Najvačji v Z^rulemli driavak Vetja za T«e leto • . . $6.00 Za pol late > • • • . $3.00 Za New York calo leto • $7.00 Za iDOMOtttVD celo leto $7.00 \ GLAS NARODA r The largest Starano Da2y ki the United StwtMi List slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Hofidajt. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaca 3-3878 No. 108. — Stev. 108. Entered aa Second Class Matter September 21, 1303, at the Port Office at New York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. NEW YORK, FRIDAY, MAY 8, 1936—PETEK, 8. MAJA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—387$ Volume XLIV. — Letnik XLIV. "LIGA NARODOV MORA OBSTATI!"-PRAVI EDEN Veliki fiasko Lige narodov je javno priznan MUSSOLINI NE BO OVIRAL ANGLEŠKIH IN FRACOSKIH INTERESOV V ABESINIJI Ministri so pripravljeni sprijazniti se z dejstvi. — Eden se bo posvetoval z angleškimi domini ji. — Italijani so zavzeli Džižigo. — Kmalu pride na vrsto Harar. LONDON, Anglija, 7. maja. — Zahtevo opozicije, da mora vlada natančno pojasniti angleško stališče glede Abesinije na prihodnji seji sveta Lige narodov 1 1. maja, je vnanji minister Eden za vrnil, vendar pa je poslanski zbornici rekel, da mora Liga dalje obstati, četudi je treba dejstvom zreti v obraz. "Ni vprašanja, da je bil zadan hud udarec zgradbi Lige narodov in teoriji kolektivne varnosti," je rekel Eden. "Vlada je pripravljena stopiti v posvetovanje z do-miniji glede vprašanj, ki so nastala vsled italijanske zmage v Afriki. Jasno je, da mora Liga narodov nadaljevati svoje delo. Za uravnavo mednarodnih zadev je neoohodno potrebna. Ravno tako je potrebno, da položi račune o novem položaju in to nalogo mora po mnenju vlade rešiti, četudi ne s preveliko naglico." Z ozirom na kočljivi položaj je rekel član delavske stranke Hugh Dalton v poslanski zbornici: Kot Angleži se moremo sramovati položaja, v katerega je kabinet s svojo politiko spravil Abesini-jo, Ligo in našo deželo. Moja "stranka je na stališču, da se morajo gospodarske in finančne sankcije proti Italiji ravno sedaj še nadaljevati. So celo vzroki, ki zahtevajo še ostrejše sankcije in bi -moral biti razglašen embargo n^ petrolej in na druge stvar?, RIM, Italija, 7. maja. — Italijanska južna armada je zasedla strategično važno mesto Džižiga, 50 milj vzhodno od Hararja. Kmalu nato, ko so čete vkorakale v mesto, se je general Oraziani pripeljal z aeroplanom in se je polastil mesta. Tudi mesto Harar bo zasedeno v enem ali dveh dneh. Z istim dnem, ko bo zavzet Harar, bo sedemmesečna vojna končana. DZIBUTI, Francoska Somalija, 7. maja. — Oddelek francoskih vojakov, ki je bil namenjen v Addis Ababo, se je defeet milj pred glavnim mestom spopadel z abesinskimi roparji, toda kakih izgub poročilo ne omenja. Vojaki so bili poslani v Addis Ababo, da napravijo v mestu red, ko je neguš Haile Selassie v soboto pobegnil in so pijani abesinski vojaki pričeli mesto pleniti. Ker je italijanska vojska prej vkorakala v mesto, so se francoski vojaki vrnili. ADDIS ABABA, Abesinija, 7. maja. — Italijanski governer Addis Ababe, Giuseppe Bottai, je prevzel oblast nad prestolico in je celo obdržal cesarsko policijo, da zopet napravi v mestu red. Italijanski vojaki nadzorujejo domačine, da pospravijo razvaline, ki so jih povzročali sami s požigom. — Oblasti cenijo, da je divjanje albesinskih vojakov v Addis Ababi zahtevalo 500 človeških V« 1 • • življenj. PARIZ, Francija, 7. maja. — Mussolini je obvestil Francijo, da se je odločil, da razglasi Abesinijo za italijansko kolonijo, ne pa za protektorat. Ob- BALKANSKA ZVEZA JE POVSEM EDINA Zaveznice niso obvezane pomagati proti napadu izvenbalkanske siie. — Balkanska zveza samo proti Bolgarski in Albaniji. BEOGRAD, Jugoslavija, 7. maja. — Štiri Članice Balkanske zveze so skončale svoji f>o-litični razgovor iii so v svojem uradnem poročilu obvestile svet, da so si v jamščini za mir brezpogojno edine. Pred zaključno sejo je bilo pet dolgih konferenc med zastopniki Jugoslavije, Romunske, Grške in Turčije. Nekateri diplomati so bili mnenja, da je Balkanska zveza svoje stališče napram vna-njemu svetu oslabila, kajti, kot je bilo rečeno, je bil tekom posvetovanj sprejet predlog Grške, da članice zveze niso več dolžne pomagati kaki svoji zaveznici, ako jo napade kaka iz-venbalkanska država. To premembo je zelo nerada potrdila Jugoslavija, ker je najbolj izpostavljena nevarnosti, da se bo hotela Italija razširiti na njeno škodo. Slednjič pa se je Stojadinovič vklonil, da zveze ne bi oslabil z notranjim nesporazumom. V svoji novi obliki je tedaj Balkanska zveza naperjena samo --roti Bolgarski in Albaniji. Drugače pa je ipotekla konferenca v najbolj prijateljskem ozračju, tako da je mogoče sklepati, da je bila sedaj zveza nanovo utrjena. Po končani konferenci Balkanske zveze se je pričela konferenca Male antante, ki bo v prvi vrsti razpravljala o oborožitvi Avstrije. Turški vnanji minister Aras je kot predsednik konference prebral časnikarskim poročevalcem uradno poročilo o konferenci. Ker se je časnikarskim poročevalcem zdelo uradno poročilo prekratko in prazno, so poročevalci na Ayisov poziv, da mu stavijo vprašanja, molčali. Romunski vnansji minister Titulescu je smeje rekel, da je to prva zmaga diplomacije nad časnikarji, ker so bili prisiljeni molčati. ODSTOPANJE DRŽAV OD LIGE Ministri štirih severnih držav bodo razpravljali o Ligi. — Postavili bodo Skupno fronto. V " ' ................ KODAXJ, Danska, 7. maja. — Vnanji ministri Danske, Švedske, Norveške, Finske in Holandske bodo v soboto imeli v Ženevi sejo, na kateri bodo razpravljali o morebitnem izotopu iz Lige narodov, ako Liga malim državam ne more dati zadostne jamščinc za njihovo varnost. Po konferenci petih v na njih ministrov se jim bosta še pridružila zastopnika Španske in Švice in bodo vsi skupaj stavili zahtevo, da Abesinija na-vz lic italijanski zmaari ne sme biti zapuščena. Javnost v skandinavskih deželah zahteva, da male države izstopijo iz Lige narodom*, ako jim ne more za jamčil i varnosti. ŽENEVA, Švica, 7. maja. — Sobotna seja tako imenovanih nevtralnih držav navdaja Ligi-ne kroge z novim upanjem. — Male države, ki so stavile vse svoje upanje v Ligo narodov, so sedaj zaradi uničenja abe-sinskega cesarstva zelo razburjene. Razun Švice, so države odločno zahtevale ostre sankcije proti Italiji, zlasti Švedska. — Danska je na zadnji seji sveta celo zavzela strožje stališče kot Anglija, ker je zahtevala, da mora Liga narodov navzlic i-talijanski zmagi v Afriki proti Italiji obdržati sankcije. ANGL. RUSKA MORNARIŠKA POGAJANJA V Londonu se bodo kmalu priče!a pogajanja. — Obe državi si boste naznanjali načrt za zgradbo ladij. MOSKVA, Rusija, fi. maja.— V kratkem se bodo v Londonu pričelo med Anglijo in Rusijo pogajanja za omejitev oborožitve na morju. Ko je bila 25. marca podpisana mornariška pogodba med Anglijo, Francijo, in Združenimi država/mi, je Anglija povabila Rusijo k takim pogaja-njim. Ker je Japonska izstopila iz londonske mornariško pogodbe, so Anglija. Združene države in Francija sklenile pogodim, po kateri vsaka država drugi naznani svoj načrt za gradbo bojnih ladij. Anglija skuša pridobiti Rusijo za tisto pogodbo. O ruski mornarici pride le malokaj v javnost, razun, da se stalno ojačuje. Ruske mornariške potrebe so povsem drugačne kot so pot robo Zilruženili držav, Anglije, Francije in Japonske. Ker Rusija nima prekomorskih kolonij, ji je treba braniti samo svoje obrežje, za kar zadostujejo majhne bojne ladje in submarini. Nemiri na Hrvatskem. ZAGREB, Jugoslavija, 7. maja. — V nemirih, do katerih je prišlo ob priliki birme v vasi Sesvete, so bili ustreljeni trije hrvatski kmečje. V Bečeju Starem je 3000 krstov oprostilo 50 jetnikov. ANGLEŠČINA POGLAVITNI JEZIK BERLIN, Nemčija, 7. maja. — Naučni minister je izdal razglas, ki določa, da je leta 1937 po vseh šolah treba vpeljati kot najvažnejši tuji jezik angleščino. BALTIŠKA ZVEZA V NASTAJANJU HELSINGFORS, Finska, 6. maja. — Nedavni obisk estonskega, letskega in litvin«4cega generalnega styha v Moskvi, kjer so bili gostje ruskega generalnega štaba, je v diplomatskih krogih v baltiški pokrajini povzročil veliko zanimanje. Ta obisk smatrajo za očivi-d«»n znak za izboljšanje odno-sajev imed baltiškimi državami in posebno značilno je, da so vse tri baltiške države ob istem času poslale svoje generalne štabe v Moskvo. Toda Finska ni prejela tega povabila. Medtem ko 'Poljska temu obisku ne pripisuje posebne politične važnosti, se vznemirjeni nemški diplomatski krogi, ker se boje, da se bodo baltiške države zvezale z Rusiio proti Nemčiji. enem pa je zagotovil, da ne bo oviral angleških. in francoskih interesov v Abesiniji. Mussolini je povedal francoskemu poslaniku grofu Charles de Chambrun, da Haile Selassie v Abesiniji ne bo dobil naslednika, temveč da bo vsako pleme dobilo avtonomijo pod italijanskim go-vernerjem. Mussolini je obljubil, da bo vpošteval francoske pravice do železnice, ki vozi iz Addis Ababe v Džibuti in angleške pravice ob Tana jezeru. Ako Francija in Anglija podpirate Mussolini-ja pri njegovem načrtu, jima je obljubil, da boste imele prednostne trgovske pravice v Abesiniji. D'ANNUNZO NEVARNO BOLAN GARDSKO JEZERO, Italija, 7. maja. — Italijanski pesnik Gabriele D'Annunzio je zelo nevarno zbolel vsled splošne oslabelosti. D 'Ajnnunzio je legel pred tremi dnevi, toda navzlic svoji bolezni je ukazal oddati iz topa 27 strelov v proslavo italijanske zmage nad Abe^nijo. MUSSOLINI SE BOJI SOVJETSKA ŽASTAVA V BADOGLIJAi WASHINGT0NU Zmagoslavni maršal je bil vedno nasprotnik fašizma. — Je pa velik prijatelj kralja. Advertise in 'Glas Narode*' RIM, Italija, 7. maja. —: Mussolinijev največji sovražnik in mož, ki se ga Mussolini v resnici boji. ni angleški vnanji minister Anthony Eden in ne cesar Haile Selassie, t«"n več njegova desna roka, marš. Badoglio, ki je tako potreben, da se ga Mussolini neupa odstaviti. Badoglio ima za seboj kralja, prestolonaslednika in italijansko armado, ki je kraljeva armada, katere >e Mussolini še nikdar ni drznil poslati izven dežele. In Badoglio sani je zahteval, da mora biti mesto generala de Bono imenovan za poveljnika v Afriki. Badoglio je bil mnenja, da de Bono ne prodira dovolj naglo v Abesinijo. Značilno je, da še do sedaj Mussolini ni 'povedal, zakaj je maršalu Bad oglu poveril -vrhovno poveljstvo. Italijanski maršal je osebni prijatelj kralja Viktorja Ema-nuela in ž njim pogosto igra bridge. In samo zaradi prijateljstva, ki ga veže s kraljem, je preživel prva leta fašizma. Kadar je v Rimu, gre le malo 1 iz svojega stanovanja in se ne | vdeležuje javnih prireditev, ker se boji kake "nezgode". Ne samo, da je l»il Badoglio edini mož, ki more svojo vojsko voditi do zmage, je imel Mussolini še drugi vzrok, da ga je poslal v Afriko. Ako je Badoglio izven dežele, ne more voditi v slučaju fašističnega poraza napada na diktatorja. Ko je Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo, se je priče-!a prava italijanska vojska in ni bila več fašistična parada. De Bonova povelja so bila o-vržena in v fronto so bili mesto eritrejskih poslani italijanski polki. Ime Mussolinijevega zeta grofa Ciano se ni več blestelo na prvih straneh listov, odkar je Badoglio -v Afriki. Ko se je Ciano glede tega pritožil, mu je bilo rečeno: "Molči, ali pa pojdi domov! Ako hočeš, da boš omenjan na prvi strani, pojdi v prvo vojno črto in kaj napravi!" General Balbo, ki je zgradil italijansko zračno silo, se je pridružil Badogliu in kralju proti Mussoliniju. Balbo še ni odpustil Mussoliniju, ker ga je cdteguil javnim očem s tem, da ga je "povzdignil" za go-vernerja oddaljene Libije. N a 80 čevljev dolgem drogu pred palačo najvišjega sodišča je visela komunistična zastava. — Policisti in gasilci so jo sneli. WASHINGTON, B. C., 7. maja. — Danes zjutraj je na HO čevljev dolgem drogu nad veliko mramomato palačo najvišjega sodišča vihrala rdeča ko-immističua zastava s kladivom in srpom. Policija je bila razburjena, ko je na vse zgodaj zagledala zastavo. Naglo so stekli k drogu, da zastavo od vežejo. Toda vrv je bila tako spretno zamotana in zavezana, da je ni bilo mogoče odvezati. Ko so se policisti trudili že eno uro, je zastava še vedno vihrala. Nek policist je telefonično poklieal načelnika policije v palači najvišjega sodišča. Policija se je bala, da bo moralo najvišje sodišče celo zborovati pod zastavo rdeče revolucije. Poklicali so požarno bramfbc, ki je slednjič s pomoč jo visoke lestve odstranila zastavo. Ob vznožju droga je bil list Lampoon, ki ga izdajajo dijaki Harvard vseučilišča, s člankom pod naslovom "Doli s ka-pitalizoni V1 Iz tega policija sklepa, da je zastavo razobesil kak vseučili-sčnik in sicer okoli 4/20 zjutraj. Ob istem času je namreč nekdo obvestil urad nekega lista, da je videl nad najvišjim sodiščem vihrati komunistično zastavo. In telefoniral je najbrž storilec sam. NOVA TRGOVSKA POGODBA S FRANCIJO WASHINGTON, D. C., 7. maja. — V državnem departmental sta državni tajnik C'or-dell Hull in francoski poslanik Andre de Laboulaye podpisala trgovsko pogodbo, ki bo v veliki meri povečala trgovino med obema deželama. Pogodba stopi v veljavo s 5. junijem in bo ostala v veljavi do 1. julija, 1937. To je že 13. trgovska pogodba, katero so sklenile Združene države, odkar je Roosevelt predsednik. Slične pogodbe so bile sklenjene s Kubo, Brazilijo, Belgijo, Haitijem, Švedsko* Kanado, Holandsko, Švico, Kolumbijo, Hondurasom, Ni-caraguo in Guatemaio. Pri vseh teh pogodbah prevladuje Rooseveltovo prednostno načelo. Pogajanja za slične trgovske! pogodbe so v teku s Costa Ri-co, Salvadorjem, Špansko* Finsko in Italijo. ^ "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY Prank Sakser, President L. Benedlk, Tress. Place of bnaineai of the corporation and add: Slfl W«at llth Street, Borough el Manhattan of above officers: New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Votes of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays a celo leto velja Kanado .......< a pol leta....... s Četrt leta..... aa Ameriko in 16.00 13.00 f 1.50 Za New York za celo leto Za pol leta.............. Za inozemstvo za celo leto Za pol lets.............. .... <7.00 .... 13.50 .... $7.00 .... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli podlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzrzemSi nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 OSRAMOČENA LIGA NARODOV Ščit vere, o katerem govori a|Msstel Pavel, se je razpo-til; meč duha leži zlomljen na kos«. na tleh. Liga narodov jo moralno mrtva; nao sodbi strokovnjakov kakšnih 1CK> let ali kaj, je našel torej precej nenavaden grob. Način, kako je bil pokojnik jioko-pan — okostje je bilo zgrbljeno nekam v dve gube, kar priča, da pogrebei v naglici niso utegnili izkopati velike jame — daje sklepati, da je bil z njegovo smrtjo združen zločin, ki ga pozneje ni uspelo do kraja razkriti. Kakor kažejo vse znamenja, so mrtveca pokopali brez krste, j ta morda tudi brez oblek««, ker ni bilo razen kosti in* duha ne sluha po kakoršnemko-li predmetu, ki je bil deležen še tako neznanske skrivne smrti. Naj« 1 ha okostnjaka na frančiškanskem vrtu bo zlasti za starejše Ljubljančane brez dvoma majhna senzacija. Morda se najdejo š«* kakšni veileži, ki bodo znali s tem v zvozi pripovedovati kakšno zamotano tajno iz starega Mokarjevega hotela. SINOVA UMRLA, MATERI JE POČILO SRCE Mussolini jeva peta. S sankcijami, katere je Liga narodov naložila Italiji, jej gamo trosila pesek v oči javnosti. Kajti ob istem času, ko je , Kakor smo poročali je «rb ža-svetu glasno oznanjevala sankcije, ,ki jih je naložila Italiji, je lostn«*m koncu pijačevanja v Mussolini ju tiho na uho ponavljala besede, katere mu je rekel nekem vinotoču v Krčevini pri V januarju lanskega leta v Rimu tedajni franco-ki vnanji mi- Vurbergu obležal s prerezano nister Pierre Laval: "V A be si ni j i imaš proste roke!" DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. v jugoslavijo $ 2.78------Din. It« • tU____Din. t— 11»______Dta. Mt 911.71___Din. Mt $23-59____Din. lMt $47 M___Dta. MM MEE BE CENE SEDAJ HIT BO MENJAJO 80 NAVEDENE PENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI va&JIh BMkof kM nori] navedeno, bodfcrt ▼ ffinirjlh all Unto dorroUnkmo i« bolje potoje. Vurbergu obležal s žilo odvodnico 25-letni vini čarjev sin Franc Kre|»ek, ki je čez nekaj minut izdihnil. Obležal je tudi njegov brat 22-letni Alojz Krepek, katerega je ne-k«lo udaril s kolom po glavi. Alojz je ležal v ptujski bolnišnici dva dni v nezavesti in so ugotovili, da ima zlomljen tilnik. Pozneje je prišel ponj njegov brat, ki ga je odpeljal domov, ker je bila vsaka pomor zaman in je Lojze res doma kmalu podlegel poškodbam. Mlajši brat je pripovedoval, da je nesrc^čno pijančevanje zahtevalo še tretj«> žrtev: materi Frančiški je «xl žalosti počilo srce, ker je izgubila v tako kratkem času kar dva sina. Kmalu potem, ko je izdihni] drugi sin, je tudi ona umrla. Tako je nesrečna družina v te ku treh dni izgubila kar tri člane. Pomiluje jo vsa vas, — Sodna komisija je ugotovila: če bi bilo življenje lahko rešeno, ker j«' bila žila pomoti pri Francu Krepku tak«yšnja, bi mu odvodnica samo narezana. Ostale poškodbe, ki jih je š<» imel, pa so bile le lažjega značaja. Kakor s«- je ugotovilo, so pri pretepu sodelovale tudi ženske ter je bilo n«*kaj lažje ranjenih. Deset aretiranih fantov s«> orožniki izročili sodišču. Preiskava se nadaljuje POŽIG ALEC TRI NOCl NA DELU Komaj so «lnevi postali n«'-koliko toplejši, so že požari sp«*t na dnevnem redu. Tako j«* ogenj 4ia Dravskem jn>lju, in sic«»r v Zgornji Gorici, pri Kačah vpejielil p*'tiiu posestni kom domačij«-. Pri vs«*h |H»ža-rih je značilno tu, da je «»gi»tij izbruhnil okoli 1. ali 2. ure zjutraj. Prvič j«, izbruhnil požar ob 2. zjutraj na gospodar sk«'in poslopju posest nic<> Mari je Sram love v Zgornji (iorici. Ogenj j<» pn>š«'l tu« I i na gospo darsko poslopje |M>s«*stnie«» Liže Prenatove. Šramlovi je ogenj vp«»pelil vse gos|»odarsko |>«»slo-pje z vsem inventarjem vred. prav tako tudi g«>spodarsko p«»-slop je. posest nice Prenatove in znaša šk«xla okrog 60,(HM) Din. Drugo noč pa je nastal požar pri pos«»stniku Fricu (Vlofigi v Zgornji Gorici, in sicer okrog 2. ure. Tudi njetonu je ogenj vpepelil vse g#»spodarsko po-slopje in trpi posestnik okrog 40,fMH) Din. škode. Komaj se j«' poleglo rsizburj<'iije med občani, že je naslednjo noč zopet alarmiralo prebivalstvo, in je bilo ob poldrugi uri zjutraj v plamenih vse gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Pan ka v Zgornji Gorici. Takoj so prihiteli domači gasilci, toda ves trud je bil zaman in je p»>-slopje zg«>rel«> «h> tal. Ognjeni zublji pa so pr«*šli tudi na podarsko poslopje posestnika Antona Sitarja, ki mu je ogenj uničil hlev, skedenj, parnio, ko< laniico, tako da trpi škodo nad i 15,000 Din. Pauko, ki mu je požar vpep<*lil razen gospodarskega posl«>pja tudi veli-ko k«»-ličino slame in sena. pa trpi škodo ok>?i SO,000 Din. Vsi zgoreli objekti so bili kriti s slamo ter tudi zavarovani. Kako j<» ogenj v vseh navedenih KNJ IGARNA "GLAS NARODA" sprejema naroČila za VODNIKOVO DRU2BC IN MOHORJEVO DRU2BC ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — 91.— Z/l MOHORJEVO DK12BO PA — J1.25 — ^ Knjige za leto 1937 bodo 7 poslane iz stare domovine naročnikom po p«jšti- :: K n j i ga r n a :: "Glas Naroda" 316 WEST 181k STREET NEW YORK }>ožnrih nastal, se ne ve, gotovo |ki j»». «la j«» na delu zločinska roka, kor s«» j«* požar p«»-javil tri dni zaporedoma v isti uri. Za zlobnim |M»žigalcem s«»«laj | n>i zve« lil je jo nički orož-niki. Skupna škoda znaša o-koli 10,000 Din. HUDA NESREČA Vsoboto IS. apr. so se pel jali '»0-h'tni France Klun iz Sajevca pri Ribnici na Dolenjskem, 24-letni jurist Alojzij Zidar iz Brež pri Ribnici in š«> nek moški z motornim kolesom iz Žalca proti Celju. Klun je s«h1«'1 zadaj na motornem k«>l«'su. Zi dar v prikolici, tretji moški pa je vozil. Med vožnjo je nenadno počila os na prikolici in vsi trije so padli na cesto. Do-čirn je ostal vozač n«'f>oškodo-van, si je Klun poškodoval prsni koš, Zidar si je pa zlomil nogo v kolenu in tudi poškodoval desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljal j v celjsko bolnišnico. Pri nesreči se je prikolica razbila, motorno kolo i»a je samo nekoliko poško-dovano. ____ ZLOČINEC, KI ZAŽIGA IN STRELJA PTUJ, 20. apr. — V noči na 1. aprila je z.hVIo goreti po-slopje posestnika Ivana Tušeka v Pobrežju pri Ptuji, kjer je zli»činec polil hišna vrata z bencinom in jih za žgal. Ko so hišna vrata že gorela, se je pojavil gospodar, da bi pričel gasiti. Med tem pa je požiga-lec oddal na njega štiri strele in nato pobegnil v smeri proti Št. Vidu. Kmalu za teJm je začelo goreti obširno gcjspodar-sko poslopje župnišča pri Sv. Vitlu pri Ptuju. Zgorela sta o-ba živinska hleva, svinjaki, ko-lamica, mlatilnica, dve slamo-reznici, 5 vozov in še razno drugo gospodarsko poslopje. Tudi to poslopj«* je zažgal požigalec in je takoj po požigu napadel posestnika Konrada Korošca ter ga pretepel. Korošec je divjaku komaj ušel proti domu, napadalec pa je za njim «Mldal se deset strelov, vendar k sreči noben strel ni zatlel. Zločincu pa še ni bilo dovolj, da je uničil dve g«»spo darski poslopji. Spravil se je na«l križ ob banovinski c«*sti, s katerega je snel podolw> Matere lM»žj<* in jo vrgel na sredo ceste. To j«' seve«la le še povečalo ogomuije lju«lstva na«l zločincem. Skoda, ki jo trpi župni-š.V se c« ni na 120,000 Din. O-rožniki so aretirali nekega knn^kega fanta »z Spuhlje, ki no more tlokazati kje se je nalia jal kritični več«>r. k sta izbruhnila oba p«>žara. Aretiran« c sedi v ptujskem sodnem zaporu, orožniki pa vestno }x»izv«»dujejo |KMlrobnr»sti o zločinu. Poročali smo. da j«* pri zažigali ju raznega d račja na travniku padel v oirenj 50-letni hlapec Ivan Bračič iz Loži ne, katerega so iz gorečega kupa rešili vsega «>p«'eeiiega. Težkim opeklinam je zvesti lilajwc po dva«lnevm»m velikem trpljenju podlegel v ptujski b«»lniŠnici. Peter Zgaga "AA1ER1ŠKA TRAGEDIJA' Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. lCela ▼ • 0 MS ..........Ilil ••••«* • IW'-HUH 9SLM imiwmmn MM t starem kraj« izplačilo v dolarjih. MDJMA^NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE UTTCB ZA PRISTOJBINO mXXESSQ RUBL1SHING COMFAHX 11 gisk HftNai"^ Knjigo 44NASl NAJ-LEPŠI KRAjr smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NEW YORK Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koča od Um, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam lamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za m pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebuo v najhitrejšem času, in kar Je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi Pišite torej takoj in brezplačna navodila in potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Rojakinja Mrs. Marija Ilor-vatin i7. Grecnsburg, Pa., so je morala podvreči nevarni opcra-<*iji «lne 4. maja. — Želimo skorajšnje okrevanje. * V Pueblo, Colo., j«- umrl rojak A«lolf I jO vsi n, . maja preminul po dolgi bolezni v mestni bolinšnici rojak Paul Ajito-nin, star 55 let. Ranjki je bil doma iz vasi Dobroviea, fara CVšnjica na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Tu zapušra ranjki dve beeri, Frances, poro«v-eno Uran-kar, in Josepliine, ter dva sinova, Paula in Antona, v stari domovini pa zapušča dve sestri in enega brata. * Dne 3. maja je v Clevelandu preminula Mrs. Mary Smoli«", v starosti 64 let. Tukaj za-pušea soproga Johna in «)trokc John, Mary, Agnes, Jennie, Joe, Frank, Rose, Anna in Frances. * Mrs. Ana Troha je prejela žalostno vest iz stare domovine, je ji je umrl o«"e Franc Križaj dne 16. aprila v starosti 86 let, dotna na fVvicah, pošta Dol. Logatec, kjer zapuš«^ žalujočo ženo in dve hčere, ter enega brata in več sorodnikov. Tukaj v Ameriki pa dve hčere in dva sina, izmed katerih je eden in John v Girard, O., drugi pa po imenu Louis v Wau-kegan, 111., ena hčer omozena po imenu Mrs. Margaret Preveč v Girard, O., in pa tukaj v Little Falls, Ana Troha. — Umrli je «e letos 26. januarja obhajal 50-letnico s svojo žalujočo ostalo družico. Naj mu bo lahka domača grada.! Ne vem če sc je to zares zgodilo, toda tvar je zanimiva in verjetna, iii zato sem jo objavil. Pred porotniki se je moral pred par leti zagovarjati trdovraten muiišajriar, ki je kuhal žganje izza časa, ko je bila uveljavljena prohibicija. Dolgo je imel deset let srečo, sl«*d-njič so ga pa vendarle zalotili. Postavili so ga .pred porotnike, ki naj bi odločili glede njegove krivde oziroma nedolžnosti. Ko -ta tako zagovornik in državni tožitelj povedala, kar jima je bilo na srcu, je sodnik pozval porotnike, naj razsodijo po svoji vesti, ri* j«* kriv ali ne. Rekel jim je tudi, da lahko vprašajo, orot ni ki niso o vsem na jasnem in da žele staviti par vprašanj. Prvi |H>rotnik j«- liot«'l na-primer vedeti, če je mogoče dobiti iz petindvajsetih funtov suhih češpelj več in boljšega žganja kot pa iz petindvajsetih funtov rži. Drugi porotnik je bil v dvomih, če j«* «'ukrat kuhano žganje, kateremu je odvzet 4fusel * istotako tlobro kot dvakrat kuhano. Tretji porotnik l>i rad «lo-znal, če s«- ravna cev v hladilniku bolj obnese kot pa zavita. Četrti porotnik je vprašal, kake višine je treba kotel napolniti z majšo, da ni nobene nevarnosti, da bi stvar eksplodirala. Peti porotnik ni vedel, če je treba v svrlio čiščenja vsuti v žganje zdrobljenega oglja, ali če je oglje v koščkih istotako dobro. Sesti porotnik ni bil na jasnem, «"*e se kuhajo češplje s kosčicami, ali če je t roba preje vse precediti in kuhati samo češpljevo vodo. Sedmemu porotniku ni šlo v glavo, kako je mogoče -kuhati dobro žganje, n«» ne da bilo treba primešati češpljam malo sladkorja. Osmi porotnik je vztrajal pri trditvi, da žganje, ko m> ga zaplenili pri obtožencu, in so ga porotniki pokusili, ni bilo na pravljeno iz samih češpelj, pač pa tudi iz fig in rozin. Deveti porotnik bi rad izve del, koliko vode se sme brez škode priliti osemdeset o«Jstot-nemu žganju, to se pravi, da pijača belkasta ne postane. Vprašanje desetega porotnika se je glasilo: — Ali je treba namočiti žito v vreli ali mlačni vodi? Po kolikem času je treba primešati kvas? Koliko kvasa I Kdaj je zadeva zrela za kuho 1 Knajsti porotnik je vprašal: — Katero sredstvo je najbolje, da človek, ki pije žganje, po žganju ne diši? Načelnik porote, to je dvanajsti porotnik, je »pa hotel vedeti naslove vseh onih, katerim je obtoženec pijačo prodajal. Porotniki so se vruili v posvetovalnico. Po preteku petih minut so objavili, da so se sporazumeli. Obt oženega m unšaj na rja so spoznali krivim, sodnik ga je pa obsodil na šest mesecev ječe. SIEGFRIED FREIBERG: SLOVO * To je bil peščen griček sretl-l roko, je kakor težke vesti nanje velikosti. Med njim in plo-I gnil glavo. toni neke sosednje stanovanj ske kasarne se je skrivalo kakih šest fantov, ki so imeli večinoma po deset in dvanajst let. Trije so bili oblečeni v lepe, temne obleke; saj si videl, da so bile pražnje. Drugi so bili bosi, razoglavi, v jopieali in razcefranili, dolgih hlačah. Le eden izmed teh je imel suknjič, ki mu je bil pa kar predolg in preširok. Polni žepi so štrleli vsaksebi; iz njili so nioleUJolgi žeblji, pločevinasta posoda in četrt hleba k mlia. Vseh šest fantov je kadilo eno in isto cigareto, ki so si jo podajali v usta. Tisti, ki niso bili vprav na vrsti, so v pavzi požirali dim tistega, ki je kadil. Eden ,ki je bil videti najstarejši in so mu mokri lasje moleli globoko na čelo, je potegnil iz gumbnicc nekaj šivank, iz žepa pločevinasto posodo, ki je bilo v njej mleko in slednjič še stekleničico tuša. Z urno roko je začel desnico najmanjšega izined treh bolje oblečenih tetovirati. Dragi so resno zrli na ta važni opravek, vendar niso pozabili na kaj. Kakor da bi se bili skrivno sporazumeli, je romala cigareta okoli, ne ga bi potrati I i kaj besed za to. Samozavestni umetnik je naglo s ši-vanko ubadal med palec in kazalec desnice črko R, začetnico fantka, ki je potrpežljivo prenašal to početje. Tisti, ki so ga tetovirali, je bil Robert, njegov najstarejši brat Edvard je stal zraven; tretji, najmlajši in najslabotnejši pa je bil njun po polubrat, Pavel. Ko so opravljali ta lepi posel v senci peščenega grička, je stopala po najoddaljenejšem parobku pustega stavbišča stara, sključena ženica, z volneno ruto na glavi. Z očmi je preiskovala prostor in pazljivo motrila bližino peščenega grička, kjer so stali fantiči. To napeto, nekam nezaupno gledanje je izmaličilo njen, s stoterimi gubicami preprežen obraz v špičasto, skoraj sovražno lice. Najmlajši izmed onih treh jo je že opazil. Sklonil in potuh-nil se je, kakor bi hilo to napete gledanje bliskanje in ni niti malo pokazal, kaj s«* dogaja v meni. Medtem ko se je zdaj nekam boječe, zato pa tembolj pozorno iioglohil v tetoviranje, ki je počasi napredovalo, so' drugi opazili starko. Tudi njim je bilo zdaj sitno radi nje in neki fantek rdečih las je slednjič hlcknil: 4e zakaj tista stara tako sem zija!" Tedaj jo je Edvard zagledal. Dregnil je najmlajšega, rekoč: 4'Slišiš, Pa vel ček, tvoja stara mati je! Išče te!" "Ja, ja," ga j«' zavrnil in s svojimi Ip'sedami jasno izrazil, kako mu j«' zoprno, da ga išče. Nejevoljen se je izmuznil iz kopice fantov, ki so njegovo nenadno zardelost surovo zasmehovali. Zlo vol njega in precej neumnega obraza je šel čez valovito stavb išče na cesto k stari materi. Tako je stopal, kakor bi prav pazil da bi čim počasneje prisel k njej. Na pol poti je obstal. Sklonil se je, da bi pobral blestečo se hlačno zaponko na tieh. A pri tem se je spom nil, da bi bilo še bolje, če pobere prazno škatlo za mazilo za čevlje. Pa jo je spet vrgel stran in glasno klopotaje se je kotalila pred njim po izsušenih ilovnatih tleh. Nato je pristopil k stari materi. Strogo ga je premerila od stpg da Ko ji je segel v 44Ali nimate nobenih vezalk za čevlje doma!" ga je rezko vprašala. 44 Ali te kar takegalc pustijo z doma!" 44 So se mi šele davi odtrgale. — skomizgnil je z ozkimi rameni kakor da ga to prav nič ne briga. 4t Prišla sem. da te še enkrat vidim,** je zdaj resno dejala. 44Kdaj se pa odpeljete!" 44Ste pa še srečo imeli," ji je odvrnil Pavel, ki je že nekoliko oživel.'4Vlak se odpelje šele <»}> eni. Jutranjega smo zamudili. Res! Toda se veselim vožnje," "JLe nikar se preveč ne veseli!" je potlačila otroško navdušenje. 44>Zakaj pa? Kakšni ste! Zmeraj knate kaj!" Hudo val se je. 4tKajpa." Njen glas je bil nekam liri pav in besede so ji le sunkoma šle z jezika. <4Ti, Pa-velček, ali se boš še kdaj si*>m-nil name, ko te ne bo več pri meni? Zame ti nobenega več na svetu, da veš, le 1i si Še." To priznanje jo je skoraj na tla pobilo. 44Babica, saj vam bom pisal," je urno dejal in je bil ves srečen, da je našel prave tolažil ne besede. 44Toda — resnico mi moraš pisati, Pavelček. Boš!" Spet je neopaženo pomešal med nje. Stara mati je odšl^ po isti poli, po kateri je bila prišla. Ni marala, da bi jo kdo videl. Pred nekaj dnevi je bila privedla Pavla semkaj k njegovemu o-četu, ki se bo danes s svojo novo soprogo in z njenima dvema sinovoma, z Edvardom in Robertom, preselil v oddaljeno mesto. Dvanajst let je Pavel prebil pri svoji stari materi, dvanajst let je živel pri njej v majhni i kamri, kjer je bila le ena postelja in vegasta pečica, le za njiju dva. Ona edina je bila priča. kako se je razvijala duša tega otroka. Časih se je zavzela in je bila nesrečna, ker je imel fantek tako sušo v srcu, A le on je bil tisti, ki 11111 je posvetila vso svojo ljubezen, on je delil z njo to življenje, njeno kar nič veselo življenje in bi1 "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7* — V Italijo lista ne pošiljamo. NESREČE O VELIKONOČNIH PRAZNIKIH Kakor vsako leto, so tudi letos o velikonočnih praznikih streljali. K sreči pa je beležiti tokrat veliko manj nesreč, kakor v prejšnjih letih, kar znači, da je mladina postala pri streljanju bolj previdna. Le v Dra-koveih se je pripetila hujša nesreča. Tam je pripravljala večja družba fantov smodnik za velikonočno streljanje. Pri tem pa se je vžgal smodnik, nastala je eksplozija, pri kateri je dobil 18-letni Alojz Belšak, sin posestnice iz Trbegovcev, stanje obupno. Nekaj fantov je dobilo le lažje opekline in so ostali v domači oskrbi. Pri streljanju se je hudo ponesrečil tudi 15-letni Jožef Rakuša, sin viničarja iz Male Nedelje. Pri streljanju s pištolo je nastala smrtno nevarne opekline na ob- eksplozija in je dobil fant ne-razu in rokah. Spravili so ga1 varne poškodbe na desni roki. nemudoma v ptujsko bolnišni- Dlan mu je dobesedno razfcnesa-co, kjer so mu nndili prvo po-i rilo. Tudi tega so prepeljali v moč ,kljub temu pa je njegovo' ptujsko bolnišnico. obrežju Aubreville je predaval nedavno na kolonijalni znanstveni akademiji v Parizu o problemu Sahare. V obširnem predavanju je opozoril na veliko nevarnost v vsem obsegu, opisal je vse podrobnosti in posledice ter končno izjavil, da je že zadnji čas misliti resno za zajezitev puščave. T prava obrežja Aubreville je storila že vse mogoče, da zajezi puščavski pesek. Med drugim podpira s i s t e m a t ično ustanovljanje plantaž in pogozditev goličav, da si* tako zadrži voda, da bi se zemlja povsem ne izsušila. Gozdovi zadrže namreč največ vode in vlage. Računajo tudi z umetnim namakanjem. Zal s<» prva desetletja na tem ozemlju mnogo grešili, ker so izse- ko zvezda v temi brez to-'kali prostrane gozdove. Zdaj morajo gol i čn ve pogozdovati z drevjem, ki daje dragocen les. Dohodki izvoza tega lesa krijejo že zdaj večino proračuna te francoske kolonije. Drugače postopajo v sosedni H J«' lažbe. Zdaj je vsega konec, se je zavedala. Kaj to pomeni, je mogla vedeti le ona, drugi nihče ne. Šla je dalje. Solze so ji stopile v oči. S trdo skorjo se je prevleklo njeno srce v tistih urah, ko je vse kar vpilo v njej. S(.Vero francoski Nigeriji. Ta Od jutra do noči se ie morala ubijati z delom, sicejr bi ne bila prenesla vseyr;\ gorja. Le danes ta dan se je zrušilo v njej I in se je morala jokati. Sla je dalje , a o svoji poti sredi po- bila vsa stroga. 4'To bo kar i , ' , „ 1 , . r : mladnega solncnega dne in se ni zmenila za olnee. ki je toplo čedna družba, kamor bos zda i prišel!" 44Zakaj pa?" 4'Tako," je fnlvrnila in ni ničesar več dodala. Globoko jo zavzdihnila. Tedaj je vzela iz mošnička,, ki ga je imela za pasom, nekaj srebrnih novcev. 'Pa ne kupi si samih traparij.' Med tem ko je iztegnil roko po denarju, je zapazila, da mu je bila desnica krvava. 44Ali ti niso mogli rane obvezati? Ali hočeš, da si kri zastrupi«?" 44Saj res," je rekel, 44saj kar grem." Ze je hotel oditi. Vse mora videti, si je mislil, Boir ve. kaj ie že ondi pri fantih zamudil! Roberta so nemara že nateto-virali. 4'Veš, zmeraj lahko prideš k meni," je poudarila; 4 me boš kdaj obiskal?" 44Bom, bom." Denar je moral še vzeti. Dal ga je v žep. 44 Daj Pavelček, št ček! Našobil j< in tiho ko čndež napajalo čete i ntravnike kraj velikega mesta. Bilo je skoraj tako svečano, kakor bi človek načel hlebec novega kruha. PUŠČAVA V SAHARI SE ŠIRI Francoski' kolonijalne oblasti v za pad ni Afriki stoje pred težkim problemom. Sahara je pokopala v svojem pesku že mnogo rodovitnih in go-to naseljenih krajev. Poročila iz francoskih kolonij pravijo, da je Sahara zopet nastopila svoj zmagoviti pohod proti pogozde-ni in obdelani zemlji. Morje njenega peska se vedno bolj razliva in pokriva rodovitno z eft 1 d jo. Statistični podatki I angleških oblasti v angleški poljub- Nigeriji potrjujejo obenem z ustnic«'. Ta ob-; domačim prebivalstvom, da se raz, ki je bil ko razorana njiva.; širi peščena puščava najmanj se mu je približal. Mislil -i je:-skozi olKl let in sicer vsako leto Da me le nihče ne bi videl! I približno za en kilometer proti Nato je v velikih skokih [jugu. dolgo zanemarjena kolonija je izredno bogata na naravnih zakladih. Tu je mnogo železa, premoga, soli in celo zlata. Šele zadnja leta so začeli to naravno bogastvo v večjem obsegu izkoriščati. Nedavno je bil poklican v to kolonijo eden najboljših francoskih strokov lijakov v premogovni industriji Ouillaume Dahni. Na drugi strani pa kopanje premoga zopet škoduje dotienemu kraju, kajti pri tem se uniči mnogo gozdov, ki jih je treba umetno obnoviti. Ustanavljajo se tudi plantaže riža, koruze, kakaa, kave, bombaža itd. Francoska vlada je nedavno predlagala Društvu narodov, naj bi se naselil v koloniji Ni-ireria vsaj del v Franciji živečih političnih emigrantov. Pogoji za naseljevanje v velikem obsegu so zelo ugodni, ker je podnebje v Nigeriji zdravo, dežela pa bogata na naravnih zakladih. Tenia to je vprašanje denarja, ker >i brez njega večje kolonizacije ni mogoče misliti. Zaenkrat so prometne zveze še preslabe, rim bo pa podaljšana železniška proga iz Dakara do Save in do Niamee, na drugi strani pa bo podaljšana proga Sopoto vezala ozemlje z južnim obrežjem, zavzame francoska Nigeria važno mes- zdrevil k svojim fantom in se Načelnik gozdarske službe na to v svetovnem gospodarstvu. OTROCI BREZPOSELNIH V ZBORNICI Ko je Rusija slovesno obhajala 1. maj, je v paradi na Rdečem trgu pred Ljeninovim spomenikom tudi korakala rdeča armada, ki jO. je-videti na gorenji sliki. Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, GO strani .............. 30 AZAZEL, trdu vez. ...........................1-— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih i>ozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naS najbolj ši pesnik Oton Župančič. C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija ▼ jietili dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je i>odana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, ilrama v 4. dejanjih ...*.................W GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO Š1VANKE. Veselo *gra v 3. dejanjih. V ifrri nastopa 11 oseb...... .45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal Tj. N. Tolstoj, 13« strani. Cena---- .60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralea nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cer- ........ .30 I>ejanje te veseloigre je naiieto in i>olno pristnega humorja. Seeiierija je skromna, število oseb nizko («1. Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico teplo pri|>o-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... 30 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji ........... .C0 MAGDA. Spisal Alozij Remec. Hi strani. Cena...45 Žaloigra ultogoga dekleta v dvanajstih prizorih. "To je hritka. globoka zgodba ženske, ki trpi* pada in odpušča in umira i>o krivdi inoža." MARTA. SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, SO str....... .50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... .30 Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-Iiekega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. »4 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON __ Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su _.na...50 Drama tska bajka v i»etih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, G. dejanj str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. I »nima v 3. dejanjih s predigro, (Čai«ek). Vezano ....................... «45 ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .... .70 Vez..... JU OTHEIjO. Shakespeare. Mehko vezano ........-------- SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena ................................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str..........50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed i»etih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imet pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni strc;j, temneč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena---- .3i» Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v ». dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neia. Sanje M 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ -30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turiti pred Dunajem, Fabjoto in Neža ................................ -S« 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ............................... -30 PESMI In POEZUE AKROPOIJS IN PIRAMIDE ................ J» BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1JS5 broSirana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... ** BOB ZA MLADI ZOB, trda rem.............. .40 MOJE OBZORJE, (Gang!) ...................125 NARCIS (Groden), broS. .................... NARODNA PESMARICA. Cena .............. -50 POLETNO KLASJE. Cena .................... 30 PRIMORSKE PRSMI, (Gruden), ves. ........ J5 SLUTNE (Albrecht), broS. .................. JO POHORSKE POTI (Glaser). brošrano........ JSM STO UGANK (Oton Zupančič) ............... 39 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ M ZVONČKI. Zbirka pesnij sa slovensko mladino. Trdo vezano ............................ JM ZLATOROG, pravljice, trda ves. ............ J69 ŽIVLJENJE Spisal Janko floa^c. 109 strani. Gena...... AS PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivee) ................1-20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 'SJ, mešanih in moSk.h zborov. ukIus»U Kari Adamič ........................... Cena 1.50 PLANINKE 1'e^nii za sopran, alt, tenor in na>, j^iasbil J. Laharnar ........................Cena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . ........45 Trije moški zbori. etero raznih glasov .......... .45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasliena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (1'relovev 1. Za moški zbor in bariton solo ................................ -20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil J os. Vedral............Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 St. 11. Zvečer ...............................15 St. 13. Podokniea .......................... .15 Slavček, zbirka solskih pesmi. (Medved) ...... .25 Ura. Srednješolski., 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troclasen ženski ali inožki zbor. 15 i»esmie. (Pregel)..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Al;~«» — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan ; l>ivna iioč ...............................]Q 0. zvezek. OiK»min k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gosfroda ; Občutki; Geslo ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene iK-smi za mešan zbor i._ Tantum Ergo (Premrl) ...................... jjo Mašne pesmi za mešan zbor (Sattuer) ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. .$<» 10 EVHARISTlCNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1. MISSA in Honoreni St. Joseph!, Kyrir Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za Izvali cerkvene in društvene sla v n ost i, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 zfezki 3.50 Bori pridejo, koračnica ...................... JJO NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena — .jicvenske narodne pesmi za tamburački zbor in petje (Bajuk t ............................L39 Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................L_ RAZGLEDNICE Ncwyorike. Različne, dneat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna nosa, ducat ........................ «40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovinif Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO tslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY <>16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. iS Kje je Eva? 54 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. In nato si privabi preti oči njeno podobo, k;ikor je zvečer etala pred klavirjem z goslimi v roki, iz katerih jt* izavbila tako očarljive glasove. O, kako krasna je izgledala, nmo^o iejiša, kot takrat v svojem obupnem položaju. Srce mu burno utriplje. Zdel se mu je čudež, ko jo je naenkrat zagledal pred seboj. In ko je igrala, oči v oči ž njim, tedaj je ravno talko pozabila na ves svet kot sain, tedaj so mu njene krasne oči vendarle izdale, da je njeno srce bilo zanj. Saj tudi ni moglo biti drugače. Tako tmočna in globoka ljubezen je morala prihajati od obeli strani. Ko je Evina pesem izzvenela in se je prebudil iz sanj, tedaj ga je prevzela bolest, da jo je izgubil in rekel ji je trde besede, neodpustljive besede. In Eva ni poznala milosti. In — če ga ni ljubila f Toda, če £a je ljubila, kot je upal, tedaj bi mu odpustila, bi ga razumela, kako mu je bilo pri srcu. Tako se zabavajo njegove misli z Evo, dokler ne zaspi. Ko se naslednje jutro zbudi, je takoj imel občutek, da mu bo ta dan prinesel nekaj zelo važnega. Naglo skoči s postelje in se takoj zave, kaj ga čaka: resen razgo*"»r z Evinim očetom in potem mogoče svidenje ž njo. Točno ob enajstih stoji pred vilo, v kateri sta stanovala oče in hči. Sluga vzame njegovo vizitko in ga pelje v sprejemno sobo. Takoj pri njegovem prihodu pride tudi Henrik Mantel in ga pozdravi na sebi lastni, mirni način. Ludviku ponudi roko in ga prosi, da sede. In brez ovinkov prične: "Od mene ste hoteli vedeti, kako je bilo mogoče, da sem kot bogat mož pustil s>ojo hčer v revščini in bedi. Pri tem moram nekoliko poseči nazaj v življenje in vas prosim, da me potrpežljivo poslušate." Ludvik se prikloni. "Bodite prepričani, da bom vašo izjavo sprejel z veliko pozornostjo in se vam zahvaljujem, k«*r mi hočete vse povedati, četudi nimam pravice od vas to zahtevati." "To pravico vam dovoljujem, kajti moji hčeri ste storili mnogo,** In Mantel mirno in jasno pripoveduje, kako je prišlo, da je svojo hčer tako pozno našel. Sočutno posluša Ludvik in ko Henrik Mantel >konča, se globoko oddahne. "Vse to je kot čudež. In sedaj cenjeni gospod Mantel •morate slišati tudi od mene, kaj pomenijo besede vaše gospi-ce hčere. Toda predno vam to povem, mi dovolite, da se vam izpovem, kaj se je dogodilo od onega trenutka, ko sem pustil vašo hčer s svojim avtomobilom peljati na njen dom. Tudi jaz vas prosim za potrpljenje četudi bom v svojem pripo-\edovanju malo obširen." In Ludvik pripoveduje, kako globok je bil ijtis, katerega je napravila nanj Eva ravno v svoji ginljivi potrebi in kako jf» bil pozneje vesel, da se je njegova zaroka brez njegove krivde razdrla. Popolnoma odkrito prizna, kako se je branil občutka, ki ga je v njem zbudila Eva, pa jo je vendarle iskal, da bi ji mogelI pdmagati, navzlic temu, da mu je to sama onemogočila. Ničesar ni prikril proti Mantelu o svojih bojih, niti o svojih pomislekih, ki so ga slednjič dovedli do tega, da je zapustil Curili. In pripoveduje mu, kako se ni (mogel otresti misli na Evo, kako je bil v skrbeh za njo, kako je nato naglo odpotoval v Curili, ko mu je gospa Korner pisala, da igra v kavarni Selirey. "Odpotoval, toda odkrito priznam, da sem se še vedno bojeval sam s seboj. Kaj bom napravil, kadar zopet vidim Evo, nisem še vedel; vedel sem samo, da jo moram zopet videti. In če sem se še tako branil, sem vendar čutil, da so pomisleki glede naloge moje prostosti odpadli, kadar jo zopet vidim. I)a je nastopala v kavarni, mi ni bilo po volji, toda trdno sem bil prepričan, da jo najdem čisto in nedotaknjeno, da je bil v mojem srcu storjen sklep, da jo napravim za svojo ženo, če se mi posreči pridobiti njeno ljubezen. Kajti — da jo ljubim, 0 tem s«m bil že davno na jasnem in sem vedno s hrepenenjem mislil na njo. In tako sem prišel v kavarno." Olden pripoveduje dalje, kaj je izvedel v kavarni in kako je pozneje videl Evo v družbi bogatega Argentinca. Popisuje svoje bolečine, svoj obup in kako je bil ljubosumen na srečnega tekmeea, da ga je najbolj bolela misel, je Eva tako globoko padla, ne da bi ji mo^el to preprečiti. Nazadnje pa Še natančno pove, kaj se je pretekli večer zgodilo med njim in Evo, ne da hi Mantel s kakim pogledom ali besedo izdal, da mu je o tem že vse povedala Eva. Hotel je slišali od Oldena, da bi dobil o njem še tem boljšo sliko. Pazno posluša, dokler Ludvik ne skonča s prošnjo, da mu za vse oprosti. "Sam na sebe som jezen, da sem dvomil nad vašo gospi-co hčerjo, toda povedali so mi tako določno in navidezno je bilo vse res tako. Toda sam sem vsled tega toliko trpel in upam, da boste to vpoštevali. Prav iskreno vas prosim, da mi dovolite, de se pri vas kot pri vaši gospl^i hčeri primemo oprostim." ^ r Henrik Mantel mu ponudi roko. "Na moje oproščenje se morete zanesti, gospod doktor. Moje hčere pa trenutno ni doma." Ludvik prebledi. "Je ni doma? Ali je vedela, da pridem?" "Da, vedela je!" "O, potem pa je to za mene zelo slabo; tedaj se me je izognila, kot sinoči ves večer." "Ne, samo včeraj se je že dogovorila z vašo gospo sestro, da jo obišče. Ko je izvedela, da pridete, bi mogoče obisk pri vaši sestri odpovedala; toda mislim, da je boljše, da se naprej midva sama razgovoriva. Nikar ne bodite tako obujeni, gospod doktor! Saj vendar nočem govoriti kot kak učitelj, toda nikakega povoda nimate biti tako potrt." Ludvik ga radovedno pogleda. "Ali morem vaše besede smatrati za sebi ngodne? Sedaj veste vse, kaj občutim za vašo gospico hčer. Prosim. 1 »vejte mi, ali stoji moja stvar dobro, ali pa se morani vsemu odpovedati. Iskreno vas prosim, da mi poveste " Mantel smeje položi svojo roko na njegovo ramo. "Povedati vam hočem samo to: Eva vam bo prav gotovo odpustila. Vse drugo morate urediti ž njo." (Dalj« prihodnjič.) V VELIKI PARADI Z DELAVCI * t \ jk < ■ —- i^-. v ^H y^Vf FHf^HV *** L L; SHIPPING \h Vt/S Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovin« izleti pod v« Istvom izkušenega spremljrvalra. Ko so se brezposelni države New Jersey polastili poslanske zbornice v Trent on u, so boj pripeljali tudi svoje otroke, katere je videti, kako se igrajo v zbornici. se- KAKO SO GRADILI PIRAMIDE? Ljudje se vedno zanimajo za seveda mnogo dražje z ozirom skrivnosti preteklih tisočletij.' na našo delovno metodo in so-Pri tem pa radi primerjamo cial ne zahteve, nekdanje čase s sedanjimi. Več-1 Po mnenju sloveči h znanstve- krat je že bilo obravnavan«);nikov in poznavalcev starega vprašanje, kako neki so stari Egipčani gradili sloveče grobnice svojih kraljev, piramide. Marsikdo je že računal, koliki» Egipta je samo za zgradbo velike Keopsove piramide bilo treba 150 milijonov delovnih dni, torej 75-krat več, kakor oslepela in k nji se je preselila nekoliko mlajša nečakinja, da bi skrbela za zapuščeno teto. Njuno življenje je šlo svojo dolgočasno pot. Po cele tedne ju ni nihče videl na cesti. Sele, ko se ni nečakinja skoraj mesec dni pokazala iz hiše in ko se je začel širiti iz stanovanja starih c^motark neznosen smrad, so najemniki opozorili na to policijo. Na poli- ti. niuja: ltreinrn v Kremen I'arls t llavre Kes v Genua VJ. unija: .\.»riuan«iie v Havre i:». maja: Ku ropa v Bremen M), maja: Manhattan t Havre Zl. maja: Aijuilnnia ? Cherbourg 23. maja: ('lin tu plain v llavre Conte «11 Savo!* v Genoa ".C, maja: Normamlle v Havre •J8. maja: Berengaria v Cherbourg 29. maja: K"x v Gent »a Iiremet. v Bremen NAJUGODNEJŠA PRILIKA S LOV EN IC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York rišite nam za cene voznih listov. reservaHjo kahln In pojasnila za potovanje. 3. junija: Washington ▼ Havre S. junija: Queen Mary r Cherbourg Kuropa v Bremen C. junija: Paris v Havm Sutnrnia v TrU 11. junija: lie ile France v Havre Iqnitania v Cherbourg 13. junija: Bn-inen v Bremen Conte tli Savola v Genoa H', junija : Norma ndle v Havre 17. jnnlja : Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Kuropa v Bremen VuU-ania v Vrst Champlain v Havre delavcev je delalo samo pri eni j«, bilo zgomj izračunano. Da so jih pa zavrnili, češ, da piramidi, koliko delovnih dni je bilo, proden je zrastla piramida, koliko je taka orjaška zgradba veljala itd. Tudi dandanes so razne države za počele ogromna javna dela. tla dajo brezposelnim dr-žavljanofm dela in jela. Zlasti veliki so ponekod gradbeni načrti. Zato marsikdo rad primerja sedanja javna dela z javnimi deli pri egiptovskih piramidah, obenem primerjajo stroške nekdaj in sedaj. Dva sloveča gradbenika in raziskovalca sta izračunala, da je samo največja egiptovska piramida pri vasi G i zeli vel jal«! v našem denarju kakih S milijard in 100 milijonov Din. Toda s tem denarjem bi bili plačani le goli materijalni stroški. A v našem sedanjem merilu l>i moralo 10,000 delavcev delati celili 200 dni, da bi kaj takega zgradili. Poleg tega pa je ta gradim zahtevala še druge stroške, ker je marsikaj bilo treba pripraviti v tej peščeni pokrajini. Zato se stroški še za 100 mili jonov zvišajo. Ta račun l»i bil pravilen, če seveda vpošteva- je zato bilo treba ogromno delavskih sil in ogromno denarja, je jasno, če vemo, da so pred PiOOO leti morali graditi z dokaj bolj preprostimi sredstvi kakor danes. Zanimivo je. da bi n. pr. danes ena piramida iz železobetona mnogo manj stala kakor pa iz kamenitili skladov. Tudi ni bilo za tako piramido treba manj delavcev in cenejšega materi jala. SKRIVNOST STARE DAME Pariz se je te dni zopet >pomnil slavne igralke Sare Bern-hadtove in sicer v zvezi z dogodkom, ki nimajo nič skupnega z gledališko umetnostjo. Na Montmartru v Rue Pi gal le je živela v samoti stara dama Caillozova. o kateri so ljudje vedeli samo, da je imela v dobrih starih časih modni salon, kamor so pariške dame zelo rade zahajale. V sezoni je imela zaposlenih tudi nad .100 šivilj. Tudi slavna Sara Bernhardto-va je spada med njene zveste Vsem rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj. bodisi na obisk. ali za stalno, se nudi najugodnejša ' 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I^afayette v Havre prilika potovati 16. JUNIJA NA NOVEM ORJAŠKEM BRZOPARNIKU "NORMANDIE" mo sedanje razmere, ki pa so1 »»djemalke. Stara dainia je pa VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do '-daj Iiente plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, ilru^a dan in trelja |c leto. l»a nam prihranite neitotrehnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno "ravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, krr so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. stari dami itak ne gledata na čistočo. Policija je nastopila šele ko je nečakinja Louisa na * »k 1111 petega nadstropja telovadila in ko je malo manjkalo, da ni padla skozi okno. Bilo je pa Še nekaj, kar je pripomoglo. da so odkrili tragedijo starih dam. V hišo so prišli* slučajno uslužbenci pogrebne-j ga zavoda in Louisa se jih je. 82,8«mi Ton hudo Ustrašila. Nahrulila jih ob t.-j priliki *|'i*.-inlja j»»tniko od je, kako morejo priti, ne da bi N«*w Y»rka do Ljubljane izkušen slojih kdo klical in jim zagrozila.1 v"nski ki »" ** , „ . . „ . ct, ugodno m l»rvzskrl»no |toiovanjt- svo- da požene hišo v zrak. Straž- |jni S(,IM,tllik„v. v h.t.ivsu v-ak.-i nikom je pa izjavila, da so na-' siov^n-k^a potnika da >•■ pridru-jemniki norci, ki jo neprestano ži t»-j skupini. zasledujejo lil zaloputnila jim j Ker je čas do odhoda že jako kratek, je vrata pred nosofcn. ie p°trebno- da se vsak p°tn'* takoj R, •• 1 1- 1 i "1 ' priglasi in sicer na sledeči naslov: edarii so pa kipih temu vdr-, li v stanovanje in našli na 1«. SL0VEN1C PUBLISHING CO tel ji že razpadajoče truplo sta- „ , „ . .. ' 1 216 W. IStb Street New \ork, N. V re tete. I mrla je bila pred tre-! mi tedni, a zblaznela nečakinja je ves ta čas ,spala z njenim {molom. Policija ne izključuje možnosti, da je zblazneal nečakinja umorila svojo teto in se potem skrivala pred oblastmi. Zagonetka- o kateri govori ves Pariz, se bo dala seveda težko i pojasniti, kajti čas je na truplu I temeljito opravil svoje delo 9reneh J&ne Kex v (Jenoa Aquitania v Cherbourg itn. junija: Noriuandle v Havr» 1. julija: Washington ▼ llavre 2. julija: Berengaria v Cberoourg 3. julija: Ile de Fran»*e v Ha vre Conte di Savoia f Genoa 8. julija: Qu^en Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain v llavre 14. julija: Normandie v llavre 15. julija: Manhattan v llavre 16. julija: Aiiuilania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rez v Genoa pi. julija: Europa v Bremen Ile de France v Havre Berengaria v Cherbourg •J5. Julija : Vulcan ia v Trst -Jt). julija: Queen Mary v Cherbourg WuRhinfirron v Havr* SOVJETSKI KOLEDAR CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushln CO?-OR AI >0: Pueblo, Peter Culi«. A. SaftiČ Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA : Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevf-if, J. Lukanieh Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicco in Illinois) Joliet, Mary Bambicb La Salle, J. Sfielich Mas«*outah. Frank Augustiq North Chicago, Joe Zelene KANSAS: tiirard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisho'tm. Frank Gou2e Ely, Jos. J. Peshel Eveleth. Ix>uls Gouže Gill»ert, I»uls Vessel Hibbing, John PoviSe Virgina, Frank Rrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl BtrnMw Little Falls, Fnwk Marte Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kuase Younxstonn, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugk, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik KxjHirt, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin In Frank Blodnikar Greensburg, Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Zust Pittsburgh, J. Pogačar Steel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrar West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING : Rock Springs, Louis Taurhar Diamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero Jo prejet Zastopnike toplo priporočamo. tJTKAYA "GLAS NARODA" Po dolgem |>rizadevanju in kolebanju je sovjetska vlada končno sprejela svoj uradni k<>-ledar. Leto je ostalo razdeljeno na 12 mesecev, tedni so pa iz-premenjeni v novem koledarju tako, da imajo eni 6 druid f>a 7 • lni. Redni dnevi in počitek te-melje na tednu (i dni. To velja za mesta in industrijske kraje. Pet dni v tednu se dela, šesti dan je pa določen za počitek. Dnevi počitka padejo v mesecu na 6, 12, 18, 24 in 30. Prvi marec se smatra kot peti mesečni začetek februarja. Pole«? te»?a je se en dan počitka po mesecih, ki imajo 31 dni. V sovjetski Rusiji je po novem koledarju pet zapovedanih praznikov in sicer prvi 22. januarja. druiri 1. in 2. maja. tretji 7. in 8. novembra. 22. januar se slavi kot Leninov dan 1. maj je posvečen paradafti rn komuinstični propagandi, 2. maj počitku, 7. in 8. november se pa praznujeta kot spomin na boljseviško revolucijo 1. 3917. PRIDRUŽITE SE OSEBNO SPREMLJANEMU VELIKEMU POLETNEMU IZLETU NA SLA\ NEM EKSPRESNEM PARNIKL' BERENGARIA .... 17. JUNIJA Osebno spremlja Mr. M. EKEKOVICH Manj iu»go <» «1 iii na oceanu. IMolw kabine bivšega Turistif-nega Razrifla so na mziiola^o | wit ni kom Tretjega Itazmla. Elegantna <»lx>fl-ni«-a in javni |»ri»stori. Kuhinja jmi sta rok rajskem naeinu in brezplačno vino. l'i»s4-l»eii orkester, kino. plesi in igre. DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PARIZA DO LJUBLJANE, ZAGREBA IN BEOGRADA 0 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, .-pisal Feigel. 136 str. .C0 PREDTRŽANI. PRESERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONI'. 118 strani. Cena .. J25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA ....................................................J»0 SLOVENSKI ŠALJIVEC. : 0 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. I~i0 strani. Cena........ TIK ZA FRONTO. 150 st ani. Cena .....................78 TOK RAJ IN ONKRAJ S4TLE. 67 stranL Cenm J39 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tu«ll salolgro "Vse nafte'*). 18!» strani. Cena ................................................JS% VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50 VESELE POVESTI. 7f> strani. Cena .......... JSi ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cen« .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA^ SIC WEST 1Mb STREET NEW IOBS, N. X,