvi pogled. Upoštevati moramo namreč, da nam pri vplivanju na kulturno življenje zaposlenih manjka načrtne organiziranosti in jasne usmerjenosti. Prav tu pa bi lahko veliko naredili samoupravni organi in sindikalne organizacije v delovnih organizacijah. Seveda pa ne gre samo za kulturno dejavnost v delovni organizaciji, ampak je treba upoštevati, da se v kranjski občini vsak dan tretjina zaposlenih vozi na delo s podeželja. Zato bi morala biti ta skrb oziroma prizadevanja delovnih organizacij usmerjena tudi navzven. Skratka, delovne organizacije in sindikati bi morali vplivati tudi na kulturno politiko v občini. »Kultura je širok pojem in zato terja, da se jo razvija na vseh področjih. Prav temu pa so do sedaj posvečale premalo skrbi tako delovne, družbenopolitične organizacije in tudi skupščina,« so ugotovili na posvetovanju. Hkrati pa so tudi ugotovili, da se že kažejo prva znamenja sistematičnega delovanja na tem področju. Na posvetovanju sicer niso sprejeli konkretnih sklepov, ki bi določili vlogo sindikata na področju kulturne dejavnosti v delovni organizaciji in v občini nasploh. Ugotovili so, da so to za zdaj še odprta vprašanja, o katerih bodo še razpravljali. Sklenili so, da bodo o tem v prihodnje razpravljale sindikalne podružnice, prav tako pa bo o tem razpravljal tudi občinski sindikalni svet. Po vseh teh razpravah pa bodo na skupnem posvetovanju gorenjskih sindikatov sprejeli konkretne sklepe, iz katerih se bo kazala tudi vloga sindikata pri kulturnem razvoju današnjega človeka — delavca. A. Zalar Dramsko srečanje amaterskih skupin V radovljiški občini se je pričelo dramsko srečanje igralsko amaterskih skupin. S prvo predstavo so gostovali minuli ponedeljek, 15. aprila, v Bohinjski Bistrici člani dramske skupine iz Srednje vasi v Zgornji Bohinjski dolini. Zaigrali so dramo F. S. Finžgarja VERIGA. V prihodnjih dneh, in sicer ob sobotah ter nedeljah do konca aprila, pa se bodo zvrstile še vse druge skupine dramskega srečanja. V okviru letošnje dramske prireditve se bo predstavilo vsega šest skupin s šestimi deli. Najbolje je letos zastopan Bohinj, saj je pripravil kar polovico programa za srečanje. Poleg Srednje vasi je še Bohinjska Cešnjica z dramo Arturja Millerja Vsi moji sinovi, ter Bohinjska Bistrica z Linhartovim Matičkom. Mimo drugih skupin pa bodo nastopile na srečanju še Lan-covo z domačim izvirnim delom, ki ga je napisala aktivna kulturna delavka iz Lancovega Polonca Ažman. To je sicer že drugo njeno odrsko delo, ki ga je uprizorila domača igralska skupina. Zajema obdobje narodnoosvobodilnega boja. Naslov drame je Partizan Zagloba. — Bohinjska Bela se to pot predstavlja z dramo Ivana Cankarja Kralj na Betajno-vi, Ribno pa z Jalnovo Srenjo. Vsebinsko in žanrsko je program letošnjega srečanja dovolj pester ter zanimiv. Zastopane so ljudske igre, sodobna aktualna dramska dela, klasično slovensko odrsko delo, komedija ter izvirno delo, ki je doživelo svoj krst v Lancovem. Kako pa so dola pripravljena za oder, pa bodo pokazale prihodnje uprizoritve. Vsekakor ' pohvalno je, da so se dramske skupine z vso resnostjo lotile dela s študijem. Večinoma so po enkrat ali dvakrat že nastopile pred domačim občinstvom ali pa so celo Revije pevskih zborov Tako kot prejšnja leta ob tem času bodo tudi letos v kranjski občini v počastitev meseca mladosti revije pevskih zborov in instrumentalnih skupin. Letos bo takšna revija tudi v Predosljah. Na tej reviji bodo pevski zbori in instrumentalne skupine nastopili že v nedeljo, 28. aprila. Ta prireditev bo hkrati združena tudi s proslavo oziroma praznikom pobratenih mest. Prihodnji mesec pa bodo revije v Goricah (5. maja), v Cerkljah (12. maja) ter v Preddvoru, kjer bo revija na prostem (19. maja). Glavna, medobčinska revija pevskih zborov in instrumentalnih skupin pa bo 24. maja v Delavskem domu v Kranju. Na vseh revijah bo nastopilo okrog 2500 pevcev in instrument ali s tov. Nastopili pa bodo šolski, mladinski in od- rasli pevski zbori iz posameznih krajov oziroma prosvetnih društev kranjske občine. Vsem tem zborom, ki bodo nastopili na teh revijah, bo občinska zveza kuLturno-pro-svelnih organizacij v Kranju, ki te revije tudi prireja, podelila plakete. A. Z. Primskovlpni bodo vrnili obisk Moški pevski zbor DPD Svoboda Primskovo bo v nedeljo, 21. aprila, nastopil v St. Vidu v Podjuni. Tako bodo vrnili obisk tamkajšnjemu pevskemu zboru, ki je lani maja gostoval pri nas. 2. gostovale v drugem kraju.' Srečanje nima nikakršnega tekmovalnega značaja, marveč ima namen le prikazati dejavnost kulturnih skupin na področju dramatike v neki organizirani širši obliki. Za repertoar so se dramske skupine večinoma odločalo že lansko jesen na dramskem seminarju, zato je tudi kar primeren in ne presega zmogljiivosti amatersko ustvarjalnih skupin. Letošnje dramsko srečanje se bo končalo nekako v dobrih 14 dneh. Uprizoritve bodo večinoma ob sobotah in nedeljah, in sicer v naslednjih krajih: 3 v Bohinjski Bistrici in po ena na Bohini-ski Beli, v Gorjah ter na Lancovem. Pred domačim občinstvom bosta nastopili le skupini iz Bohinjske Bistrice in Lancovega, vse druge skupine pa bodo gostovale v drugem kraju. Predstave si bodo ogledali člani dramske komisije. Ob koncu srečanja bo posvet z vsemi igralci, režiserji in sodelavci na reviji. J. B. Pokaži, kaj znaš v Žireh Pred kratkim je bila pred polno dvorano v Žireh mladinska prireditev Pokaži, kaj I znaš. Na prireditvi je sodelovalo okrog štirideset mladih iz več mladinskih organizacij, delovnih kolektivov, osemletke v Žireh, čevljarske šole v Žireh ter od drugod. Razen recitacij in petja so odgovarjali tudi na vprašanja o maršalu Titu, o dogodkih iz NOB v okolici Žirov, o filmu in nogometu. 2 bij* je kot najboljše ocenila glasbeno-vokalni ansambel Metuljčki z osemletke Ziri i*1 pa har monikaša Pogačnika iz Dolenjega Logatca. Poslušalci so bili s prireditvijo zadovoljni in si P0-dobnih še žele. Tone Grošelj mm Najvišjo oceno strokovne žirije Je prejel ansambel žirovske osemletke Metuljčki. — F°t0 Grošelj GLAS * 7. STRAN Tri kulturne j skupine na obisk v Varaždin r i V okviru izmenjave kul- j turnih skupin med Radovlji- J °o in Varaždinom bodo od- i Sle v soboto, 20. aprila, na i prijateljski obisk v Vara- ] ždin tri kulturne skupine iz radovljiške občine: folklorna skupina Gorje, mladinski mešani pevski zbor Svobode Podnart in komorni moški zbor Stane 2agar iz Krope. v Varaždinu bodo nastopili na povabilo tamkajšnjega delavsko prosvetnega dru-&tva SLOBODA v sindikalno kulturnem domu s celovečernim programom v soboto ^ečor. 2e popoldne v sobo-r*> 20. aprila, pa se bodo čla-ni vseh treh skupin, ki štejejo blizu 70 ljudi, udeležili volike prireditve na prostem v okviru praznovanja pomembne kulturne obletnice, 8aJ Varaždin in z njim cela "rvatska prav v teh dneh Praznujeta 140-letnico ustanovitve prve glasbene šole v Varaždinu. Srečanju v Varaždinu bo 2ol° slovesno. Popoldanske Prireditve se bo udeležilo tudi nekaj tisoč mladih Zagrebčanov v obliki tako imenovane glasbene karavane. drugim bo ta dan tudi Ječanje folklornih skupin iz hrvatskega Zagorja. Na tem Ječanju pa bo nastopila fol-klorna skupina Gorje. Sodelovanje med Varaždi-noin in Radovljico ima že majhno preteklost medsebojen, stikov ter obiskov. Do-8lei so izmenjali obiske predstavniki ZKPO Radovljica ter Varaždina, v soboto in ncdeljo pa bo prišlo do prve-ga večjega obiska kulturnih hkmn v Varaždinu. Z njimi Potujejo tudi nekateri člani KPO, da bodo v medseboj-*'h Pogovorih z gostitelji "Rezali nadaljnje stike. Vse .^p da bodo varaždinske /murne skupine še do juni- . "al Vrnil° obi<*k v Radovljici J ' v kakem drugem kraju J ocrne s celovečernim kultur- i dom sporedom. ZKPO Ra- J konii'Ca Je dosl°J navezala j BOr£0lne stike zlasti s SLO" ' na t v Varaždinu. To je *inr^iŠe in obcnem naj" dru« delavsko prosvetno pa stvo v tem mestu. Vendar jev*0 procL4lavniki obeh kra-Hou1^ zadnjem posvetu v *e tauJU izrazili želi°. naJ bi ort področJa. zlasU na 'P.laninstvo in sploh na SirW"inskc> delovanje v pa S* Pomenu besede. To 6o J' 23 «J«j le predlogi, ki Re bii r UresnLčlJivl. zato bi Voh.;0 lrt"ba ° nJ':h še pogo-J. B. VELIKAN MED DETERGE total OSKAR TOTAL pomeni napredek v pralni moči, torej napredek v popolnejšem doseganju snežne beline perila z ročnim pranjem. Moč OSKARJA velikana premaga moč sivine, orumene- losti In umazanije. OSKAR po pravici velikan med detergenK i/% pere CD OSKAR čaka na vas v vaši trgovini, OSKAR z novo močjo, OSKAR v novih zavitkih, OSKAR, ki vas nagrajuje. In nagrade so velike: vsak mesec pokloni OSKAR svojim kupcem - 5 pralnih strojev GORENJE, 3 00 drugih nagrad, ki vas bodo zagotovo presenetile! Sodelovanje za nagrado je namreč čisto preprosto: Ko dobite v zavitku OSKARJA nagradni kupon, ga s svojim naslovom pošljite na naslov ZLATOROG, MARIBOR, In nagrado vam bodo poslali na dom -- TOVARNA MARIBOR 12 Predstavljamo vam pobrateno mesto Kranja razvito mesto O pobratimu Kranja, britanskem mestu Oldham, smo v našem časniku že nekajkrat pisali. Vendar pa so se vsi dosedanji zapisi nanašali bolj na sodelovanje in prijateljske stike med obema mestoma. Tokrat nekaj besed o nekaterih značilnostih in zanimivostih tega mesta. Oldham je deželno mesto, ki jo bilo že nekdaj središče bombažne in tekstilne industrije v Angliji. Takšno pa je tudi še danes. Polno tovarniških dimnikov in dima, ki mu dajejo značaj modernega Industrijskega mesta. Leži na jugovzhodnem delu pokrajine Lancashire in je 7 milj (11265 metrov) oddaljeno od Manchestra ter po ce- obnavljanjem mesta. Našli so okrog tristo bakrenih posod in kovancev, domnevajo pa, da je v središču — starem delu mesta — še veliko predmetov iz tiste dobe. Zanimivo je, da je bilo 1794. leta v Oldhamu še samo deset tisoč prebivalcev. Takrat je bila v mestu tudi že razvita tekstilna obrt. Čeprav je bila ta dejavnost takrat oziroma kasneje značilna tudi za druge kraje, pa sla ugodna lega in pokrajina nenehno pospeševali razvoj te dejavnosti. Najbolj skokovit pa je bil v Oldhamu razvoj tekstilne dejavnosti po industrijski revoluciji. Po njej se je Oldham vse bolj industrijsko razvijal in Siril. Tako se svetnikov. Na čelu mestnega sveta in seveda mesta pa je župan, ki ga mestni svet izvoli vsako leto meseca maja. Ko že govorimo o mestni upravi, je prav, da povemo morda še eno zanimivost. Stavba, v kateri zaseda mestni svet in komiteji, je dokaj stara in grajena v stilu grškega templja. Vendar pa delajo novo mestno hišo, ki bo dovolj velika za vso upravo in nekatere druge službe. VELIKA SKRB ZA ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO, KOMUNALO ITD. Ko smo prebirali uradni priročnik o gospodarskih in Pogled na Oldham s ptičje perspektive sti 185 milj (skoraj tristo kilometrov) oziroma po železnici IHS milj (nekaj več kot tristo kilometrov) od Londona. Površina tega deželnega mesta znaša 9987 površinskih milj, največja nadmorska višina je 1225 čevljev (okrog 374 metrov), najnižja pa 350 čevljev (okrog 107 metrov). Po podatkih iz 1962. leta pa je imelo mesto nekaj več kot 115 tisoč prebivalcev. ZGODOVINA PRAVI: PRFD 2000 LETI Zgodovin: ki podatki oziroma najdbe kažejo, da so na oeemlju, kjer danes ?eži Oldham. pred približno dva tisoč leti Romanj zgradili vojaško naselbino. Ta je bila na pomembnem področju, na križišču cest, ki so povezovale druge naselbine. Kake moč na je bila in kako se je rrz-vijala. nam povedo takratni Ostanki, ki so jih nr.šli me:'. je v manj kot dvesto letih število prebivalcev povečalo za več kot desetkrat. Kot druga mesta v Angliji in drugod pa se tudi Oldham v zadnjem času močno spreminja. Ni še tako dolgo, ko je bil Oldham poznan le po tekstilni industriji, vendar pa danes že mnoga podjetja spreminjajo svojo dejavnost. Posebno v zadnjih letih (po vojni) so se razvila nekatera popolnoma nova podjetja in z njimi tudi nova industrija. Od 1849. leta je Oldham deželno mesto, ki je pred 14. leti tovrstne pravice še rr-zširilo. Mestno območje je sedaj rrzdeljeno na 13 okro-i žij, od katerih vsako voli v mestni svet tri mestne svetnike. Razen tega vsako okrožje izvoli v mestni svet • še po enega odbornika (starešina). Njihov mandat traja j šest let, vsaka tri leta pa &e I izmenja polovica mestnih drugih značilnostih Oldha-ma, smo spoznali, da je v njem prikazano zdravstvo, socialno varstvo, kultura, rekreacija, komunala itd. pred industrijskim pregledom. Nehote smo pri tem pomislili na pozornost, ki jo posvečajo tem službam. In res je tako. Ker je Oldham deželno mesto, samo ureja zadeve zdravstva, socialnega varstva, vzgoje itd. Danes je v njem pet bolnišnic, 57 osnovnih šol in 15 srednjih ter srednjih strokovnih šol, sedem domov za onemogle, šest za slepe, gluhe in pohabljene. V mestu je pet kinodvoran, poklicno gledališče, ki ima predstave vse leto, šest javnih kopališč, javna knjižnica s 160 tisoč knjigami, več športnih igrišč oziroma objektov. Prav tako so močno razvite tudi komunalne službe. Ker je mesto zaradi velike industrije ter številnih dimnikov jriočno sajasto, prebivalci Oldhama posebno skrb posvečajo parkom ter zelenim nasadom. Da vsaj do neke mere ublažijo težak industrijski vonj imajo tako rekoč povsod cvetje in znano angleško travo. Sploh pa so Britanci zaljubljeni v parke in nedvomno so lahko ponosni nanje. Povedali smo že, da se je Oldham v zadnjih letih tudi na področju industrije močno spremenil. Vendar pa se še vedno kaže stara tekstilna tradicija. Tako je danes v mestu največja tovarna tekstilnih strojev na svetu (Platt Brothers). Pomembna je tudi bombažna predilnica. Začela pa se je razvijati tudi elektro in druga industrija. TURIZEM IN REKREACIJA Turistično mesto Oldham ni. Imajo sicer zelo lep in velik Alexr.ndra park z jezerom in zimskim cvetličnja-kom, vendar v njem prebivalci Oldhama preživijo le vsakodnevni prosti čas. Dobršen del dopusta pa nekateri preživijo v oddaljenejšem obmorskem mestu Black-poolu, ki z zabavišči itd. pomeni neke vrste britansko riviero. Sicer pa raje potujejo v druge države in odkar je Kranj navezal prijateljske oziroma bratske stike, radi pridejo tudi k nam. Posebno v zadnjih letih. Vso skrb pa v Oldhamu posvečajo dnevni rekreaciji. Tako imajo igrišča za tenis, za golf, za nogomet, kegljišča in vrsto raznih klubov, v katerih ni starostne razlike med člani. Tako je v Oldhamu še posebej znan golf klub, ki je bil ustanovljen 1891. leta, pomembna in priljubljena pa sta med drugi- mi tudi kolesarski klub, ki dela o okviru nacionalne organizacije, tako da kolesarji* člani tega kluba prepotujejo celo Britanijo, ter sabljaški klub, v katerem je največ mladih. VZGOJA MLADIH V OLDHAMU Razumljivo je, da je v tako velikem mestu kot je Oldham tudi veliko mladih. To nam pove tudi podatek, da se vsako leto na tisoč prebivalcev rodi skoraj 18 otrok. Prav zato je tudi skrb za vzgojo mladih zelo velika. Vendar pa se razen šol dobršen del vzgoje odvija V kulturno-špertni dejavnosti mladine. Oldham je znan pO kopici mladinskih klubov* ima pa tudi šest mladinskih centrov, ki imajo svoje stavbe za družbeno aktivnost ii rekreacijo. Sicer pa je v Bri-" tanijj okrog 300 počitniških domov za mladino. Ti so večinoma v starih hišah* gradovih ali v majhnih kočah, kjer mladi preživijo prosti čas. Posebej pa je V Oldhamu znan mladinski pevski zbor, ki v zadnjih letih pridobiva sloves po vsej državi. Ta zbor, v katerem so vsi mlajši od 20 let, jf> nastopil že na raznih festivalih v Veliki Britaniji, g0-stoval pa je tudi v Franciji-Leta 1965 pa je ta zbor izvedel celo opero. Nič manj pomembni pa niso v Oldhamu mladinski dramski festivali. In nazadnje je prav, da povemo še, da imajo mladi Oldhamci zelo radi tudi namizni tenis. Tako je bilo 1965. leta v oldhamskj mestni ligi kar sto moštev. Seveda pa to še daleč ni vsa dejavnost oldhamske mladine, vendar pa najbrž že teh nekaj podatkov kaže, kolikšno skrb v Oldhamu posvečajo vzgoji mladine. Takšen je torej Oldham; bogat z zgodevino, z močn0 industrijo in barvitimi zanimivostmi. Čeprav malce sa" jast, je vseeno privlačen-Predvsem pa je enkraten » pokrajini Lancashire terzn«"1 in pomemben za vso A. Zala«" Obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da se bo turistična poslovalnica podjetja »Avtoproinet Gorenjska« Kranj, ki je dosedaj poslovala v prostorih Turista — cesta JLA 1, preselila dne 22.4.1968 v poslovne prostore bivše poslovalnice »Generalturist« Koroška c. 4. Za vse informacije, rezervacije železniških 1(1 avionskih vozovnic, organizacijo izletov, pot* nih listov ipd. se obračajte na poslovalnico »Creina« Kranj, tel.210-22 v delovnem času od 7.—20. ure. Avtopromet Gorenjska SOBOTA — 20. APRILA 1963 mm Te dni do svetu STOCKHOLM, 16. aprila — Član sveta federacije Edvard Kardelj je s soprogo odpotoval na šestdnevni obisk na Švedsko, kamor ga je povabil švedski premier Erlander. BEOGRAD, 16. aprila — Iz Beograda je odpotovala dolegacija velike narodne skupščine Romunije, ki se je na povabilo zvezne skupščine mudila pri nas osem dni. BONN, 17. aprila — Zaradi hudih neredov, ki so nastali Po atentatu na voditelja socialističnih študentov Dutsch-keja, »e je sestala zahodno-nemška vlad;'. Pri tem pa člani vlade niso enotni, s kaksnir-l ukrepi naj preprečijo študentske nemire, ali z °streišo silo ali pa s tem, da bi popustili študentskim zahtevani. MEMPHIS, 17. aprila — Iz tega mesta bo na VVashing-lon krenil »pohod revnih«. To novico je sporočil naslednik dr. Martina Kinga v konferenci krščanskih voditeljev Ju8a pastor Ralph Aberna-thy. KAIRO, H. a:>r!"a — Po Po^vorih v Izr^e'u in v Kairu ic Gunnar Jarring, posebni odposlanec OZN za Srednji Vzhod, spet ostal praznih r°k. Kot so dobro obveščeni ^r°gl povedali. Jarringu ni UsPeio prepričati lamele«, da bi sprejeli resolucijo OZN. VVASHIMGTCM, 18. aprila ~~ Ameriški vrhovni tožilec Ramsev Clark je izjavil, da •O izdali tiralico za Ericom saltom, ki so ga obtožili |*oJa dr. Martina Luthra k^:a. Po'** tega so objavili Se fotografiji dveh osumljencev Harveva Mvera in Johna Wil!arda. " PRAGA. 18. aprila — Ccho-»'ovaška ljudska skupščina je svojega n~»vega predsednika Izvolila Josefn Smrkov-'keEa, namesto Laštovlčkc, k| le odstopil. V svojem pr- Ljudje Za tesnejše vezi med Jugoslavijo in Japonsko Najbrž ni naključje, da je predsednik Tito na svoji poti prijateljstva po Japonski, Mongoliji in Iranu najprej obiskal »deželo vzhajajočega sonca«. V našem listu smo že pisali o gospodarski moči Japonske, danes pa naj opišemo rezuLatc enotedenskega Titovega obiska. Kaj lahko zapišemo o rezultatih Titovega obiska na Japonskem? Prav gotovo je. da so več kot pozitivni. Tako sta obe strani izmenjali mnenja o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih, pri čemer so se pokazale široke možnosti za utrditev stikov in sodelovanja med Jugoslavijo in Japonsko. Vprašanja, o katerih so se pogovarjali, bi lahko razdelili v dve glavni skupini. V prvi skupini obravnavanih vprašanj — o dvostranskem sodelovanju — je bil poudarek na gospodar- vem Rovoru fe novi predsed- Jjj Izjavil, di le najvažnejša *'°&a skupine usmeriti Jjjonodajno dc'o in celotno javnost po poti »sociali-»l,*neca parlamenta«. MONRoviA, 18. aprila -g. recto'.vnu, glavnem mestu izv^n- Lcone so podoficirji di,0...' dl"žavni udar. Novi vo- vedr S- RP°ro^u*< da so iz* 1 državni udar zaradi te-Rj ker so ugotovili, da je k* dosedanja vojaška vlada v. oolj korumpirana kot ci-s|.na- katero so vrgli z obla- Pred nekaj meseci. v»JUBLJAMA, 18. aprila -^slovenski prestolnici se je l(j f 2* kongres slovenskih avnlkov. Kongres obravna-ldTnaJr,olJ pereča vprašanja 8|0 avs(venega področja z na-J v°rn Zdravstvo, zdravniški *r> in reforma. sluh vprašanjih. Tako Japonska kot tudi Jugoslavija sta izrazili pripravljenost, da se gospodarsko sodelovanje in trgovinska menjava razširita in okrepita. Do sedaj je bila Japonska v glavnem izvoznica, naša država pa uvoznica. Da bi to slabost odpravili, bi morali preiti na širšo industrijsko kooperacijo, ustanovitev skupnih podjetij, uporabe svobodnih con v jugoslovanskih pristaniščih za konsignacijo proizvodov, skupno plasiranje oziroma nastopanje na tretjih tržiščih in na druge možnosti obsežnejšega in bolj živahnega sodelovanja. Podobna stališča in ugotovitve so pri-le do izra/a tudi mi ,1 obiskom japonske gospodarske delegacije, ki se je mudila v naši državi ravno med Titovim obiskom na Japonskem. Kaj je bil Klavni razlog obiska japonskih gospodarstvenikov v naši dr- Peter in Pavel Dragi Peter! Gorje in Gorjance pa kar pusti pri miru. So dobri ljudje in vedo, kaj delajo. Na občini v Radovljici jili zafrkavajo, pa konec. Pomisli! Ze celo vrsto let jim obljubljajo zazidalni načrt — pa nič. To se pravi vleči človeka za nos. Ce bo vse skupaj trajalo še nekaj let, boš Gorjanca spoznal po dolgem nosu, seveda, če se tre bodo na referendumu odločili in se priključili k /Vv-niški občini. Tisto, o grožnji njihovega odbornika na seji skupščine v Radovljici, je namreč čista resnica! Okoli petdeset ljudi bi rado gradilo v Gorjah, pa ne smejo (pa pravijo, da se standard nila)! Ce misliš, da bi dobila jeseniška občina z Gorjami sirote, se močno motiš. Nove šole jim ne bi bilo treba graditi, lahko bi jo samo združili z jeseniškima. Imam občutek, da delajo Jeseničani vse v stilu železarne. Zadnje razprave o šolst\nt kažejo, da bodo organizirali v mestu šolo-velikanko, ki se bo lahka primerjala po velikosti samo še z železarno,.. Pa ostaniva v Gorjah. Zanimivi so ti Gorjanci, in to ne samo zaradi svojih smučarjev-tekačev. Grozijo, da bjdo odšli k Jesenicam in prav imajo. Ni še tako dolgo, ko jim je radovljiška občina zgradila lepo, novo šolo. Sicer so h gradnji tudi sami prispevali, a je bil levji delež le občinski (brez sodelovanja hotela Lev). Sedaj imajo šolo in seveda niso neumni, da bi se s problemom šolstva še naprej ubadali. To je stvar preteklega časa. Človek mora iti z napredkom. Na radovljiški občini so se spomnili, naj bi Gorjanci sedaj plačevali nekak prispevek za gradnjo šol v občini, lok, so rekli Gorjanci, in na referendumu glasovali proti samoprispevku. Zakaj ne bi imeli prav? Salo imajo, saj ni važno, če je niso povsem sami zgradili. Ce so pametni, kot mislim da so, bodo šli lepo k Jesenicam, da jim asfaltirajo cesto skozi naselje, potem pa... No, morda jim 1-> potem kazalo iti zopet nazaj k Radovljici. Veš, tudi na gradnjo je treba misliti. Na gradnjo hiš pa na ceste. Saj bi se Gorjanci odločili raje za Kranj. Slišali so, da tam gradi vsak po mili volji. Paziti je treba le na to. da človek ne pretrga glavnega telefonskega kabla. Saj se je v Kranju zgodilo nekaj takega, ah ne? Gorjanci se niso odločili za Krani le zato, ker morajo najprej asfaltirati svojo cesto. Baie imajo s tem v Beli pri Preddvoru dokaj čudne skušnje. LEPO TE POZDRAVLJA PAVEL žavi? Ko so imeli japonski gospodarstveniki razgovore na republiški gospodarski zbornici v Ljubljani, so poudarili, da jih zanima predvsem troje vprašanj: menjava, tesnejši kooperaeijski stiki z našimi proizvodnimi organizacijami in možnosti v naših prostih carinskih conah. Zanimiva je tudi ugotovitev japonskih gospodarskih predstavnikov, da bi tudi oni radi prispevali k povečanju jugoslovanskega izvoza na japonsko tržišče. Na tem razgovoru s člani japonske gospodarske delp-gacije smo lahko slišali <" 'i mnenja nekaterih naših proizvodnih organizacij o možnostih prodora na japonsko tržišče. Tako je predstavnik tovarne športnega oredja Lian i/razil željo, da bi v prihodnje prišlo do večjega sodelovanja z japonskimi proizvajalci smuči; predstavnik Iskre je omenil nekatere možnosti za sodelcvanjc i japonsko ch kliolchnično industrijo. Podobne želje sta izrazila tudi predstavnik mariborske tovarne avtomobilov TAM in predstavnici poslovnega združenja Rudis. ki /e dejal, da bi bilo pri projektiranju iu izvajanju specializiranih del za odpirau > rudnikov in njihov ni opremljanju sodelovanje v obo-jeslranskrm interesu in koristno lako v inozemstvu kot v Jugoslaviji. Na podlagi vsega tega nedvomno lahko zapišemo, da je na obeh straneh prisotna dobra volja in zavzetost. Takšno stanje odnosov med na .im in japonskim gospodarstvom pa je najbrž tudi ponk, da bedo izdelki na.š© industrije kmalu pogostejši pojav na japonskem tržišču. V. Caček in dogodki^ SLOVENIJAŠPOR1 PRIREJA V LJUBLJANI SPECIALIZIRANI SEJEM ŠPORTNE IN TURISTIČNE OPREME V HALI B NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU* OD 13. i. DO 3. 5. 1968. ( ' Vse razstavljene predmete kupite v specializiranih trgovinah SLO-VENIJASPORTA. Veletrgovina ŽIVILA Kranj, nudi potrošnikom v svojih prodajalnah v času do 2. maja po reklamni ceni: 1. Vino STARČEK — rdeče — belo I/l 2. Vino GRAJSKO — črno 1/1 3. Vino MUŠKAT-HAMBURGAR 1/1 4. PELINKOVEC Slovenija vino — Ljubljana 1/1 5. BRINJEVEC — umetni 1/1 Poleg navedenega sodeluje podjetje tudi s prodajo raznega blaga na VII. Spomladan skem sejmu v Kranju po reklamno znižanih cenah. Cenjenim odjemalcem se za obisk in nakup priporoča VELETRGOVINA V KRANJ Bdi wek • 61 # Mož v črnem, tesno oprijetem trikoju ni bil prav nič podoben elegantnemu sekretarju, ki ga je bila vajena videti in mala opica na njegovi rami je njeno začudenje Še povečala. Jim pa je medtem že izginil z rame, kajti kakor hitro se Je bil privadil svetlobi, je zapazil v sobi sto reči, zaradi katerih se je bilo vredno obilzniti. Muriel in Hubbard pa sta si stala nasproti In si gledala v oči. Z njenega bledega, bolestnega obraza se je dalo jasno videti, koliko Je pretrpela zadnjih štiriindvajset ur. »Kaj hočete od mene?« Je nenadoma vprašala in v njenih besedah Je bilo nekaj trdega ln sovražnega. »Kaj sem vam storila, da me neprestano zasledujete in ml ne privoščite miru?« Široko razprtih oči jo je začudeno gledal. »Ne vem, kaj vam daje povod, da tako mislite o meni. Prišel sem, da bi vas rešil iz nevarnosti, ki pa se je, kot se ml zdi, niti ne zavedate. — Bilo Je, Mrs. Irvine, neprevidno, da ste se dali zvabiti v past, no, na srečo se vam doslej še ni nič hudega zgodilo.« Govoril je prisrčno in toplo, ona pa mu je v tvojem velikem nezaupanju vrnila to prisrčnost s prezirljivim posmehom. Komedija, ki Jo je Igral, jo je razkačlla in sklenila jI Je napraviti konec. »Če ml nimate povedati nič drugega, bi si bili trud tega nočnega obiska lahko prihranili,« je dejala mrzlo. »Dovolj sem samostojna, da lahko skrbim sama zase. Če pa vas zanima pooblastilo, ki sem ga dala Mr. CornerJu, vedite, zla sem dobro premislila bi ga ne bom preklicala.« Hubbard se ji je veselo zasmejal v lice. »Skoda, da tega nisem prej vedel Mrs. Irvine, sicer bi bil z možakom lepše ravnal. Tako pa sem ga, žal, že postavil pred vrata.« »Kako ste ti upali?« se je razburila. »Na to misel me je spravil pravzaprav vaš pravni zastopnik. Ker sem bil mnenja, da Je zadeva zelo važna, sem poklical na posvetovanje tudi Mr. Summerfielda, ki je takoj ugotovil, da Mr. Corner nikakor ni prava oseba za tako zaupno mesto.« Mrs. Muriel Je sekretarja samo gledala bi se čudila. »O tem, ali je Mr. Corner na mestu ali ne, odločam samo Jaz,« Je rekla, ven-dar njen glas ni bil več tako oster, ker ji Je bilo zelo neprijetno, da je bil posegel vmes Summerfleld. »Vsekakor pa menim, da je bolj vreden zaupanja kot vi.« Bolj naravnost mu svojega prezira ni mogla pokazati, toda Hubbard je to žaljivo primerjavo sprejel popolnoma ravnodušno. »Ce bi vedeli, kako prevejan falot Je Corner, bi razumeli, kako malo laskava Je vaša sodba ln zastonj si belim glavo, kaj vas je privedlo do tega, da tako slabo mislite o meni.« »O, to naporno premišljanje vam lahko olajšam. V rokah sem imela pismo« — nekaj trenutkov se je obotavljala, preden je lahko govorila dalje — »ki se mu imam zahvaliti za hišno preiskavo in sem si zdaj popolnoma na jasnem, kdo ga je pisal.« Dvignila Je glavo ln ga prezirjivo pogledala. »Da, Mr. Hubbard, ravnali ste nizkotno in prav nič me ne zanima, kako se nameravate opravičiti.« »Opravičiti se ne mislim, ker se mi ni treba. Mrs. Irvine, povedati pa vam moram le, da počenja Strongbridge kljub svoji pretka-nosti največje bedarije bi da ne smemo nikoli soditi samo po videzu, brez dokazov,« je odvrnil čisto mirno In se pri tem tako odkrito bi brez vsake zadrege smehljal, da je v njej začela naglo kopneti prepričanost v njegov greh. On pa Je nadaljeval: »Za to vam lahko povem lep primer. Včeraj ste ml poslali pismo, v katerem je bil tako zahrbten strup, da bi se bil nedvomno v najkrajšem času poslovil od življenja, če bi ne bil pri odpiranju pisma tako previden, kot sem bil. Kljub temu pa nisem niti za trenutek pomislil na to, da ste me nameravali umoriti.« Prebledela je kot zid ln ga gledala z grozo v očeh, potem pa se je zazibala in iskala opore. Priskočil jI je na pomoč in jo skrbno peljal do divana. »žal mi je, da vas Je to tako razburilo, ker mi Je na tem, da bi bili prav zdaj mirni in zbrani. Napočil je namreč trenutek, ko bi vam rad povedal zgodbo o belem pajku...« Ni se ganila, odprla Je usta, toda Iz njih ni bilo besede, le njene oči so prestrašeno strmele vanj. »Potruditi se hočem, da bom kratek In kolikor se da prizanesljiv, Mrs. Irvine,« je začel Hubbard, »in kakor bo v tej zgodbi marsikaj bolestnega za vas, upam vseeno, da vas bo moja pripovest oprostila moreče more, ki vas je tako dolgo tlačila k tlom. — Začnem naj torej kakor v pripovedki, čeravno tu, žal, ne gre za pripovedko. — Nekoč Je živel bogat mož, ki se je že v mladosti udal Igralski strasti. Tudi zakon z lepo in dobro deklico ga ni rešil te obsedenosti in po njegovem premoženju Je steklo tudi premoženje njegove žene v nenasitne žepe izkoriščevalskega konzorcija, ki se je imenoval Strongbridge, Corner in Phelips. Nekega večera je napol po- blazneli mož Izgubil poslednji funt in Je kot zadnjo stavo vrgel na mizo — sliko svoje žene. Strongbridge je vzel sliko v roke ln žena mu je ugajala. — To je bil prvi vzrok, za^ kaj niso Izropanega moža zavrgli takoj kot Iz-žeto limono. Drugi vzrok pa Je bil ta, da Je bil mož precej visoko zavarovan In to zavarovalnino bi se s spretnim ravnanjem tudi še dalo lzclganlti. Da bi to dosegli, Je moral seveda mož umreti, da bi zavarovalnica izplačala premijo njegovi vdovi, na drugi strani pa Je mož spet moral ostati pri življenju, ker bi tako Imeli ubogo ženo popolnoma v roki in bi Iz nje lahko iztisnili zavarovalnino z grožnjami. Tako so torej pripravili nesrečo na progi podzemske železnice v Hampst* eadu ln je za to moral dati življenje popolno-na tuj ln nedolžen človek. Ženo pa so z belimi pajki kar naprej mučili ln vedno znova vzbujali pri njej dvome, aH je mož mrtev aH je še živ. Okoliščina, ki je niso pričakovali, da se Je namreč zavarovalnica branila izplačati zavarovalnino, je igro zavlekla ln potrebno je bilo ženo, ki je vodila proces proti zavarovalnici, finančno podpreti. Strongbridge Je s posojilom priskočil na pomoč, v upanju, da bo tako še hitreje prišel do cilja, toda podjetnost žene mu je prekrižala račune. Moral je torej hiteti, če se je hotel polastiti vsaj žene in zato, Mrs. Irvine, vas je spravil sein-Natančno vem, s kakšnimi sredstvi Je to dosegel in vem tudi, zakaj je že zdaj Izigral odločilno karto. Toda to bo šele zadnje P°" glavje zgodbe o belem pajku In tako dale' še nismo. — VI pa, Mrs. Irvine, veste zdaj, po kaj sem prišel in zakaj sem moral priti-* (Nadaljevanje) Taborniški odred Kriška gora V Krizah pri Tržiču so taborniki ustanovili samostojni odred Kriška gora, ki ima sedaj 55 mladih tabornikov v petih vodih. Pred ustanovitvijo svojega lastnega odreda so kriški taborniki delovali kot druga četa partizanskega taborniškega odreda Severne meje iz Tržiča. Ob ustanovitvi samostojnega taborniškega odreda so si zadali nalogo, da bo. do povečali svojo aktivnost, VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 •/• 7 •/• Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. saj bodo s tem, da so samostojni, odpadle nekatere nepotrebne poti v Tržič, poleg tega pa bodo zbrani vsi v enem kraju. Kriški taborniki upajo, da bo njihov odred dobro delal, saj so za to ugodne možnosti. Izmed skoraj petsto mladih iz Križev in bližnje okolice jih je zelo malo vključenih v kakšno organizacijo, saj sta v Križah poleg taborniške organizacije le dve: TVD Partizan in Planinsko društvo. Tako obstajajo možnosti za razširitev odreda Kriška gora, vendar pa bo za uresničitev tega cilja potrebno dosti propagandnega dela. In najboljša propaganda so taborniške akcije, zato bodo tudi kriški taborniki, doslej bo že pripravili vrsto dobro organiziranih akcij, temu posvetili J največ pozornosti. 2e takoj na začetku svojega samostojnega odreda imajo kriški taborniki težave s prostori, kajti sedaj »gostujejo« v osnovni Soli v Križah, vendar tega »gostoljubja« ne bodo mogli dolgo izkoriščati, ker ima sama Šola zaradi tri izmenskega pouka težave s prostori. Zato bodo poleg akcije za razširitev svojega članstva iskali tudi možnosti za lastne prostore, v katerih bi imeli redne sestanke, uporabili pa bi jih tudi za shranjevanje taborniške opreme. Vlado B. Križanka, številka 32 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 115 ■ ! 17 18 20 21 24 25 26 m 27 28 29 H 30 31 32 33 34 35 36 37 VODORAVNO: 1. mestece v Liki, ki ima vzdevek Titova, 9. slovnični pojem, 13. vrsta večje skladbe, 14. z roko stisnjen sneg (množ.), 15. domovina v ruskem jeziku, 16. sovjetski general, ki je med vojno pomagal Nemcem proti lastni domovini, 18. letovišče pri Opatiji, 19. vedeževalstvo, vražarstvo, 20. piskajoč glas, 22. prislov, 23. vprašalnica, 24. tron, 27. ime slov. gledališkega igralca Ranerja, 29. vas pri Kočevju, znana mnogim partizanom, 30. kar je naneseno; npr. na steno, 33. drugo ime za janež, 34. steklena cevka za preiskovanje, 36. vas nad Litijo, znana po rimskih izkopaninah, 37. drugo ime za korček, kokorik. NAVPIČNO: 1. zbor, 2. makedonsko kolo, 3. srbski lirski pesnik, »Hajdukov grob« (Branko, 1824—53), 4. nravoslovec, 5. deveta stopnja diatonske lestvice, 6. rimska boginja jeze, 7. inlcialki največjega slov. pisatelja, 8. vrsta srbske solate, 9. kartaška igra, 10. črnoglednost, svetožalje, 11. lapor, 12. pred leti umrli slov. gledališki igralec ln operni pevec (Ivan), 17. 13. ln 15. črka abecede, 19. glasbeni pojem, 20. preprosto prevozno sredstvo na vodi, 21. rusko žensko ime, 22. organizator decembrskega upora 1941 v Bohinju, ki so ga Nemci ujeli in zaprli v Begunjah (Tomaž), 25. domač Izraz za prebivalke Vojvodine, 26. kratica za »tega leta«, 27. mestece v Iranu ob Kaspijskem jezeru, 28. Izmeček ognjenika, 30. rimsko podzemlje, 31. figure pri Četvorki, 32. tatarski poglavar, 35. Ludolfovo število. Miha Klinar: Mesta, cesgjk Tako kriči mostninar. Po glasU1 J podobnimi opozorili že včeraj, a P J da je davi že navsezgodaj dobro QJ vodo«, saj bo današnji praznik za^J tni' so delavniki, ko lahko skubi za J®mI in prazniki so zanj delavniki, teh P,: praznikov. Zato mora ob nedeljah •V A je današnji, za romarje k Mariji r V zaslužiti z mostnino toliko, da bo ' ^ in prespal dolgo vrsto suhih dni, . ^ kakor je črnih jagod na rožnem ^ ^ »Ne pridušajte se in ne s^°?xp\ izprositi milosti božje od svete oe, M v naročju. Plačajte, drugače si Vx\ m. sile milosti za nečedne grehe, se vrnejo iz vojske do vas in vaš ^ji>j in dobrotno ponižni, kakor je bij^ ^ nemarnice so med vami, bog va J ne bodo.« re r^l Nič ne pomaga, da se nekate^ ^ nad mostninarjem in mostnino »Kdor ne more plačati, naj izpodnesli njeni vrtinci...« o* In res nekateri pogledujejo »~vsd prebredli, vendar se naposled s^°^>a mostnino ali pa jim jo plačajo » $ božjih odpustkov za storjeno d°x jjji^ moreš zaslužiti z molitvijo, marv«^* Ne samo pri mostninarju, marveč ^ n ki jih daruješ, da ti duhovnik P°% oK Tako pravi vojak Matej vk* * zase, za Marijo, za Stefi, za .j fitefi in Marija plačati sami. _ In že se pomikajo v vrsti cert0^,i našev in češčenih Marij, ki J* j> S naglas, tako da se glasovi zdruz^^ mogočnemu čebeljemu roju, v * pesem O LAS * 10. STRAN SOBOTA - 20. APRILA 1968 GLAS * 11. STRAN ITALIJA AVSTRIJA 1 Turistične informacije poUanska dolina - Žiri. Foto F. Perdan f) Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, medtem ko je v drugih hotelih in zasebnih turističnih sobah dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v brunarici Rusa na Voglu. V Sport hotelu na Pokljuki je tudi dovolj prostora. Na Voglu pa je še dovolj snega za smučanje. f) Jesenice — Tako na Jesenicah kot v Domu pod Golico je dovolj prostora. Prostor je tudi v Smučarskem domu na Črnem vrhu in pri zasebnikih v okolici Jesenic. fft Tržič — V Tržiču in Podij ubcl ju je povsod še prostor. Hotel Panorama na Ljubelju pa bo imel prostor od danes naprej. Dovolj prostora je tudi v planinskem domu na Zelenici. Koča na Kriški gori in Koča na Dobrči sta odprti ob sobotah in nedeljah. Dom na Kofcah in Dom pod Storžičem bosta odprta od danes naprej. f) Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prostor pa je tudi v hotelu na Smarjctni gori, v Preddvoru, na Jezerskem, na Krvavcu in v počitniškem domu Rade Končar v Baši j u % Skofja Loka — PrOStOT je v hotelu Krona in pri zasebnikih. Dovolj prostora pa je tudi v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. Vreme Napoved za soboto in nedeljo: Nadaljevalo se bo sončno in toplo vreme, v začetku prihodnjega tedna so v gorskem svetu mogoče posamezne nevihte. Snežne razmere: Zelenica — vrh 80cm, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Voglu 140, žičnica obratuje; Dom na Komni 100, tovorna žičnica in vlečnica obratujeta; Kredarica 340 cm. Tri dežele eno gospodarsko središče 0 Dret Lander, ein VVlrtschaftszentrum £ Tre paesi, un * centro economico jOB DRAUBURG spittal? ST.vE/r pO&Ek&CO 7^ .kis** herm<30r lfeistritz: TRO MARIA SAAL 'celovec iCORTlNA caPq£ AMPEZ20 TOLflEZZO BEL3AK -VILLACH VEIDEN A. Mkomjc ferlach 01 CAJpte legenda © motel i£ j) & kamp ^ ft sed.žičnica K & GOND.Ži^NlCA ff PCRDEN/OJ faz. ^•*J& jvr^ic A >^„^mOUBEL3 / —*S0LCAVA s.danme« deu" CARNIA' *n > »GEM0NA t m tfENTO4*' BOVFC 4 PORrOGRUAft£ PAli^OVA^« 10NFAL« 9 '"v ČEDAD > ALE , iBOHIlTo rMiN J vogel KRAT GRAD TTRVAVEđ tftifiANtuK* RAVOGRAD ^RNA ewADEC 2ALSC ^CERKNO A &#KANAL. plave SKOFJA^ V* '■»•fc.VsCLKANjk ,WUBDANA 6RA0O" TRST TRIE STE1 A3D0viONA »vipava P0STCDSA vrhnika „ rL0GATEC »PLANINA TURJAI" kftAKEK CERKNICA J-MAROf IVANCNIA GORICA ImuUAva Pivka ' RJ3EKA RIBNICA \ ■ U <<-» .STRA2A VAS Beljak Celovec Trbiž Trst HOTEL LETALIŠČE Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am VValdrand ein Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 16 —22 h. Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVin-tersaison stehen Ihnen eine Berghutte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-iiigung. Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten Ristorante all'aereoporto Aereoporto di Ljubljana Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittorcsco di bosehi e montagne, potre-te ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. Durante l'estate e d'inver no sono aperti anehe Is »Dependance« ed il »Cot tage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 L0DR0N Villach Beljak Ledercrgasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m — 300 cm širine 49,80 A sch • se ne krčijo 9 ni potrebno likati Desiderate fare acquisti di vini, liquori, acquaviti? O dl bevande antialcooliche? Vi invitiamo di visitar-ci senza obbligo di acqulsto nei nostri Magazzini a: Kranj, Mladinska 2 telef. 21-336 Bled, Prešernova 96 77-315 Kranjska gora, No. 42 f*463 Lesce, No. 156 70-204 Skofja Loka, Poljanska 4 85-324 Tržič, Pristava 8 71-298 Grande Ditta vinicola KRANJ EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: % Trgovina z električnimi potrebščinami % Pralni stroji f) Radio — televizijski aparati 0 Svetilke — žarnice f) šivalni stroji — dvokolesa % Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje f) Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini s. p. A. A. Rej na Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje in naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje inimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Giovannino: »Cara Teresi-na, abbiamo pereorso tutta Kranj in lungo e largo. Sono stanco e comincio ad avere una farne da lupo.« leresina: »Ma si, Giovannino, abbi pazienza. Andiamo suhil« al Ristorante »JELE N«, dove si mangia bene t non caro!« J----------------------------- Ul REKLAMNA 5 2 En starček BELI, RDEČI Namizno belo Vermouth vino PRODAJA PIJAČ I OD 5. MAJA Pelinkovec GRENKI Sirup ORANŽNI, LIMONIN 181+^^ SOBOTA — 20. APRILA 1968 GLAS * 21. stran Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAHONIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAMONIG - ECK VISITATE L HOTEL TRIGLAV BLED Prezzi bassi — Pensione — Menu speciali per gruppi turistici — Specialita na-zionali e vini originali — Giardino. Telefono Bled 77-365 Ul.....|| iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiisii AVTO PROMET GORENJSKA KRANJ f vas VABI ZA prvomajske praznike I Na enodnevne izlete g 1 ENODNEVNI: 1. maj KRANJ—TRBI2 Odhod ob 7. uri, povratek ob 15. uri, cena 20,00 N din 2. maj KRANJ-celovec Odhod ob 7. uri, povratek ob 14. uri, cena 18,00 N din 3. maj na spomladanski SEJEM V GRADEC Odhod ob 6. uri, povratek ob 18. uri, cena 58,00 N din (z vstopnico!) Prijave do 27. aprila! I Prijave in informacije v poslovalnici Turist Kranj, jla 1, tel. 21-563 11.....iHiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiir Kamnik izdelujemo vse vrste sedežnega pohištva in kompletno pisarniško opremo TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibital — St Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 £Bli:d= Le sno industrijsko i podjetje BLED S umu utj;;AiI BOH. Bistrica, BLED nudi svoje preizkušene in % žagan les iglavcev f) žagan les listavcev # ladijski pod 9 stropne in stenske obloge f} vrata vseh vrst 0) vezane opazne plošče za gradbeništvo % sredice za panel plošče MOJSTRANA ln PODNART renomirane proizvode # lesno moko % lesno embalažo vseh vrst M) opremo avtomatskih kegljišč 9 vse vrste transportnih naprav, čelilnikc in grad-biščne omarice »••••••••••••••••••t bio wsa ZAtSVI L0 VISITATE IL RISTORANTE! CENTRO Dl l ll-: REGATE A BLED Specialita illa graticola — Vini scelti — Ottimo ser-vizio — Terrazza esposta al sole — Stazione bal-neare. Vi.Mi.itc Noi B020 MEJAVSEK Občni zbor turističnega društva Tržič Nova turistična poslovalnica Naročniki žrebajo naročnike Pred dnevi je imelo trži-ško turistično društvo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo okoli 70 članov. Lansko sezono je turistično društvo finančno zelo dobro končalo. Njihova poslovalnica v Tržiču, ki je bila odprta vsak dan ob delavnikih, se je financirala predvsem iz dohodkov od prodaje mesečnih vozovnic za podjetje SAP iz Ljubljane, medtem ko se je poslovalnica na Deteljici, odprta je bila samo v poletni turistični sezoni, financirala iz lastnih dohodkov. Letos ima tržiško turistično društvo v načrtu dve večji investiciji. S prvo investicijo bo turistično društvo pridobilo novo turistično poslovalnico, ki jo že gradi tržiško Splošno gradbeno podjetje in bo predvidoma odprta že junija. V tej novi turistični poslovalnici bo društvo omogočilo menjavo tujih plačilnih sredstev, naprodaj bodo vsi spominki in drugi turistični predmeti, turisti pa bodo lahko dobili tudi vse turistične informacije. Društvo namerava letos tudi urediti in olepšati kam-ping v Podljubelju, katerega je lani obiskalo skoraj tisoč gostov, prav gotovo pa bi bilo obiskovalcev Se več, če bi odpravili sanitarne pomanjkljivosti. Na občnem zboru tržiskega turističnega društva so tudi ugotovili, da je število turi- stičnih sob v samem Tržiču in nekaterih okoliških krajih zadovoljivo, medtem ko v Jelendolu, Lomu in Dolini ljudje nimajo pravega posluha, da bi oddajali opremljene turistične sobe. Pri tem pa je treba poudariti, da so vsem, ki se zanimajo za opremljanje in oddajo turističnih sob na voljo turistični krediti, vendar do sedaj zanje še ni bilo pravega zanimanja. Lani je turistično društvo iz Tržiča skrbelo tudi za vzdrževanje javnih nasadov, parkov in sprehajališč, medtem ko je letos to skrb prevzela krajevna skupnost. V zimski sezoni pa so člani turističnega društva vzdrževali tudi smučarsko vlečnico v Hra.stjah nad Tržičem. Ena izmed nalog v prihodnosti bo skrb turističnega društva za vzgojo občanov, da bi ti posvečali več pozornosti čistoči in turistični privlačnosti Tržiča. Te vzgoje bi bila potrebna predvsem tržiška mladina, ki ima večkrat nepravilen odnos do nasadov, parkov in drugih turističnih objektov. Na koncu občnega zbora so izvolili še nov upravni odbor tržiskega turističnega društva, medtem ko so za predsednika društva ponovno izvolili profesorja Jožeta Ra-kovca. V. Barabaš Lepša podoba Jesenic Za hortikulturno dejavnost je občinska skupščina letos namenila 5 milijonov Sdin. Člani društva so se že lotili dela za čim lepšo zunanjost Jesenic. Od železniške postaje do gimnazije bo po desni strani ceste drevored rdečega hrasta, naprej dd mostu prek železniške proge pa bodo zasadili sadike za živo mejo, 2ivo mejo bodo zasadili tudi ob glavni cesti pred zdravstvenim domom in ob cesti na Golico. Pred gimnazijo bo otok vrtnic in platana. Večja zasaditev okrasnega cvetja do tudi pred domem družbenopolitičnih organizacij na Javorniku. Največja težava je v tem, da so zasaditve ob glavni cesti, kjer je v zemlji gramoz. Zato so v jame za sadike navozili 40 kamionov zemlje. Zasaditev opravlja arboretum Volčji potok, organizacijo zasaditve pa vodi hortikulturno društvo oziroma njen predsednik inž. Janez Pšenica. Vzdrževanje zelenic bo letos prevzelo komunalno podjetje, ki bo najelo tri honorarne delavce. Vsak bo prevzel določen sektor zelenic in bo zanj odgovoren. Ce vemo, da bo letos zasajeno 6000 rastlin, predvsem grmovnic in 600 vrtnic, potem lahko slu- za to da je od- timo odgovornost okrasno investicijo. Jeseničani so pokazali, cenijo ozelenitev. Uspeli ohraniti zelenice, čeprav v teh zelenicah veliko padnega papirja in nesnage. Posebno problematična so postajališča. »Nimamo še organiziranega varstva narave,« pravi inž. Janez Pšenica, ki zatrjuje, da je to tudi dolžnost občinske skupščine. Precej bo potrebno napora, dokler se ne uskladijo komunalne storitve, interesi prometne službe in hortikullurna dejavnost. J. Vidlc » i o « i i o j g i i i i s % IZŽREBANCI IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Filip Cadcž, Franc Prežel J, Franc Zupan, Franc švigelj, Alojz Ra-zinger, Vinko Ušeničnik, Vinko žuran, Jelka Dolenc, Albin So-dja, Ignac štular. Včeraj so naročniki našega časnika izžrebali naslednjih naročnikov Naslov naročnika, ki je žrebal Jesih Marija, Medvode 28 Zupančič Albin, Zapuže 2, Begunje Naročnica Marija Jesih je izžrebala nar01, nika Staneta Sivca Naslov izžrebanega naročnic* Sivec Stane, Smledniška l> J Kranj_ _, Balanč Janez, Zg. Besnica Kalan Marija, Sp. Bitnje 1, Žabnica Rupar Katarina. Stara Loka 48, Sk. Loka Makuc Karel, Begunjska 6, Kranj Dolinšek Marija, os. š. L. ljak, Kranj____. Žibert Marija, Haf nar jeva Kranj________ Štular Jože, Sp. Kokra 8, Preddvor 79 S? 5, Do 11. maja bomo izžrebali skupno 40 naročnikov in seve_a, v vsaki številki objavili njihova imena. 15. maja pa bomo enkrat izžrebali še 40 naročnikov. Izžrebanih bo torej 80 naročnikov. Prav tako bomo 15. maja povedali, kakšno presenečenje izžrebance. 0 Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsaj pone naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani! Za razvoj turizma v Žirovnici Turistični delavci s področja krajevne skupnosti Žirovnica resno razmišljajo, da bi izdali krajevni prospekt. O tem vprašanju so pred kratkim razpravljali na svetu krajevne skupnosti pa tudi upravni odbor turističnega društva. Krajevna skupnost je obljubila pomoč v znesku 200.000 Sdin, 100.000 Sdin pa je obljubilo Elektro-Zirovni-ca, za sodelovanje pa se bodo obrnili tudi na vsa trgovska in gostinska podjetja. Poleg prospektov nameravajo izdati tudi 10.000 razgled- nic domačega kraja. Turistično društvo Žirovnica je mlado, toda polno lepih načrtov. Pri zasebnikih je že okrog 80 turističnih sob. Letos nameravajo pritegniti v svoje vrste še več novih članov, na osnovni šoli pa bodo ustanovili podmladek turističnega društva. Skupno s taborniki bodo letos v Završnici uredili planinski kamp. Vendar se ob tem načrtu postavlja vprašanje, kdo bo financiral izgradnjo sanitarij in dovod vode, kar je nujno za urejen kamp. Turistično društvo za takšno investicijo nima denarja. Celo za informacijske table z oznako krajev znanih velmož (Janša, Cop, Prešeren, Finžgar, Jalen) so v zadregi. Samo ena takšna tabla bo predvidoma stala blizu 100.000 Sdin. Z občinskim odborom ZZB NOV Jesenice nameravajo obnoviti spomenik 28 talcem v Mostah. Za ureditev Završnice bodo ustanovili poseben odbor. Zahtevali bodo, naj se okolica jezera da v upravljanje turističnemu društvu. Ce ne bo domačih ponudb, bo verjetno prvi večji gostinski graditi je int^e: Završni^ tek skem. Njen pomen v y (do !°;n;1) znatno poras dolini Završnice cesta na Zelenico koče je cesta žc "'neda Predstavnik JLA ie ,.jp'^' izjavil, da je vojsf ljena sofinancirati * rffl -te do Zelenice.^ 0jJ se zanima t1101 . te,n *ri. Vsekakor pa W p"dHoV»nj ralo priti do *«JJ f _•*•<-" občine Jesenice morda tudi RadovlJ'^ vld,o senjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenj Življenje v Besnici proti koncu prejšnjega stoletja (3) (Nadaljevanje) l£Tave so včasih molzli v »varnteta E°lida. so Jo ime-. 11 iehtar. Beseda žehtar, ' nemt tUd' iehtn,k m žehta' '^IVa ^a izvora (seihen — k' ]- die Seihe — cedilo). Zeht-ribif/^Jo cebru, ki je visok 0[r^? en meter in ima na naPravii-^.' ki zaPira v dnu 3 cm. V to cev se da k po« m° luknjo, skozi katero *jg. Ca lahko spustila vodo in K. • ftobj^j^Podinja ali dekla po-- kull-njo h 2? &klede, imenovane latvl ie nastal najbrž od ita-h ?*e besedt *ye, je prinesla mleko in ga takoj precedila i*oji*i le »late« (mloko). WeJj^"J^1JO Porabo so nekaj lesi; vTUna'i' drugega pa so 'nanjin Praznik, *r« 55K**> Preživel aaljšo verigo dni, >Wn\ki ga drži dPustiet'Jožef, teh pohlevni Tudi take vam jih možje t* da Ea bodo C1" dSejn00dštejejo »^,k$tn>/ Vkviio. r.ju mostnino M fan'J0 in hočeta S^^enjem oče- X podobno ^stna nabožna Marija, k tebi uboge reve, mi, zapuščeni, vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo Dolga, neurejena procesija ljudi, večinoma žena, deklet, stark in starcev, pa tudi vojakov, predvsem invalidov, se pomika pod bregom, s katerega diha poletni vonj po smrekah in ciklamah čez cestni most mimo znamenja na stezo, ki se vzpenja k romarski cerkvi Marije Pomagaj, skrivajoče se nekje pod sinjo in rumeno svetlobo za robom brega. Med njimi je nekdo pokleknil in po kolenih nadaljeval romarsko pot. Kmalu je takih klečečih romarjev in romaric še več. Počasnejši so, ker je njihova pobožna pot napoincjša, a zato" pred božjim obličjem in svetim obličjem božje matere zaslužnejša. S svojim zgledom spravljajo v sram vse zdrave romarje in romance, ki bi tudi lahko romali k Mariji Pomagaj po kolenih, a jih je strah odrgnin in celo ran, ki pri takem napornem romanju nastajajo in puščajo na stezi krvavo sled. Zato v sramu sklanjajo glave, ko puščajo kolenohodce za seboj. Tudi Marija in Matej sklonita glavo, kadar morajo prehiteti kakega klečehodca, Stefi pa ima svoje misli, a jih ne pove, ker noče vznemirjati z njimi pobožne sestre. To je njeno, slovensko ljudstvo, ki na kolenih prosi božje in posvetne milosti zase, a je na kolenih ne bo nikoli izprosilo. Pred tisoč leti so ga s križem in mečem prisilili na kolena in mu tisoč let vbijali v dušo »božji« ukaz: Moli in delaj in bodi ponižen ... ponižen ... ponižen ... ponižen ... Tako roma dolga črna kača v breg. Vijuga se med smrekami, pokončnimi in ravnimi, kakršen bi v svoji duši moral biti človek. Ni je konca ne kraja, saj za njimi prihaja že nova množica od vlaka, ki je pripeljal iz Ljubljane. Iz gozda stopa v samo sonce, ki zlati zlata strnišča njiv, obrobljena z zeleno travo. Tu je svet odprt. Nad njim kraljuje božjepotna cerkev Marije Pomagaj. Njena zelena kupola je v soncu kakor zlata. Vojak Matej Vuga predlaga, da bi sedli k mizam pred gostilno in posedeli do maše. Stefi je prav. In tudi Marija se ne brani. Tu sedijo in opazujejo romarje, ki še vedno prihajajo. Slišati je slovensko govorico v vseh narečjih, a največ v dolenjskem. Ljudje iz kmečkih krajev se razlikujejo od mestnih. Ne samo po obleki, marveč tudi po telesih. Bolj polni so kakor mestni, ki so suhi in bledi, podobni ptičjim strašilom in ki se lačni ozirajo k mizam, za katerimi sedijo kmečki in se goste z dobrotami, o kakršnih v mestih lahko samo še sanjajo. »Kako lepa cerkev,« pravi Slavko. Potem se prostor pred cerkvijo prazni. Tudi vojak, Marija, Stefi in Slavko vstanejo. Notranjost cerkve se zdi Slavku še lepša. Tudi orgle, ko zabuče, ga prevzamejo. In pesem prav tako. Marija bi rada molila, a jo misel nosi k Mateju, ki se je postavil na moško stran. »Njegovo srce, njegovo ljubezen mi nakloni, sveta devica!« Taka je Marijina molitev, V bližini oltarja so. Slišati je duhovnika, ki bere latinsko. »Lectio libri sapientiae: In omnibus requiem quaesivi, et in hae-reditate Domini morabor. Tunc praecepit, et dixit Creator omnium: et qui crcavit me, requievit in tabernaculo meo, et di.\it mihi: in Jacob inhabita, et ...« Do imena Jakob sc Stefi prepušča ritmu latinskih molitev. Od tu naprej pa njene misli niso več v cerkvi, marveč pri bratu. Se ne bo maša zavlekla predolgo? Bodo še ujele vlak? To skrbi Stefi. In res morajo po maši pohiteti, da pridejo še pred vlakom na postajo. Tudi vojak Matej Vuga jih spremlja. Cas ima. Počakal jih bo v Šiški, v kaki gostilni... 8 Obraz lakote, ki ga je Stefi opazila že na Brezjah- je tu, v Šiški, v železničarskem predmestju Ljubljane, znane po neuklonljivih pobudnikih in pobornikih za socialistično misel že v času, preden je bila ustanovaljena slovenska Jugoslovanska socialno demokratična stranka, je tu še očitnejši. Posebno otroci, ki jih srečujejo, so kakor okostnjaki, oblečeni v kožo in obnošeno obleko. Spominjajo jo Cankarjevih besed iz govora, ki ga je imel junija pred občinstvom ljubljanske svobode in ki ga je včeraj, ko ga je izrezala iz »Napreja« za Jakoba, vnovič brala: ». . . naši otroci stradajo, pešajo od gladu. Zadnjič sem šel mimo šole na Ledinah, in tam sem videl obrazke, splahnele, zvodenele obrazke ...« Tudi ti obrazki, ki jih srečujejo, so taki, razmišlja Stefi in se zgrozi: »Moj bog, to bodi naša bodočnost!« nehote ponovi Cankarjeve besede in prav tako kakor pomladi v Judenburgu, samo da še bolj boleče, jo oblije sram ob misli na polno domačo shrambo, na dobrote, ki jih nesejo Jakobu in na malico, ki jo še imajo zase. In ta sram jo na poti do barakarskega vojaškega taborišča vedno bolj skeli, kakor da bi bila lakote, ki pritiska na ljudi in mori predvsem otroke, kriva tudi sama in vsi, ki je še ne trpe. »Kakšni izstradani otroci,« namigne tudi Marija na skupino treh otrok, ki se igrajo v prahu onstran železniške postaje nedaleč od vojaškega kazenskega taborišča in ki so jih same oči. Tudi Slavku se smilijo. »Mama, dal jim bom svojo malico!« »Zares, svoje malice bi lahko dali revčkom,« pravi tudi Marija, seže v cekar in pokliče otroke. »Pridite!« jih vabi tudi Stefi, ker otroci stoje, kakor da se obo-tavljajo. »Vzemite!« jim ponujajo malice vsi hkrati. In otroci res vzamejo. »Kruh in meso?« se čudijo, njihovi pogledi pa ne izražajo hvaležnosti, marveč odsevajo nekaj mračnega, skoro sovražnega. GLAS * 24. stran B ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 20. APRILA 1968 Na Kriški gori Planinci naše šole smo v nedeljo, 31. marca, šli na izlet na Kriško goro. Bila je lepa spomladanska nedelja. Zjutraj smo se s kolesi odpeljali proti Goricam. Vožnja je bila prijetna. V Goricah smo spravili kolesa, nato pa odšli peš naprej. Kmalu smo zavili v gozd. Pot je bila vedno bolj strma in naporna. Prišli smo do vasi Gojzd, ki je bila med vojno požgana. Zdaj so tam novi domovi. Tam smo se odpočili, okrepčali in ogledali vas. Kmalu smo se odpravili naprej. Tovarišica nas je sproti seznanjala o vsem, kar nas je zanimalo. Kmalu smo bili Šah Mat s trdnjavo V zadnji številki ste izvedeli, kaj je to opozicija, danes pa boste videli, kako lahko opozicijo praktično uporabite. Postavite na desko naslednji pozicijo: beli: Kc4, Tg5 črni: Ka6 Na potezi je beli, ki s svojo potezo prisili črnega, da vstopi v opozicijo, če noče takoj zapustiti 6. vrste. 1. Kc4- b4 Ka6 — b6 2. Tg5 — g6 + KbG- c:7 3. Kb4- b5 Kc7 — al 4. Kb5- c5 Kd7 — e7 5. Kc5 — d5 Ke7 — C7 6. Tg6 - a6 Kf7 — «r7 7. Ta6 — d6 Ke7 — 17 8. Kd5 — c5 Kf7 — g7 9. Ke5 — f5 Kg7- h7 10. Kf5 - g5 Kh7 — H7 11. Tb6 — b7 + Kg7- 16 12. Kg5 — f6 Kf8 — efl 13. Tb7 — h7 Ke8 — dS J4. Kf6 — e6 Kd8 — c8 15. Ke6 — d6 Kc8 — M 16. Kd6 — c6 Kb8- a8 17. Kc6 — b6 Ka8 — b8 18. Th7 — h8 mat na cilju. Koča je bila že polna ljubiteljev narave in gorskega sonca. Razpoloženi, čeprav malo utrujeni, smo posedli, segli po svojih torbah in napolnili prazne želodce. Skoraj tri ure smo imeli časa. Peli smo in veselo poskakovali po robu gore. Bil je čas za odhod. Vriskajoč smo drveli v dolino. Želim si še več takih nedeljskih izletov. Štefan Kožar, 4. a razred, osn. šola Matija Valjavec, Preddvor Pionirsko šahovsko prvenstvo občine Kranj Na pionirskem ekipnem prvenstvu kranjske občine je sodelovalo 16 ekip. REZULTATI: starejši pionirji — Simon Jenko, Kranj 14 tečk, Lucijan Seljak in Stane Žagar, Kranj 13,5; Matija Valjavec, Preddvor 13; Davorin Jenko, Cerklje 12,5; France Prešeren, Kranj 9,5 in Stane Mlakar, Šenčur 8. Mlajši pionirji — Lucijan Seljak 13,5; Stane Žagar 10, France Prešeren 9, Matija Naš vrt spomladi V deželo je prišla pomlad. Drevesa so zabrstela, ptički se vračajo z juga, mi pa smo začeli delati na vrtu. Z mamico sva okopali vrt. Naredili sva gredice. V toplo gredo sva posejali solato. — Potrebujemo novo šolo Pred 36. leti so zgradili novo šolo v Skofji Loki, katero sedaj obiskujem tudi jaz. Toda naša šola je premajhna, ker je vsako leto več učencev. Zato nujno potrebujemo novo šolo. V vsakem razredu bi bilo potem manj učencev, lažje bi se učili in več bi lahko vsako snov ponavljali. Tako bi si tudi bolj utrdili znanje. Tudi za različne krožke na šoli nimamo prostora. Po končanem pouku ne moremo ostati še v šoli, da bi se učili in napisali domačo nalogo, ker je večina staršev zaposlenih. Tako pa bi se, ko bi prišli domov lahko igrali in drugi dan prišli spočiti in veseli v šolo. Želim, da bi čimprej zgradili novo, prostorno, svetlo, zračno in lepo opremljeno šolo. Tonče Svoljšak, 3. b, osn. šola Skofja Loka Mamica je nasadila čebulček in posejala korenček. Drugo zelenjavo bo posadila kasneje. V vrtu imam tudi svojo gredico. Prekopala sem zemljo in posejala rože. Vsadila sem tudi sadike paradižnika. V vrtu raste tudi hruška. Sedaj lepo brsti. Vanjo se vsak pcpoldan upira sonce, zato bo kmalu odprla bele cvetove. Mimo našega vrta hodi veliko ljudi. Vsi ga radi pogledajo. Lidija Hladnik, osn. šola Lucijan Seljak Kranj — Siražišče Valjavec 6,5 in Simon Jenko 2. Starejše pionirke — Matija Valjavec 12,5, France Prešeren 9,5 in Stane Mlakar 2. Vsi zmagovalci bodo zastopali kranjsko občino na prvenstvu Gorenjske. V. B. Potrebujemo novo šolf) Naša šola je precej velika. Ker pa je vedno več učencev, je v zadnjih letih pričelo primanjkovati prostora. Otroci hodijo v šolo v treh Izmenah. To je posebno nerodno zaradi varstva otrok. Slabo pa vpliva tudi na otrokovo prehrano ln razporeditev dela in spanja. Ker je primanjkovalo prostora, so na šoli pregradili risalnico v dve učilnici. Manjkajo tudi prostori za telovadbo in različne krožke. Želim, da bi občina in ljudje prispevali toliko denarja, da bi zgradili novo šolo. Metka Jesenovec 2. b raz., osn. šola Skofja Loka Sončna nedelja na Kriški gori Mladi planinci preddvorske šole smo v nedeljo naredili izlet na Kriško goro. S kolesi smo jo mahnili do Goric. Z nami je bila tudi naša učiteljica, ki nas je vedno opozarjala na pravilno vožnjo. Kolesa smo pustili v Goricah in smo odšli naprej peš. Kmalu smo prišli v vas Gojzd. Učiteljica nam je povedala, da je bila med vojno ta vas požgana. Gledali smo na Kriško goro in mislili, kdaj bomo na vrhu. Po dobri uri hoje smo prispeli. Sončni dan nam je omogočil lep razgled na vrhove Stola, Begunjščice, Košute in Storžiča. V veselem razpoloženju smo preživeli nekaj lepih uric. Prepevali smo ter se na jasi pod kočo igrali. Zagorelih lic smo se popoldne veseli vrnili v dolino ter sklenili, da bomo kmalu spet obiskali kak vrh naših gora. Alenka Tičar, 4a razred, osnovna šc!a Matija Valjavec Vam v pouk O m r avl i Vsi jih poznamo, neznansko pridne mravljice. Za zgled jih stavimo: mravlje in čebelice, da bi jih posnemali v njihovi vztrajni in nesebični pridnosti. Všeč so nam mravlje, raje pa imamo Čebele. Bolj so plemenite i° koristne od mravljic, bliže so človeku, saj so nam postalo čislo domače in jim gradimo čebelnjake za njihove domove. Mravlje si same grade, čuvajo in popravljajo svoje bi' vališče. V urejenem, že izdelanem mravljišču more živeti do 500.000 mravelj, tako kakor v velikem našem mestu. Pravijo, da porabijo dnevno do 10.0CO škodljivih žuželk-Brez pridnega dela bi mravlje ne mogle živeti. iiiiiiiiiiiiHini!;iiii;iiiiiiniHiii!i;iitiiiiin:!i:" Prihod Pomladni čas, preljubi čas na zemljo trosi rožni kras. Na delo kliče nas naravo-, v zelenju klije vsa nižava. Bila jc zima, bil je mraz. proč mrtve dobe zdaj je čas-Je sonce toplo posijalo, moči nam svežih darovalo. Čuj, v logu ptičice pojo, da v nebo razlega se glast*0 in cvetke dralestne dišavi čez širne širijo dobrave. Pomladni čas, najlepši budi veselih pesmi gklS-Prekrasni majuik gre v dele10; komu naj pač mrači se čd0' Mohar Kazimir 7. b razred o>n. šs'* Stanko Mlakar, Se°č oa.o PSU m - NITI NE m MENI SE" ZDI DAJE MAUNOVEC. ZGODILO SE 0E KAD NENAVADNEGA MARMELADA" 0E 'SPREMENILA TIGRA V VELIKANA- m* fj V tri|^| tovarni usnjene galanterije -o se5n, usnjen ko-*l,rn z malo daljšo, športno dojeno jopico. Lep napredek nase konfekcije V okviru gorenjskega spomladanskega sejma je sedemintrideset podjetij predstavilo okoli sto konfekcijskih modelov tudi na modni reviji. Za pletene izdelke naš.h dveh tovarn Rašice in Almire že dolgo velja, da jih z veseljem oblečemo, medtem ko imajo konfekcijsko izdelane obleke še vedno nekoliko slabši sloves. Prav gotovo bi se marsikatera žena raje oblačila v trgovini s konfekcijo, ker je to veliko enostavneje in predvsem cenejše kot pa so obleke po meri. ?.c dlje očitamo konfekciji izbiro blaga slabše kvalitete in pa nedomiselne kroje, ker so vsaj cn korak za modo. Manekeni na modni reviji pa so nosili nekatere obleke, ki se jih ne bi branila niti žena z zahtevnejšim okusom. Nekaj smo jih prav zares lahko veseli. To velja za Ideal iz Nove Gorice, ki je predstavil nekaj lepih poletnih oblek iz blaga tovarne Tekstilindus. Trgovsko podjetje Elita bo prodajalo nekaj lepih modelov prehodnih plaščev podjetja Veletektil iz Ljubljane v svetlih barvah. Mogoče so pri izbiri le nekoliko zanemarili letošnjo modro in rdečo bar vo. Žc prej omenjeni tovarni pletenin sta predstavili nekaj lepih oblek z modrimi vodoravnimi črtami m pa nekaj spomladanskih kompletov srtj: ,0r:a P'kcja v beli ln plavi bani sla krojeni bluza in kri]o i Invalidske delavnice Kranj. Manekena nosita zraven ° 'n hlače modre barve. plašča in obleke Modeli so bili pleteni iz čiste volne ali pa iz sintetičnih mešanic. Iz mešanic volne in sintetičnih vlakca je bila krojena tudi večina modelov moških oblek v rjavih tonih, za katere se bo navdušil marsikateri moški. Ivalidska delavnica Kranj je predstavila dvoje ali troje lepih otroških modelov, vendar pa je oblačil za otroke vsaj v primerjavi z drugimi modeli šc vedno zelo malo. L. M. Kako postrežemo bolniku? Bolnik mora uživati lahko | prebavljivo in redilno hrano v majhnih obrokih, ki so mu v enoličnem bolniškem življenju tudi prijetno razvedrilo. Pripravimo mu čist prtiček, ki ga razgrne na postelji pred seboj, da mu nadomešča s prtom pogrnjeno mizo. Jedi prinesemo bolniku zelo tople, lepo razvrščene na pladnju, ki ga postavimo na posteljno omarico. Se bolje pa je, če primaknemo k postelji mizi- Sneg iz beljakov — rahljalno sredstvo Sneg iz beljakov je tudi eno izmed sredstev, s katerim rahljamo testo, predvsem testo za pecivo. Trd sneg ste-pemo le, če so jajca sveža in beljaki ohlajeni. Pridenemo ščepec soli. Stepamo na hla- Nasveti f) Zarjavele pletilke očisti, te s cigareinim pepelom ali namažite z milom in odrgnite s časopisnim papirjem. Ce vam med pletenjem postanejo reska ve od potu, jih odrgnite s čebclnim voskom. O Belih tkanin, ki sto jih oprali v delergentu, ne smete sušiti na soncu, ker vam bodo porumcnele. f) Saje, ki padejo po nesreči na preprogo ali kako drugo tkanino, potresemo najprej z drobno soljo, nato jih šele odstranimo s krtačo. S takim ravnanjem preprečimo madež, ker se saje zelo rade razmažejo. % Velike žeblje laže zabijemo v steno, če jih namažemo z oljem ali milom. f) Zimske volnene pleteni-ne dobro zaščitite pred molji! Potrosite jih s sredstvom proti moljem in shranite v vrečkah iz polivinila. RAZPISNA KOMISIJA Občinska knjižnica Jesenice Trg Toneta Cufarja 4 RAZPISUJE DELOVNO MESTO upravnika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — biti mora strokovni de lavec bibliotekarske stroke z minimalnim stažem 5 let. Vsak prijavljen kandidat mora predložiti poleg dokazila o izobrazbi še kratek življenjepis, opis dosedanjih zaposlitev in potrdilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na gornji naslov do 30.4. 1968. dnem kraju v čisti posodi. Sklede ne smemo obračati, ker se nam sneg lahko pokvari. Ce pustimo, da sneg dlje stoji, rad /vodeni. Zato premislimo, kdaj ga bjmo potrebovali. V testo ga zmešamo narahlo in previđao. Rahljalna moč snega je v tem, da s stepanjem vtepemo v beljake velike količine zraka, ki se pri pečenju segreva in razširja in tako napiuvlja v testu luknjice. V pravilno vroči pečici se nareJi na vrhu takoj skorjica, ki preprečuje, da bi zrak ušel. Kadar pa je pečica premalo topia, najde zrak pot iz testa in nam zato upade. co. Na pladenj postavimo juho v globokem krožniku, ki ga postavimo na senirnega. Glavno jed razvrstimo na plitev krožnik tako, da bo bolniku vabljiva za oč:. Biti mora tudi primemo razkosana, da boln:ku ni treba ničesar rezati. Posebej mu postrežemo na posebnem krožniku s solato. Kompot prinesemo v skodelici s podstavkom. Na pladej položimo še veliko in malo žlico ter vilice. Bolnik si jemlje jedi s pla. dnia sam, če je za to dovolj močan. Ce pa se v postelji ne more dvigniti, mu prinesemo juho in druge tekočine v posebni skodelici s cevko, s pomočjo katere lahko pije leže. Z drugo hrano ga moramo pitati. Po končani jedi odnesemo takoj vso posodo z ostanki jedi in orodjem vred. Prtiček spravimo za nadaljnjo uporabo. Na posteljno omarico postavimo le kozarec z osvežujočo pijačo (radensko, sadni sok). Sobo prezračimo in po želji prinesemo bolniku mlačno vodo, da si umije /obe in roke. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Vrtna dela v aprilu Mnogi ljubitelj' žele šc kaj lepega zasadili v svoje vrtove, vcndai sc bojijo, da je za marsikaj žc prepozno. Res ne kaže več zasajati drevja in ozeleneHh grmov-nic. Uspešno pa lahko presadimo večino trajnic, pa tudi manjša grmovje, če so dajo izkopati z vso koreninsko grudo ter z njimi previdno ravnamo, da se zemlja ne izsuš', da jih zaščitimo pred soncem ter če jih ob sajenju dobro zalijemo. Dalj časa pa lahko presajamo sadike iz cvetličnih lončkov, kar pride v po.šlev pri okrasnih siobotih ali klematisih in lonicerah popc-njavkab, vrtnicah popenjavkah in vičijevi trti. Za sajenje enoletnic na prosto pa je še prezgodaj. Vse občutljivejše sadike presajamo uspešno šele po 15. maju. Ker pa bo takrat v vrtnariji že manj izbire ali bodo nekatere lepe sadike žc morda pošle, pa lahko zasadite cvetlične zabojčke /e prej, vendar še ne smejo biti ponoč' na prostem Za okna in balkone so najprimernejši leseni in salonitni zabojčki. Betonski korita so mrzla in grda. Leseni zabojčki naj ostanejo naravne barve aH jih belo popleskajmo. Izogibajmo se drugih barv, ker niso primerne ter se ne ujemajo z barvami lasad in cvetja v zabojčkih. Sadike sadimo vedno v svežo kompostno zemljo. Stara zemlja je izčrpana ter jo je treba zavreči. V tem Času že sadimo gomoljaste dalije. Posebno so priljubljene srednjevisoke kaktus dalije. Sadimo tudi čebulice gladiol. Seme enoletnih cvetic mora čimprej v zemljo. Za nizke cvetlične obrobke so posebno prikupni: portulak, lobelija, iberis, enoletni tloks, tagetes in kalifornijski mak Plevel na poteh le raste. Da sc izognemo nadležnega plctja vse leto, ga hitro polijmo z raztopino sredstva za uničevanje plevela na poteh — t herbicidi. Dobite jih pri Hortikulturnem društvu v Kranju, kot tudi zgoraj navedena :;emcna in sadike oz. gomolje. S herbicidi pa je potrebno previdno ravnati, da ne uničimo tudi cvetia alt trate ob poteh. I neninam drevja in grmovja ob poh sc v loku izognemo. Vrtno zalivalko pa po uporabi dobro izperemo. GLAS * 26 STRAN SOBOTA — 20. APRILA 1961 _._j* Spet se je nabralo nekaj novic, to pot kar ugodnih! Kajti vselej pa naši klici, predlogi, naše zamisli ali prošnje — recimo jim že kakorkoli — le ne ostanejo popolnoma brez odmeva. Tako, za primer, je domačinka Vrb-nanka to predpomlad poskrbela, da spet zelenita pred Markovo cerkvico mlada jag-neda. Bali smo se že, da ju ne bo več ... Tudi spominska plošča zaslužnemu Prešernovemu ro-doslovcu Tomu Zupanu bo še to pomlad vzidana v pročelje njegove rojstne hiše v Smo-kuču. Pri Novakovih, kot se pri hiši pravi (pišejo pa se še vedno Zupan), je že pri- dobro znano vprav Berkop-čevo svoječasno poročilo o njeni najdbi (Slavistična revija 1961-1962). Pa me je prijatelj poprijel pod roko in urno odpeljal v češki literarni muzej (nekdanji Strahov-ski samostan). Tam sem res zagledal med drugim tudi fragment (pet kitic) Prešernove Zdravice, pisan in podpisan s pesnikovo roko! V domovino sem se potem vrnil z Berkopčevim naročilom: »Povej v vaši Narodni in univerzitetni knjižnici, da naj zbero nekaj za Cehe pomembnih rokopisov in jih ponudijo Pragi v zamenjavo za Prešernove. Zdaj tu odločajo nam naklonjeni ljudje in stvari bi se hitro uredile. ne bil nikoli mislil, da bodo moje pesmice, katerim je tukaj tolikanj nasprotnikov I vstalo, med Cehi tako gorki ga zagovarjalca najdle. Vem scer, de hvala, ki ste me z njo tako bogato obdarovali, ni zaslužena, vunder nam ni bla perjatlam slovenske literature za to neperjetna, ker nam je porok vaše ljubezni do našiga rodu, in nima dru. jiga namena, Iki nam pevce izbuditi, kateri bi jo zaslužiti vtegnilii. Zares je treba dramilov mojim Kranjcam.« V obširnem pismu potem Prešeren Celakovskemu pojasnjuje takratne kulturne razmere na Slovenskem ter ^ ifMJiiiit-ftffifffffiifiiiiiiiiMiJfiirifiiiuirfriiiiiififiiiiiiiiiifffiiif......fiiiiiiiiiffMifiiiifiiifiMiiifiriMiiifiijiiMiiiiiiiiifiiiiifiiif'iiiiifMiiifiiiiiifiiiiiiiiii ijjj Po Prešernovih stopinjah miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiii.....ii miiiii iiiit iiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiii itiiiiiiiiiiiif iii iiiiiii iiiiiiiiiMniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iilfi pravljena lepa marmorna plošča z pozlačenim napisom. »Tu se jo rodil 21. decembra 1839 msgr. Tomo Župan, neuitrudni raziskovalec Prešernovega rodu in življenja.« Tako bo mož, ki je s tako ljubeznijo in vnemo drugim vzidava! spominske plošče (Matiji Copu in pesnikovi materi Mini Svetinovi v Žirovnici, Zlatoustu Pogačarju v Vrbi, Jeri in Katri Prešernovi na Blejski Dobravi in dr.) tudi sam prišel do nje... VRNJENI ROKOPISI Najboljša novica, ki jo zdaj lahko spročlm zvestim bralcem teh zapisov pa je vest o drugem delu vrnjene prešer-niane iz Prage. V Glasu smo 14. decembra 1966 sprožili misel, kako lepo bi biLo, če bi v našo pre-šernovsko zakladnico dobili nekatere pesnikove rokopise, ki so se tačas še hranili v češkem literarnem muzeju Pamabniku narodniho pisem-nicfcva in v Narodnem muzeju v Pragi. Tisto jesen sem namreč ©bislkal to mesto, da bi še enkrat videl kraje svoje mladosti in šolanja. Sestal sem se v onih dneh tudi z našim rojakom pesnikom Otonom Berkopcem, ki živi na Češkem že čez štirideset let. Ker je vsa ta leta marljivo prevajal pa tudi vestno obveščal češko javnost o rasti slovenske literature, mu gotovo smemo reči, da je nekak naš, sicer neuradni, kulturni ambasador v Pragi. In ko sva tako obujala spomine na lepa daljna študen-tovska leta, družno preživeta, je seveda pogovor nanesel tudi na moje sedanje delo za Prešerna. Ročno me je Ber-kopec pobaral, če vem za praško prešerniano in če sem jo že videl. — Ne, videl je pa še nisem, četudi mi je bilo Ne zamudite tega časa ugodnih zvezd!« Prinesel sem to prijazno vest v Ljubljano in že 29. marca 1967 sem lahko v Glasu objavil prvo dobro novico: »Dne 23. februarja t. 1. so Cehi izročili Ljubljani fragment Zdravice in Kastelčevo Vezilo. V zamenjavo za to so dobili dve pismi pesnika Ja-roslava Vrhlickega, ki ju je 1. 1905 pisal našemu Antonu Aškercu, ter več izvirnih fotografij in vizitko Jana Nerude (iz 1. 1890). Danes pa lahko obvestim prešernoljubivo slovensko javnost že o dmgi zamenjavi: v Ljubljano smo dobili še drugi del praške prešerniane! Dne 15. februarja 1968 mi je namreč Oton Berkopec med drugim pisal: »Glede snopi-čev kranjske Cbelice- kjer so lastnoročne Prešernove beležke v Novi pisariji, Ti lahko sporočim, da jih je praški Narodni muzej že poslal ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici.« Gre za Kranjsko Cbelico, ki jo je Prešeren priložil svojemu pismu 29. aprila 1833, naslovljenem na literarnega prijatelja, češkega pesnika in pisatelja Františka Ladislava Celakovskega (1799-1852). Prešeren je k Novi pisariji pripisal (s svinčnikom) nekatera pojasnila, pač v lažje umevanje pesmi človeku, ki naših literarnih razprtij ni bolj natanko poznal. Morda bo izgledalo kot nenasitni pohlep — toda zares prelepo bi bilo, če bi se še tretja etapa zamenjav posrečila. V mislih imam ono znamenito slovensko pisano pismo Prešerna Celakovskemu z dne 14. marca 1833, ki tako starinsko slovesno začne: »Blagorojeni Gospod, dragi perjatel! Vaše pismo in njegova perložba me je tol-kajn bolj razveselilo, ker bi ga natanko obvešča tudi o svojem sonetu Apel in čevljar. To Prešernovo pismo po-menja za nas posebno dragocenost: mimo onega znanega pisma »Lubi starši«, pisanega z Dunaja dne 24. maja 1824, je to edino ohranjeno pismo, ki ga je pesnik pisal v slovenščini! RAZSTAVA O JULIJI V lanskem mesecu majni-ku smo v Prešernovem spominskem muzeju pripravili razstavo o Juliji Primčevi in njenem rodu. Hoteli smo ob njej razviti misel: da je zdaj, že več kot sto let po Julijini smrti, res že čas, da ublažimo nekatere preostre črte, ki jih je v tem obdobju naša dosiktrat pre-kritična slovstvena zgodovina, po njej pa tudi še bolj nestrpna slovenska javnost, zarisala v trpkolepo podobo bitja, ki je bilo, čeprav nehoteno, vendarle pobudnik za najlepše Prešernove pesniške umetnine. — V goste smo ob otvoritvi povabili tudi prijatelje iz novomeškega muzeja. Saj sta si Kranj in Novo mesto po pre-šernovsko zares blizu. V naši gorenjski zemlji počiva pesnikovo neiztrohnjeno srce — prst novomeškega šmihela pa hrani drobne koščice njegove pesniške ljubezni Julije Primčeve... In tako smo se potem dogovorili, da bomo naslednje leto razstavo preselili v Novo mesto. Res, dne 6. februarja prav pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom ob obletnici Prešernove smrti, je bila v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprta razstava o Primčevi Juliji in njenem rodu. Gradivo za razstavo, ki smo ga prinesli iz Kranja, smo mogli v Novem mestu še obogatiti z dodatnim gradivom, ki ga hranita Dolenjski muzej in novomeška Študijska knjinžica v svojem arhivu. — Na prvi pomladni dan, 21. marca t. 1., pa smo razstavo prenesli še v Metliko! V prostorih tamkajšnjega Belokranjskega muzeja je gradivo o Juliji Primčevi in njenem rodu razstavljeno še danes. Povedati moram, da sta bili ob otvoritvi razstave, tako Grob Julije Primčeve (z belim križem) v šmihelu pri Novem me! tu v Novem mestu kot v Metliki, pretresljivo lepi. Za ob« mesti je bila otvoritev Julijine razstave resnično kulturni dogodek. To ni pričala le številna udeležba, pač pa tudi umetniško izveden kulturni program, ki so ga pripravili domačini. Med udeleženci pri obeh otvoritvah smo videli številne predstavnike krajevnih oblasti in obilo prosvetnih delavcev s tamkajšnjih šol. -- Kako pa je s to reč jo v Kranju? Morda bi le smeli po Vodniku reči: »Prid Kranjčan se les učit!« v Novo mesto in Metliko ... ŠOPKI NA GROBEH Bil sem tudi priča, ko j« večja prijateljska družba, ki je pripotovala z Gorenjske k otvoritvi Julijine razstave v Novem mestu — šla najprej s šopki rdečih nageljnov na šmihelsko pokopališče in položila cvetje na grob nje, ki ni bila sama prav nič kriva, da ni smela osrečiti našega pesnika. Ob tem dokazu, da prešer-noljubivi Slovenci ob obisku Novega mesta ne pozabijo na Julijino gomilo, se mi je utrnila misel: le zakaj ne bi Slovenci, ki jih tolikokrat pot zanese V štajerski Gradec, po nakupih seveda, pokazali tudi kanček kulturnosbi: na šentlenar-škem (Sanct Leonhardt) P° kopališču v Gradcu spi prva slovenska pisateljica Josipin* Turnograjska. Visok obelisk sredi nizkih drugih nagrobnikov je dovolj viden kažipot k zadnjemu domku turnsk« lepotice. Tudi samoslovenski napis na obelisku nam mora sredi nemškega Gradca nekaj pomeniti. — ALi bodo našli svoje posnemalce inženirji h1 tehniki elektriške stroke, » so na svojem nedavnem Studijskem izletu po Avstriji našli pot tudi do groba Tur-nograjske in ji prinesli slo* venskega cvetja? Tako učim, prosim, vabim* rotim. Iz tedna v teden, g leta v leto! Dostikrat me i° že prevzemalo malodušje ~"T bil sem zares le glasnik, W vpije v neobljudeni puščavi-A vse kaže, da se vremen* le jasne. Tu in tam se le ^\ zgane, seže do srca in stvan se počasi vendarle urejajo ^ v prid kul turnejšemu licu na* še dežele! Posebno utešno je razum* vanje in pripravljenost, ki J je pokazal sedanji P1-0^5^. nik kranjske občine v ravf*T voru z novinarjem LjuWu*~j skega dnevnika (5. 1968), da bo Kranj sČas<»»f le dobil prošernovsko obete* je in sploh kulturnejše ™ Prav je, da se maloduij« končno le umakne uPanjU'pL naj poslej preveva naše z P"- ČRTOMIR ZOREČ •OBOTA — 20. APRILA 1968 GLAS * 27. STRAN Krava med kolesi letala Pri hitrem vzletu po pisti bomba jakega letališča Santa Kruz je kapetan Lalkaka začutil močan udarec po letalu- Kljub temu se je njegov boeing 707 6 67 potniki lahko dvignil in odlctel proti New Vorku. Vendar pa so se kmalu za-yt težave. Niti po več poskusih se pilotu ni posrečilo Potegniti kolesa ktala v kup. O tem je obvestil kontrolo leta na letališču Santa Kruz. Tam pa so takoj ugodili vzroke težav. Na vzletni stezi so namreč našli mrtvo kravo. Domnevali so, da te trčenje s kravo, ki se je 2našla na vzletni stezi, po-^ocSlo napako na kolesju ktula. Poklicali so ga nazaj na letališče. Toda šele takrat, ko je °°^r\g 707 spet pristal, so ^gotovih pravo napako. Med *°lesi, ki niso hotela v trup J£ ležala še ena mrtva krava. Mehaniki so morali celih Ur popravljati škodo na letalu, ki so jo povzročile srečne živali. •—i l Brez denarja ni muzike Prostovoljni gasilci v High Ridgu v ZDA imajo kaj čudne navade. Nekega dne se je vžgala hiša družine Akers. Gasilci pa se niso zmenili za klic na pomoč in so mirno pustili, da je hiša, vredna okoli 18.000 dolarjev pogorela do tal. Tako so se pravzaprav gasilci maščevali tej družini, ker ni hotela kupiti zaščitne tablice, ki stane sedem dolarjev. Tako zbran denar gasilci porabijo za obnavljanje opreme in za druge stroške. Pravijo, da se kaj takega ni zgodilo prvič. Ljudje so vedeli, da ne pridejo gasit, če niso prej kupili tablic. Upokojencem in drugim, ki so živeli od podpore, pa so dali tablice zastonj. Na zračni blazini po Amazonki Neka britanska ekspedicija namerava v kratkem na dolgo pot po reki Amazonki. — Ekipa, ki jo sestavlja osemnajst znanstvenikov, bo z ladjo na zračno blazino preplula okoli tri tisoč kilometrov. Ladja plove en meter nad vodno gladino s poprečno hitrostjo šestdeset kilometrov na uro. Ekspedicijo so sestavili na predlog princa Filipa, moža britanske kraljice. Posebna televizijska IVl|a|jj ------ J>oSnel,protf družbi bi lahko dali naslov tej sliki, ki so Jo <,°!,u- fn?** t,emonstracijami britanskih študentov ir Lon-Trafai15.060 študentov, kl so z demonstriranjem na vojne v v Squaru Izražali nezadovoljstvo zaradi ameriške *°c* naAYIetnamu. so oddelki bobbljev razganjali na vse mo-ilratttov Predvsem so jim prišli prav dolgi lasje demon- ekipa bo posnela barvni film o slabo raziskanih področjih, na katerih živijo še zelo malo znana indijanska plemena. Dobrosrčnost Zena perujskega kmeta Ho-ma Valija ni mogla več mirno gledati, kako je njen mož nečloveško pretepal mulo. Brezsrčnega moža je naznanila policiji v Limi. Ubogo žival so policaji zapleniti. Sedaj mora dobrosrčna žena sama vlačiti težke tovore lesa v mesto namesto mule. Maskiran vlomilec Sest policijskih avtomobilov je drvelo po ulicah San Francisca proti neki banki. Policija jc namreč dobila obvestilo, da so v banki opazili maskiranega moškega. Policija je poslopje obkolila, nato pa so po zvočniku opozorili vlomilca, naj pride ven. Res je prišel ven, vendar z metlo. Bil je le hišnik, ki sc je z ruto čez usta in nos pri pometanju branil pred prahom. Presajen bobnič Grška otorinolaringologa sta zbudila pozornost mednarodne zdravniške javnosti s presaditvijo bobniča. Sedemindvajsetletnemu Demetriju Kl-ri tko- n sta na kliniki v Solunu uspešno presadila bobnič, ki sta ga vzela iz ušesa mrliča. S šamponom nad ribe V kemični tovarni v Iller-etissenu v ZR Nemčiji so po malomarnosti pustili odprt pokrov na veliki cisterni z ekstraktom za šampon. Tekočina je stekla v reko Iller, in pena, ki je nastala, je ob bregovih dosegla višino treh metrov. Poleti bi si kopalci lahko tam oprali lase, tako pa je nastala le velika škoda: zastrupilo se je namreč nekaj ton rib. Moška voda Samo oseminštirideset ur so predajali znano kladanjsko moško vodo po dinar za liter. Analize vode sicer pravijo, da ima voda lastnosti mineralnih voda, za druge lastnosti, po katerih je dobila tudi ime, pa do sedaj še ni nobenih dokazov. Tako se bedo lahko obiskovalci do mile volje napili pri studencu bistre vede, domov pa jo bedo lahko odnesli le en liter, seveda zastonj. Pred dnevi je namreč podjetje za izkoriščanje mineralov in mineralne vode začelo prodajati moško vodo, ki so jo že dlje časa pili okoliški kmetje kot zdravilo, po dinar za liter. — Sedaj so sklenili, da bodo do organiziranega izkoriščanja izvira dovoljevali piti vodo brez plačila. Ves ta hrup okoli moške vode pa privablja v Kladanj v Bosni vedno več turistov. Kos torte — deset ur veslanja Prek zime splahni maščob-na obloga samo medvedom. Nam pa se kaj rada nabere okoli pasu na bokih in povsod tam, kjer je ni treba. Malo drugače bo ie poleti, če bo čas za plavanje. Ce pa smo omejeni samo na deset dni počitniškega plavanja, bo naša teža v jeseni še vedno enaka. Časopisi so prav na pomlad polni nasvetov, kako je treba jesti. Na primer — ni se treba postiti, da bi shujšali, jesti je treba samo pametneje. Za tiste, ki so nagnjeni k Smrt zaradi kokoši Neka dvainpetdesetletna kmetica iz Barcelone v Španiji je umrla za tetanusom, potem ko jo je kokoš kavsnila v nogo. — Zena se ni zmenila za ranico. Po dveh dneh pa so se pojavili znaki tetanusa. — Vse prizadevanje zdravnikov, da bi jo rešili, je bilo zaman. požrešnosti, pa nekaj zastrašujočih ugotovitev. — Ce hočemo izgubiti samo en kilogram, moramo na primer prepešačiti v živahnejšem tempu kar 225 kilometrov. — Puding po kosilu je bil tako dober, da ste pojedli še eno porcijo. Ce bi se hoteli fizično znebiti vse energije, ki jo je dal puding, bi morali kar deset ur neprekinjeno delati počepe. — Kos torte po kosilu je prav tako ogromna dodatna količina energije, ki vam ni potrebna. Da bi porabili to energijo, bi morali veslati celih deset ur. Nesreče tega tedna Od torka, 16. aprila, se je na gorenjskih cestah pripetilo šest prometnih nesreč, od tega tri lažje. V torek popoldne je v Mojstrani nenadoma pritekel na sredo ceste šestletni Franc Lešnjak pred osebni avtomobil KR 96-17, ki ga je vozil Vinko Lužovec. Avtomobil je otroka zbil po cesti in so ga ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Istega dne zvečer je na cesti četrtega reda pri Golniku osebni avtomobil KR 145 -67, voznik Franc Dvoj moč, zapeljal s ceste in se prevračal 12 metrov po strmem pobočju. V nesreči je bil voznik ranjen, na avtomobilu pa je za okoli 3000 N din škode. V torek ob osmi uri zvečer je na Cesti Železarjev na Jesenicah padel s kolesom Ivan šebalj. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Spet je gorelo V sredo je gorelo kar na treh krajih. Nekaj pred eno uro po polnoči je izbruhnil požar na hiši št. 113 v Železnikih, last Frančiške Pavi. Ogenj je izbruhnil zaradi slabega dimnika. Pogorelo je le nekaj ostrešja okrog dimnika. Škode je za okoi 1500 N din. Požar so pogasili gasilci iz Železnikov. Ob pol osmi uri zvečer je Izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kmetijskega posestva na Suhi pri Skofji Loki. Po izjavah prič je silos začel goreti na dveh mestih hkrati. Pogorelo je polovico poslopja in vskladiščena slama. Škode je za 25.000 N din. Vzroke požara še raziskujejo. Ob pol deveti uri je začelo goreti v Predilnici volne v Naklem. Požar je nastal med obratovanjem trgalnega stroja. Med volnenimi odpadki, ki jih je stroj trgal, je bil tudi manjši kovinski del. Iskra je preskočila na vato. Nastali požar so pogasili gasilci iz Naklega in Kranja, škode je za okoli 2000 N din. Vozniki motornih vozil sprašujejo Kdo ima prednost pri zavijanju v levo? Najdena kolesa Na območju občine Kranj so bila od 11. decembra pa do 10. aprila najdena naslednja kolesa: žensko kolo, št. 42817, Rog, rdeče barve; moško kolo, št. 689155, Rog, rdeče barve; žensko kolo, št. 122164, neznane znamke, modre barve; moško kolo, št. 371181, Rog, črne barve; moško kolo, št. 401111, Rog, temno sive barve; moško kolo črne barve; moško kolo, št. 5412738, Diamant, plave barve; žensko kolo, št. 323745, Rog, zelene barve; moško kolo, št. 270538, črne barve in še žensko kolo brez številke in neznane znamke. Lastniki lahko dobijo kolesa na postaji milice Kranj, dne 22. aprila 1968 od 7. do 12. ure, po tem datumu pa pri oddelku za najdene predmete OS Kranj. Pred dnevi smo dobili v naše uredništvo več vprašanj voznikov motornih vozil, ki jih zanima, ali je dovoljeno zavijanje na levo na parkirni prostor za mlečno restavracijo ob Koroški cesti v Kranju. Naslednje vprašanje pa je, kdo ima prednost, ali voznik, ki zavija na levo, ali voznik, ki pripelje po Jelenovem klancu navzgor in zavija levo, aH tisti voznik, ki pripelje po cesti naravnost iz centra Kranja? Kaj pravijo prometni predpisi o zavijanju na levo, Voznik, ki hoče zavijati levo, se mora v križišču postaviti s svojim vozilom na levo stran desne polovice cestišča in dati prednost vozilu, ki mu prihaja nasproti, medtem ko mora na desni strani vozišča pustiti prostor za neovirano vožnjo voznikom, k i vozijo za njim naravnost ali pa zavijajo desno. Torej mora voznik motornega vozila, ki hoče zaviti levo na parkirni prostor za mlečno restavracijo, dati prednost vozilom, ki prihajajo po Jelenovem klancu Nesreča pri smučanju Na Voglu se je v četrtek zaletel v nosilni steber žični-ce-sedežnice smučar Mihael Škoflek. Pri tem se je ranil na prsni koš in izpahnil levi kolk. Prepeljali so ga v zdravstveni dom na Bled, kjer pa je zaradi ran umrl. Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre Frančiške Mlakar rojene Žirovnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku, g. župniku iz Smlednika, članom kolektiva Tekstilindusa barvarne in kosmatilnice, obratu II in sind. podružnici Avtoprometa Gorenjske. Vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh, še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Vinko, sinovi: Marjan, Vinko in Franc z družinami, hčerke: Mihcla in Tončka z družinama, ter drugo sorodstvo Moše, 15.4.1968 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka Janka Pajerja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, njegovim najbližjim prijateljem ter vsem drugim, ki so ga tako polnoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hriberniku za vso skrb in prizadevnost, ki jo je izkazal pokojniku med njegovo boleznijo, prav tako tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani. Zahvaljujemo se tov. Slaparju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Tov. Dovjaku iskrena hvala za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za poklonjene vence in cvetje. Vsem, prav vsem, še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi navzgor in zavijajo levo. Kot so nam povedali na kranjski prometni milici, pa je ta levo zavijajoči voznik dolžan dati prednost tudi vozilom, ki prihajajo iz mesta in peljejo naravnost po Koroški cesti, čeprav je za ta vozila pred Merkurjem postavljen prometni znak Nimaš prednosti. Vendar ta prometni znak odvzema prednost vozilom, ki peljejo iz mesta, le v tem primeru, če po Jelenovem klancu prihajajo navzgor vozila in zavijajo levo. Če pa je voznik, ki pelje iz centra proti mlečni restavraciji, ie Že tretjič rdeči PETEK, 19. APRILA — Danes, nekaj po 10. uri, so prebivalci vasi Suha pri skofji Loki že tretjič presenetili ognjeni zublji na seniku Španove domačije, ki je v neposredni bližini Kmetijskega gospodarstva. Dvakrat je že gorelo v hlevu Kmetijskega gospodarstva, prvič v nedeljo popoldne, drugič v sredo zvečer. Na Španovi domačiji je bila doma le gospodinja Katka Harlman, ki je pritekla iz domačije, ko je zaslišala vpitje: ogenj, ogenj! »Ne vem, kako se je to moglo zgodili. Bila sem zaklenjena v hiši, ker me je bilo prevozil prometni znak, se-veda, če po klancu ni prihajalo navzgor nobeno vozilOt se je s tem že znašel v križišču, s tem pa je tudi Že prišel na prednostno cesto, ki jo označuje prometni znak malo pod vrhom Jelenovega klanca. S tem trenutkom, ko je voznik na prednostni cesti in vozi naravnost, so mu vsi vozniki, ki nameravajo zaviti levo, dolini dati prednost. To določilo velja tudi ia primer levega zavijanja na parkirni prostor za mlečno restavracijo ob Koroški cesti v Kranju. Vili G. petelin na Suhi strah. Vsi so namreč odšH po listje v gozd,« nam je dejala Hartmanova. Kaj več 0 požaru nismo mogli zvedeti« Čudno je le, da je to že tretji požar v enem tednu na Suhi. Vaščani so upravičeno zaskrbljeni. Kolikšna je škoda na seni' ka, nismo mogli izvedeti. v njem je bilo precej stelje, slame, desk in nekaj orodja Požrtvovalni gasilci Iz Skof' je Loke so hitro prišli n» kraj požara in tako preorC' čili, da bi se požar razši«-'1 še na gospodarsko posioPJe' Španovi so imeli posest^ zavarovano. S. Zup»n Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno Se priporoča trgovsko podjetje VELENJSKI LIGNIT KURIVO Kranj tel. 21-192 RAZPISNA KOMISIJA industrije bombažnih izdelkov kranj KRANJ, Staneta Žagarja 35 RAZPISUJE delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Da ima visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu na vodilnem delovnem mestu; 2. da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 8 let prakse v gospodarstvu na vodilnem delovnem mestu; 3. da je položaj direktorja v podjetju tekstilne stroke zasedal najmanj 10 let, in da je v tem času uspešno vodil to podjetje. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in op*' som dosedanjega dela, ter dokazili o strokovni i j obrazbi in praksi, ter dokazili o nekaznovanju, na-> kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa n naslov: Razpisna komisija Industrije bombažnih i delkov Kranj, Staneta Žagarja 35 pod oznaK »Razpisna komisija«. SOBOTA — 20. aprila 1968 SPOREDI GT AS « ii STRAN Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 url ter ra dijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24- uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 20. aprila 808 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset mirnu z našimi ansambli — 9.45 p albuma skladb 7.a mladico — ifj.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Kar po domače — 12.03 Na današnji dan -- 12.10 Iz suite Hany Janos — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.10 Priporočajo varn — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 16.20Glasbeni intermez-2o — 15.45 Naš podlistek — 1600 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti Joma in v svetu — 18.15 Pravkar prispelo - 18 50 S *nužnega trga — 19.00 Lahko Boč, otroci — 19.15 Minute s Pevko Ivanko Kraševcc — lp-25 Pet minut za EP — 20.00 Tekmovanje ansamblov — 21.00 Melodije za dobro voljo r* 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v nc;\i teden Drugi program 20.05 Glasbena pravljica — 20-15 Sobotno popotovanje — 21.20 Iz zborovskega opusa Gorica Prelovca — 21.40 Ju-koncertnih dvoran — 22.00 Ples v noč; — 23.00 Ura Dri losep.iu ilaydnu Nedelj \ — 21. aprila 6-00 Dobro jutro — 7.30 Za jgJVJske pro zvajalce — 8.05 *dijska igra za otroke — »(£ Jklad°e ■•■•> mladino - — r* Naši po Hšalci čestitajo n Pozdravljajo - I. — 10.0.) ^Pomnite tovariš; — 10.25 ^edmi-borhe in dc!a ~~ 1(US jo^rtjski mozaik lepih me- jj. 1 ~~ 11 00 Turistični napot-Vor tu'e Boste - 1150 Pogo. da« « P°sl"šalci — 12.00 Na P^r'i dan — 12.10 Naši dr^ , lci Čestitajo in poz ia.;u - H. _ 13.15 lz Ir.'^n'h parutiir — 13.40 Ne-.Jska reportaža - 14.00 Po- tic! B?1** °b lahki glasbi - 14.30 I505 °peska tega tedna . "ojo znameniti operni iCj ~~ 16.0J Radijska igra l7W m Glasbcna medigra — Poln Neti^ljsko športno po-otr^e - 19.00 Lahko noč, g',., \ - 19.15 Glasbene raz-Zv^p_Ce - 20.00 V nedeljo Čer ^ T~ 22.15 Serenadni vc-23.05 Literarni noktur- Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Glumači — opera — 17.15 Troje klavirskih miniatur Janka Ravnika — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani lz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 22. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10. Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Violinist Henryk S/.ji ing igra Kreislerja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Pi iporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 1435 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — 14.55 Kred t:i:i banka»in hran.lniea Ljubljana — 15.20 Glasb..i i interme/-zo — 15.40 Poje zbor Ljubljanski zvon — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 OdlomM iz opere Mireille — 18.00 Aktualnost-; doma in v svetu — 1*.15 Signali — 18.30 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — VM5 MklUtC s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut /a EP — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslužili — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 20.35 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 23.20 Izbrali smo za vas — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.03 Literarni večer — 22.32 Zvoki v noči — 23.00 Cocktail jaz/a T03EK — 23. aprila 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenska glasbena folklora v priredbi Tončke Maioltove — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napitki za tuje goste — 11.20 V ritmu današnjih dni — 12.''J Na današnji dan — 12.10 0b;a7 iz češke glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut /a novo pesmico — 14.25 Lahka glasba - 14-55 Kreditna banka in hranilnici Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidcjije — 16.U0 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenske zborovske skladbe in prired-be narodnih za zbor — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepjtovo — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skiipnj pivigram JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za viši > stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Češke ljudske pesmi — 21.40 Iz prve knjige Debos-svjevih preludijev — 22 00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.09 Dvesto let Godalnega kvarteta SREDA — 24. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne giasbc — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pr; vas doma — 11.03 Turisti.ni napotki za tuje g> ste — 11.15 Slovenske narodne in domače melodije za sredo dopoldne — 12.00 Na današ:iji dan — 12.10 Lalija — simfonična rapsodija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kredima banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermez. zo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.(15 Mladina sebi in vam — 18J00 Aktualnruti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo Domenica Scariattija — 18.4) Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet m .uit za EP — 20.00 Glasbeni intermezzo — 20.15 Vstajenje — opjra — 23.05 Literarni nokturno Drvi pro-ram 14.05 Rad.jska šola ra srednje stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Sonata št. 5 — 21.4) Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po sodobni gla (bi ČETRTEK — 25. aprPa~ 8.08 Operna mat;tu;a — 8.55 Radijska šote za višja stopnjo — 9.25 Nekaj pesmi s slovenskega juga — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj odlomkov iz opere Nikola Subie Zr.nski — 12.33 Kmetijski nasveti — 12.43 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo za vas — 1^2) Glasbeni internie/zo — 15.4) Majhen recital sop raniš tke Vande Gcrlovičeve — 16.00 Vsak dan za vas t 17.03 Ce-trtkov simfonični 'k.ln-ert — 18.00 Aktualnosti don-a in v svetu — lf.15 Ttrrntičj.a oddaja — 18.45 Jtvkovni pogovori — 19.03 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.03 Četrtkov večer domaČih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večeri — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodiie po pošli — 22.20 Med mojstri lahke glasba — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 26. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pesmi Albina VVeingerla poje ženski vokalni kvartet — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tri Liszto. ve skladbe za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Turistični napotki — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 CIo vek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotiih — 19.00 Lahko ne, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Svete — 19.25 Ptt minut za EP — 20.00 Poje zbor Slavček iz Trbovelj — 20.30 Dobimo se ob ist uri 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Paul Hindemith in Alban Berg — 23.05 Literarni nokturno DrugI program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z melodijami križemsvet — 20.05 Ra i' Nka igra 21.20 Zumberške narodne pesmi — 21.40 Dve sonati za klavir — 22.00 Praški glasbeni dogodki 1967 — 23.35 Godala za lahko noč Kranj CENTER 20. aprila amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. iial. barv. CS filma POD ZELENIMI ZASTAVAMI ob 22. uri 21. aprila angl. ital. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI ob 13. uri, amer. barv. CS film PRERIJA ČASTI ob 15., 17. in 19. uri, y. j-ofltera franc. špan. barv. f I ma DAMA IZ BEJRUTA ob 21. uri 22. aprila franc. špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila franc. špan. ban'. CS ltlm DAMA IZ BEIRU1A cb 16., 18. in 20. uri K.:an) STORŽ I ć 20. aTiia nem. barv. film GRBAVEC IZ SOHA ob 16. mi, ameriški film BELI JOR-GOVAN ob 18. in 20. uri 21. aprila nem. barv. film GRBAVEC IZ SOHA ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film VODIC ZA OŽENJENE MOŠKE ob 16. in 20. uri 22. aprila amer. barv. lil m FRERIJA ČASTI ob 16. uri, amer. barv. CS film VODIC ZA OŽENJENE MOŠKE ob 18. ari, nem. barv. film GRBAVEC IZ SOHA ob 20. uri 23. apr.la premiera avstiij. barv. CS filma TRI PIPE ob 16., 18. in 20. uri Stražiščc SVOBODA 20. aprila nem. barv. film GRBAVEC IZ SOHA ob 20. uri 21. aprila DOLINA NASILJA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 20. aprila špan. barv. VV film MEHANSKI KLAVIRJI ob 20. uri 21. aprila avstrij. barv. CS f:lm TRI PIPE ob 16. in 20. uri, špan. b:fja Loka 2037 Prodam MOPED moskvito. Kranj — Straži šče, Gasilska 5 2038 lIlIUlIUilUllUUtllUHHlIllllll'llIlIlUtllllHMU šoferski tečaj v Šenčurju *a A in b Alegorijo se prične v torek 23. 4. ob 17. url ^Prostorih AMD Šenčur AMD Šenčur "»iinmitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiniHim Ugodno prodam PRIMO l^oCCm' registrirano za leto m- Jesenice Kidričeva 22 2039 la*Jw - kombi, zaprt, letnik r,*2. Prodam za 18.000 N din. Ure^o, Sp. Gorje 20 2040 pt£°dam dvosedežni MO-aSf* ^km- Begelj Jože, micd«iŠka 15 Kranj ric roda m „ 'resiT/ voznem stan m n°ViK lriran MOPED za 850 striran in COLIBRI. W-^toV dobrem stanju za Lo £ Uln. moško rogovo KO-fefe ^^ko. Zapuže 2, Be-2042 rOVALCI M0cn teleta *rmila za krave, ■C P.rašiće, kokoši, pi- ^anef» *~."w"v-c> kokosi, piko^ m ostala krmila, °trobe' • pšenica- preše, gnojil. .ltd- ter umetna ciJski ln 0srali reproduk-stvo "p^erial za kmetij-^iSc0 te naJccneJe v Kmetijskega živilskega >%|7 kombinata ^rot'*ina Center. DEŠKO KOLO lu.\sus-juni-or, lepo in močno, skoraj novo, ugodno prodam. M. Ravnikar, Kranj Vodopivče-va 2 2043 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Jadran. Suha 43 pri Predosljah 2044 Prodam italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Ogled od 14. do 16. ure. Marč:na, Kranj, Valjavčeva 8. Informacije telefon 22-721 2045 Zaradi preureditve stanovanja ugodno prodam skoraj novo kombinirano knjižno OMARO, MIZICO in tri FOTELJE. Hrovat, Delavska c. 32, Kranj — Stražišče 2046 Velkavrh Ana proda zacid-ljivo PARCELO pri Sv. Duhu pri Skofji Loki. Informacije Sv. Duh št. 3 2047 Prodam kuhinjsko OMARO, električni ŠTEDILNIK in PO. MI VALNO MIZO. Jamšek, Titov trg 5, Kranj 2048 Prodam PRASlCA za zakol. Gorenjcsavska 19, Kranj .2049 Prodam krmilno REPO in BIKCA. Bašelj 17, Preddvor 2050 Poceni prodam dve rabljeni dobro ohranjeni sušilni (HAUBI) KAPI. Koritnik, frizerski salon, Skofja Loka 2051 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo. Sr. Bela 4, Preddvor 2052 Prodam 200 kg KROMPIRJA (dizere rdeč) in 200 kg igor. Kranj, Jezerska c. 92 A 2053 Prodam ŽREBICO, staro eno leto ali zamenjam za GOVED. Pšenična polica 7, Cerklje 2054 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK za seno. Ben-da, Sinkov turn 4, Vodice nad Ljubljano 2055 Prodam PLETILNI STROJ. Naslov v oglasnem odelku 2056 Prodam 2000 kg SENA. Sp. Bitnje 11, Zabnica 2057 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA — dobrin. Tr-boje 28, Smlednik 2058 Prodam semenski KROMPIR igor. Sr. Bitnje 9, Zab-nica 2059 Prodam GUMIVOZ, nov, 13x5.60 col. Košir Anton, C. talcev 11, Radovljica 2060 Poceni prodam otroško PO-STEIJICO, dva športna (zlož. Ijiva) in 1 globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 2061 Prodam vprežni KULTIVA-TOR, dve SLAMOREZNICI — ultra in usa, vodno električno ČRPALKO in KOSILNICO z žetveno napravo. Zalog 8 Cerklje 2062 Prodam KRAVO. Nasovče 3, Komenda 2063 Prodam SLAMO. Zg. Brnik 93, Cerklje 2064 Prodam 7 tednov stare FRASIčKE. Zalog 11, Cerklje 2065 Prodam KONJA. Škofic Franc, Mlaka 24, Kranj 2066 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Rev Ivanka, Moste 51, Žirovnica 2067 Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 70 2068 Prodam 300 kg SENA. Visoko 50, Šenčur 2059 Piodam 4 PRAŠIČKE po 100 kg težke in travniško BRANO. Križaj, Zg. Scnica 10, Medvode 2070 Prodam globok — pleten OTROŠKI VOZIČEK (nemški). Kranj, Jelenčcva 33 2071 Prodam novo traktorsko KOSILNICO (nemško) original MASSEY — FERGUSON, pogon spredaj na glavno gred. Voklo 49, Šenčur 2072 Prodam KRAVO, maja četrto tele. Paloviče 11, Brezje 2073 Prodam garažna VRATA in 4 nova tridelna OKNA — lC0xll0. Kranj, Pšcvska cesta 2/F 2074 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Komatar, Selo pri Žirovnici 2075 Prodam semenski KROM. P1R merkur in veje za butare. Visoko 31, Šenčur 2076 Prodam semenski KROMPIR. Breg ob Savi 6, Kranj 2077 Prodam mlado KRAVO po izbiri s teletom ali brez. Tenet iše 13, Golnik 2078 Prodam PRAŠIČA, 120 kg težkega, KRAVO, 8 mesecev brejo, in 4 litoželezne LIJAKE. Gorenjesavska 21, Kranj 2079 Prodam KRAVO, ki bo junija teletila. Carman, Podlju-belj 25, Tržič 2080 Prodam KOBILO, 4 leta staro, zamenjam za goved ali starejšega KONJA. Zalog 43, Cerklje 2081 Prodam KONJA, 6 let sta-Tega, in ZREBICO, eno leto, ali zamenjam zo goved. Zalog 42, Cerklje 2082 Ugodno prodam ELEKTROMOTOR 10 KM. Cof Jože, Viiiog 5, Skofja Loka 2083 Prodam pol HIŠE s posebnim vhodom v Naklem. Naslov v oglasnem oddelku 2084 Prodam otroško POSTELJICO. Renko, Planina 26, Kranj 2085 Prodam PRASlCE za zakol. Visoko 90, Šenčur 2086 Prodam 2000 kg KROMPIRJA igor za seme. Jenko Stane, Trboje 42, Smlednik 2087 Najboljšemu ponudniku prodam 2 ha borovega GOZDA v bližini Brnikov pri Cerkljah. Ponudbe poslati pod »Stelja« 2088 Ugodno prodam 4-delno kombinirano OMARO, 4 stole, MIZO, KAVČ; vse iz trdega lesa in dodatni ŠTEDILNIK tobi. Vihar, Kranj, Valjavčeva 8 2089 Prodam KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku 2090 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Sr. vas 45, Šenčur 2091 Prodam KRAVO, 7 tednov brejo, ki bo drugič teletila, ali s teletom. Luže 6, Šenčur 2092 Prodam nove gostilniške STOLE, MIZE in STOPNICE po nizki ceni; ter oddam eno-sobno komfortno STANOVANJE. Mihclič Francka, Golnik 25 2093 Prodam MOPED colibri, dvosedežni, prevoženih 60OJ km. Zg. Brnik 72 2094 Prodam VESPO-GS 150 cem, tudi na ček. Kranj, C. 1. maja 1 — telefon 21-551 2095 Prodam avto BMVV-1600, letnik 1967 s prevoženimi 16 tisoč kilometri po ugodni ceni. Kranj, Luznarjeva 13 2096 Prodam zaprto PRIKOLICO za avto, nosilnost 800 kilogramov. Brezje 27 2097 MOTOR — maksi 175 cem, nemški, prodam ali zamenjam za MOPED ali rezan les. Vodnik Franc, Vir, Bu-kovčeva c. 17 pri Domžalah 2098 Kupim HIŠICO ali podobno za preureditev za vikend ali manjšo PARCELO kupim v bližini Kr. gore. Dam v račun dober osebni AVTO ali gotovino. GARZAROLI, Ljubljana, Celovška c. 50 2099 Kupim suhe smrekove DESKE 25 mm, 6—7 m3. Naslov v oglasnem oddelku 2100 Kupimo lesen KMEČKI STROP iz hiše. Ponudbe na upravo Gorenjskega muzeja Kranj, Tavčarjeva ul. 43/1 2101 Kupim otroški globok VOZIČEK. Ponudbe poslati pod »uvoz« 2102 Kupim vprežno KOSILNICO na 14 ali 16 nožev. Dolenc Janez, Zabnica 26 2103 Kupimo stanovanjsko HIŠO z nekaj zemlje. Ponudbe poslati pod oglasni oddelek Jesenice 2104 Ostalo ROLETE vseh vrst in struženje parketa naročite zastopniku SPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9 1943 Sprememba naslova naše ustanove je: DELAVSKA UNIVERZA Kamnik, Kidričeva ul. Zdravstveni dom, II. nadstropje, soba 121. 2108 USLUŽBENEC srednjih let išče stanovanje pri osamljeni tovarišici v Kranju ali bližnji okolici. Možnost poznejše poroke. Ponudbe poslati pod »Sporazum« 2109 Oskrbo dam starejšemu moškemu, ki bi mi posodil za kratko dobo denar za samostojno obrt. Ponudbe poslati pod »Osamljena« 2110 Takoj vzamem v najem GARAŽO v bližini Zl. polja. Kranj, telefon 220-52 2111 Iščem skromno dekle, razočarano v ljubezni, za ženi- tev. Sem miren gorenjski fant, star 36 let z lepim mesečnim zaslužkom in lastnim domom. Vdove in ločenko z otrokom niso izključene. Ponudbe poslati pod »Ni prijetno biti sam« 2112 Našla sem zavitek z blagom. Dobi se Kranj, Stareto-va 3, Cirče 2113 Nujno potrebujem 8000 N din posojila za opremo RTV servisa. Vrnem po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Obrt« 2114 ENODNEVNE PIŠČANCE čiste pasme leghorn, mešane po 2.20 N din ter prebrane po 4,10 N din in brojlerje po 2,20 N din lahko dobite vsako sredo in soboto od 9.—12. ure pri RAZISKOVALNI postaji biotehnične fakul. v Ro-dicah pri Domžalah. Sprejemamo tudi pismena naročila. 2115 Za enosobno stanovanje ali GARSONJERO z odločbo dam lepo nai»rado. Ponudbo poslati ped »Nagrada« 2116 Oddam samske SOBE — prazne ali opremljene. Naslov v cglasnem oddelku 2117 Iščem stare j.šo pošteno žensko za varstvo otrek — izmenično. Renko Jože, Moša Pi-jado 3, Kranj, telefon 22 392. Ostalo po dogovoru. 2118 Iščem, dekle, ki bi po službi pomagala na manjši kmetiji v bližini Kranja. Dam hrano in stanovanje. Nas'ov v oglasnem oddelku 2119 Iščem SKUPINO ZIDARJEV (s stroji) za zidanje dvo-stanovanjske hiše. Ponudbe pod »ckelica Kranja« 2120 Izgubila sem otroški rjav ČEVELJČEK. Pošten najditelj naj ga odda v mločno restavracijo Kranj 2121 Za dve leti iščem SOBO in KUHINJO v Kranju. Ponudbe poslati pod »maj« 2122 Iščem enosobno STANOVANJE ali dvosobno za eno leto v okolici Kranja do Škofje Loke. Plačam vnaprej po dogovoru. Naslov v oglasnem odd. 2123 Prireditve Gostilna pri MILHARJU v Smartnem prireja v nedeljo, 21. 4. 1968, zabavo s plesom. Igral bo TRIO FRENKY. Vabljeni! 2105 Gostilna TABOR Gorenja vas nad Sk. Loko prireja v nedeljo, 21. 4. 1968, zabavo • plesom. Za razvedrilo bo poskrbel znani TRIO METODA iz Ljubnega. Vabljeni! 210« GOSTILNA pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. V soboto igrajo trio FRENKY, v nedeljo pa VESELI VANDROV-CKI. Vabljeni! 2107 Dežurni veterinarji Od 20. 4. do 27. 4. Od 27. 4 do 6. 5. Od 6.5. do 11.5. Od 11.5. do 18.5. Od 18. 5. do 25. 5. Od 25.5. do 1.6. Rus, Cerklje, tel. 73115 Bedina, Ješetova 29, tel. 21631 Vehovec, Stošičeva 3, tel. 21070 Rus, Cerklje, tel. 73115 Bedina, Ješetova 29, tel. 21631 Vehovec, Stošičeva 3, tel. 21070 Odprto prvenstvo Kranja v namiznem tenisu Prvaka: Vidic in Žerovnikova Na letošnjem občinskem prvenstvu Kranja v namiznem tenisu je nastopilo kar 105 tekmovalcev in tekmovalk, kar predstavlja doslej eno najbolj množičnih prvenstev. Tekmovanje je bilo izredno zanimivo, nekatere igre pa tudi dokaj kvalitetne in izenačene. Zmagal je nepričakovano Vidic, medtem ko je bil favorit Stare šele peti. Med ženskami je zanesljivo zmagala Žerovnikova. Pri mladincih pa je zmagal Stare. Vrstni red: moški A — 1. Vidic (Triglav), 2. Kerštajn (Kranj), 3. Novak (Kranj), 4. Pangrič, 5. Stare (oba Triglav); moški B — L Bec (Sava), 2. Ramovž (Triglav), 3. Štefanec (Kranj); dvojice — 1. Kerštajn—Novak (Kranj), 2. Ramovž— Voglar (Triglav); mladinci — 1. Stare, 2. Pangrič (oba Triglav), 3.—4. Moher (Voglje) in Kalan (Orehek); ženske — 1. žerovnik, 2. Lampret, 3 Jakopin (vse Triglav), 4 Kožic (Orehek) itd. P. Didić Košarkarji na startu Letošnje tekmovanje v prvi republiški košarkarski ligi bo izredno zanimivo. Najboljše štiri ekipe z lanskega tekmovanja so si pridobile pravico nastopa v na novo ustanovljeni II. zvezni ligi. Prav zaradi tega bo kvaliteta lige slabša, Šport v kratkem NOGOMET — Triglav je v nedeljo po dveh zaporednih remijih pobral ves izkupiček. Premagal je Svobodo s 3:1 (2:0) in je še vedno na 6. mestu. V zahodni conski ligi pa je Kamnik izgubil z Izolo 1:3 (1:2). ROKOMET — V nedeljo se Je začel spomladanski del prvenstva v ženski republiški ligi. Gorenjski predstavniki so igrali takole — Selca : Steklar 14:6 (4:2), Olimpija : Storžič 13:3 (4:2), Murska Sobota : Kranj 17:8 (5:3). * Tekme v Tržiču ni bilo, ker ni prišel sodnik. Ptujska Drava pa ni pristala, da bi srečanje vodil domač sodnik in bodo glede na to Tržičani dobili tekmo s 5:0 w. o. KOŠARKA — Tekmovanje se je začelo v obeh republiških ligah. V moški konkurenci sta gorenjska predstavnika igrala takole: Kroj : Rudar 65:48 ( 37:26), Tolmin : Jesenice 62:71 (23:32). V ženski ligi, kjer letos nastopajo kar tri ekipe z Gorenjske, pa so bili doseženi naslednji rezultati: Kroj : Maribor 36:42 (19:21), Slovan : Triglav 53:24 (19:10), Ilirija : Jesenice 34:38 (18:21). KEGLJANJE — V nedeljo Je bilo končano mošt veno prvenstvo Slovenije v kegljanju. Prvak je postal že pred 14 dnevi kranjski Trijrlav, druge pa so Jesenice, medtem ko se bo morala Kranjska gora posloviti od republiške lige. NAMIZNI TENIS — Na zveznem namiznoteniškem turnirju za mladinke in mladince, ki je bil v soboto in nedeljo v Kranju, je žerovnikova zasedla četrto mesto, Stare pa je bil med 14 tekmovalci zadnji z eno zmago. medsebojna srečanja pa zaradi izenačenosti moštev veliko bolj zanimiva. Absolutnih favoritov gotovo ni, čeprav so moštva z večjimi ligaškimi izkušnjami na boljšem. V bor. bo za prvo mesto bo naj resneje posegla ekipa Trnovega, ki ima velike možnosti, zaradi rutine in dobrih igralcev. Od gorenjskih moštev v ligi nastopata Kroj iz škofje Loke in Jesenice. Kroj je že v lanski sezoni nastopal s precejšnjim uspehom in mu zato letošnje tekmovanje ne bo delalo večjih težav. Poleg Maribora je prav ekipa Kroja najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v ligi. Moštvo Jesenic je letos popolnoma pomlajeno. Izmed starih igralcev so v moštvu ostali samo Jeraj, ing Senčar Ladko in Koren. Vsi drugi pa so mladinci, ki bodo prvič igrali v slovenski ligi. Težko je napovedati, kako se bo moštvo znašlo v ligi. Vsekakor pa bodo izkušnje treh igralcev in nadarjenost nekaterih mlajših igralcev veliko pripomogle, da bo tudi moštvo Jesenic v skupini za najvišji naslov. L. Katnik 131fIf!IIf11III i:!l!i 111II111f111111111III11IIIII11;IfM i Speedway tekmovanje z mopedi Ljubljanska conska rokometna liga Remi v Dupljah V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige je Kranj na svojem igrišču premagal Šentvid s 16:14 (7:6). V gorenjskem derbiju pa so rokometaši Križ v Dupljah presenetljivo osvojili eno točko. Na tekmi v Dupljah je bilo v nedeljo rekordno število gledalcev (200). Po 14. kolu so v vodstvu še vedno Medvode, Kranj je drugi, Duplje so pete, Križe pa predzadnje. V nedeljo se bodo gorenjski predstavniki pomerili takole: Križe : Novo mesto, Šentvid : Duplje in Radeče : Kranj. J. Kuhar V nedeljo srečanja strelcev Celovca in Kranja Prvič je letos ObSO Kranj pripravil za kranjske strelce prvenstvo s precizno zračno puško. To srečanje pa je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance Kranja, ki se bo jutri pomerila z ustrezno ekipo Celovca. Na tekmovanju je bil najboljši Jože Lombar, ki je zanesljivo zmagal s 379 krogi od 400 možnih. REZULTATI: 1. Lombar (Preddvor) 379 2. Frelih (Brat. Enot.) 372, 3. To-plišek (Brat. Enot.) 372, 4. Žagar (Primskovo) 371, 5. Peternelj (Sava) 367, itd. B. Malovrh m/m Atletski klub Triglav pripravlja akcijo 50 sprinteric Z letošnjo sezono stopa kranjski atletski klub Triglav v trinajsto leto svojega delovanja. Prav letos, ob največjem razmahu množičnosti in kvalitete, pa so se v klubu pojavile težave, ki resno grozijo omejiti delo oziroma onemogočiti nadaljnji razvoj tega športa v Kranju. V mislih imamo finančne težave, v katerih se je znašel klub pred začetkom glavne tekmovalne sezone. Prazna klubska blagajna onemogoča, da bi tekmovalce opremili z najnujnejšo opremo, čeprav pri nakupu sami prispevajo tudi do 80 odstotkov sredstev (glede na tekmovalni razred). Oprema atletov, ki velja okoli 40.000 starih dinarjev (sprinterice, copate in trenerke za prek 100 atletov bi presegla dotacijo, ki jo klub dobi), je predraga, da bi jo dobili najboljši, kaj šele slabši ali začetniki. Zato se je vodstvo kluba odločilo, da se obrne na sindikalne podružnice in delovne kolektive kranjske občine, da jo podprejo v akciji 50 ŠPRIN' TERIC, s katere bi omogočili svojim tekmovalcem udeležbo na najpomembnejših tekmovanjih in še nadaljnjo razširitev množičnosti v enem od fiziološko najpomembnejših športov. Ker je v klubu veliko atletov, ki so sicer zaposleni v kranjskih kolektivih, uprava kluba upa, da bo akcija uspela. Vsekakor zasluži pobuda za to akcijo vso pohvalo! Gorenjska rokometna liga Zmaga Kamnika v Selcih Vodeči ekipi Radovljica in Kranjska gora sta zabeležili v prvem spomladanskem kolu najvišji zmagi. Presenečenje predstavlja zmaga roko-metašev Kamnika v Selcih, skofja Loka je v enakovredni igri premagala Jesenice, ki so prikazale solidno igro. Lahko zmago pa so dosegli tudi rokometaši druge ekipe Kranja, ki so v Cerkljah premagali* Krvavec, ki se bo po vsej priliki poslovil od prve gorenjske lige. taaa-ianaaoaBaBBBEr REZULTATI: skofja Loka' Jesenice 28:22 (14:11), Kri*e B : Radovljica 15:35 (6-l4h Žabnica : Kranjska gora l*2i (12:11), Selca : Kamnik l*1' (10-9), Krvavec : Kranj 0 9:24 (4:10). Lestvica: Radovljica 1010 0 0 224:131 20 Kr. gora 10 8 1 1 297:L* 17 šk. Loka 10 6 1 3 178.151 1* Selca 10 604 131:112 I* Kamnik 10 5 0 5 185:129 W Kranj B 10 4 1 5 148:143 9 Žabnica 10 406 192:191 8 Jesenice 10 3 0 7 174:184 6 Križe B 10 1 1 8 135:221 Krvavec 10 1 0 9 112:230 bo*0. Jutri, v nedeljo, se ledu.)1 Gorenjska nogometna liga Lesce : Ločan 0:2 (0:1) V 10. kolu sta bili odigrani v I. ligi le dve tekmi. Vodeči Ločan je zmagal v Lescah, Triglav B pa odpravil Tržič, medtem ko je bila tekma Kranj : Železniki odložena, ker so to nedeljo nogometaši Kranja gostovali v Avstriji. pomerili v 11. kolu nasi pari: Kranjska gora : S# , Radovljica : Zabnica, nik : Jesenice, Krvavec : 5 g fja Loka, Kranj B : Križe p. Didtf REZULTATA: Lesce : Ločan 0:2 (0:1), Triglav B : Tržič 3:1 (1:0). LESTVICA: Ločan 9 7 0 2 21: 8 14 Kranj 7 5 11 18:11 11 Svoboda 7 4 1 2 20:12 9 Tržič 8 3 2 3 16:14 8 Lesce 8 3 2 3 11:12 8 Železniki 7 0 3 4 10:16 3 Naklo 8 0 1 7 6:29 1 V drugih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: B liga — Predoslje : Borac 1:1 (1:0), Preddvor : Kropa 2:0 (0:0), Podbrezje : Tr-boje 7:2 (3:1). Pionirska liga — Triglav : Tržič 1:0 (0:0), Naklo : Jesenice 4:1 (2:0), Lesce : Ločan 2:1 (0:1), Kranj : Železniki 3:0 (2:0). P. Didić Izdaja in tiska CP >G