Poštnina Dlačana v gotovini Leto LXIII. šteu. 14 D LjuUljoni, v sobcto 18. Januarja 1930 Cena Din 1 — Izhaja vsak dan poipokiinc, izvzemši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din -i.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebe;. __ >Sk)venski Narod« veiija letno v Jugoslaviji Dm 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 312-1, 3125 in 3126. ZOPETNA ODGODITEV VZHODNIH REPARACIJ Brezuspešna pogajanja med Malo antanto in Madžarsko — Haaška konferenca bo zaključena v ponedeljek dopoldne — Pogajanja o vzhodnih reparacijah se bodo nadaljevala v Parizu Haag, 18. januarja. Ker so francoski, angleški, italijanski, belgijski in nemški delegati odobrili sporazume, ki se nanašajo na glavne določbe Voungovega načrta, smatrajo v diplomatskih krogih haaško konferenco v glavnem že za zaključeno. Razgovori in pogajanja, ki se še vrše, so več ali manj zgolj formalnega značaja izvzemši vprašanja vzhodnih reparacij, ki doslej še vedno ni rešeno. Doseženi sporazumi bodo formalno odobreni še na zaključni seji konference, ki se bo vršila v ponedeljek dopoldne ob 9.30. Kar se tiče vprašanja vzhodnih reparacij, je položaj še vedno dokaj nejasen. Predlog glede garancije velesil za minimalne terjatve Male antante, ki ga je sprožila Francija, ni uspel. Pač pa so velesile zadnje dni izvajale velik pritjsk na Madžarsko, da bi jo prisilile k sporazumu. Toda tudi ti poskusi so se doslej izjalovili. Vso noč so se vršila med delegati držav Male antante in med delegati Madžarske pogajanja, pri katerih je šlo v glavnem za določitev formule, ki bi omogočila Mali antanti sprejem Youngovega načrta na zaključni seji haaške konference. Zelo malo pa je verjetno, da bi po tej poti prišlo do zadovoljive rešitve. S strani Francije in Anglije je bil stavljen predlog, naj bi se Mala antanta z Madžarsko zedinila r.a to, da bi se pogajanja glede vzhodnih reparacij nadaljevala pozneje v Parizu, pri čemer bi velesile garantirale, da mora priti na teh pogajanjih do končne rešitve tega problema. V zvezi s tem se je vršil snoči sestanek med francoskimi, angleškimi in italijanskimi delegati na eni ter med zunanjimi ministri držav Male antante na drugi strani, na katerem so zastopniki Male antante Še enkrat obr azložili svoje stališče. — Haag, 18. januarja. Haaška kon* ferenca je skoraj v celoti rešila repa-racijsko vprašanje in s tem dovršila delo, ki je velikanskega pomena za gospodarsko prihodnjost Evrope. Re* paracijski dolg Nemčije se je komer* cijaliziral in ustanovljena je medna: rodna reparacijska banka, ki bo omogo* čila Nemčiji, da bo lažje in hitreje za* dostila svojim reparacijskim obvezno* stim. Brezdvomno je dosegla Nemčija na konferenci velik uspeh. Nemčija stopa z uvedbo ^oungovega načrta v vrsto enakovrednih držav in repara* cijski dolgovi dobivajo s tem bolj zna* čaj gospodarskih transakcij kot pa sankcij minule svetovne vojne. Nem* čija se je sicer upirala zahtevam držav* upnic po sankcijah v primeru, da bi Nemčija ne plačevala redno svojih re* paracijskih dolgov. Navsezadnje je Nemčija tudi na to zahtevo pristala in s tem odstranila zadn*o oviro za konč* ni sporazum. Posvetovanja bodo danes zaključena s sestankom nemških in francoskih delegatov, ki bodo razprav* Ijali še o zadnjih modalitetah mobili* zaci je prve tranže reparacijskega po» sojila. V vprašanju vzhodnih reparacij še vedno ni padla odločitev. Mala antan* ta je izjavila, da zahteva, predno pod* piše končni protokol o rešitvi nemške* ga reparacijskega problema jamstva glede rešitve vprašanj, pri katerih je direktno prizadeta. Mala antanta za* hteva. naj poda reparacijska komisija, ki se bavi z madžarskim reparacijskim vprašanjem, neka pojasnila tllede konč* ne ureditve vprašanja vzhodnih repa* racij. Snoči se je vršilo daljše posve* tovanje zastopnikov Francije, Anglije in Italije z madžarskim ministrskim predsednikom Bethlenom glede rešitve agrarnih vprašanj, ki so v tesni zvezi z rešitvijo vprašanja vzhodnih reparacij. Danes popoldne se bodo posvetovanja nadaljevala in se bo skušalo ponovno vsaj deloma rešiti vprašanje vzhodnih reparacij. Popoldne ob 15.30 se bodo sestati zastopniki petih držav*upnic z dr. Benešom, dr. Marinkovičem in Ti* tuleseom. Na tem sestanku se bo sku* šalo rešiti vsa sporna vprašanja, ki še ovirajo končni sporazum v vprašanju vzhodnih reparacij. Haag, IS. januarja. AA. d. Vprašanje mobilizacije prvega obroka nemškega reparacijskega dolga bo rešeno najbrže danes ali pa utri in sicer na ta iiačin. da bo Nemčija plačala prvi reparacijski obrok s pomočjo ameriških posojil. Odbor za nemške reparacije je danes za-slišal nemškega ministra pošte in ravnatelja nemških železnic, kj bo pojasnil vprašanje nemških posojil. Haag, 18. januarja. AA. Glede nemških reparaci" je bil v teku včerajšnjega dne dosežen velik napredek. Vprašane emisije prve transe v znesku 200 milijonov dolar-lev bo rešeno v najkraišem času- Zdi se, da bodo enako rešena tudi vsa ostala vprašanja. Preprečen atentat na italijanskega prestolonaslednika Umberta Policija je v Aosti odkrila novo zaroto, ki je pripravljala atentat na presolonaslednika — Preiskava v Parizu Pariz. IS. Jan. AA. Po poročilih iz Aoste so tamkaj policijska oblastva prijela neznano osebo, ki je bila brez dokumentov. Verjetno je, kakor trde italijanska oblastva, da je bila ta oseba zapletena v zaroto, ki so jo zasnovali protifašisti. Namen zarote je bil prirediti atentat na prestolonaslednika Umberta. Pariz, 1*. jan. s. Trije italijanski emigranti Tarchiani, Cianca in Sardelli. ki so bili tukaj aretirani, so bili včeraj prvič zaslišani pred preiskovalnim sodnikom. Vsi trije so solidarno protestirali proti ob- doižitvam, da so pripravljali zaroto. Cianca je zatrjeval da mu je poslal eksplozivne snovi, ki so jih našli v njegovem stanovanju, malo prej prijatelj, čigar imena ne bo navedel Tarchiani in Sardelli sta trdila, da sploh nista vedela o ničemer. Tarchiani je priznal le to, da je hotel z motornim čolnom, ki so ga našli v njegovi posesti, rešiti nekaj svojih tovarišev z Li-parskih otokov, kjer so konfinirani vAosta, 18. jan. A A. Prijeli so enega izmed desetih protiiašistov, ki so žrebali, kdo izmed nj»h naj bi streljal na italijanskega prestolonaslednika Umberta- Velike izpremembe v sovjetski diplomatski službi Z odstopom zunanjega komisarja Čičerina bodo izmenjani tudi vsi njegovi glavni sotrudniki — Dunaj, 18. januarja. Snočna »Neue Freie Presse« prinaša izpod peresa Nikolaja Bassechesa dopis iz Moskve, v katerem razpravlja o nasledniku ruskega zunanjega ministra čičerina. Kakor znano, se je ljudski komisar za zunanje posle čičerin pred nekaj dnevi vrnil iz VViesbadena v Moskvo. Z bolniškim vozom so ga prepeljali s kolodvora v njegovo stanovanje v ljudskem komisarijatu za zunanje posle in je bil prve dni še tudi v Moskvi težko bolan. Poslednje dni pa se je njegovo zdravje znatno izboljšalo. Zdravniki izjavljajo, da ni neposredne nevarnosti za čičerinovo življenje, da pa se utegne ponovno povrniti njegova bolezen. V zvezi s Cičerinovim povratkom se ponovno razpravlja o spremembah v sovjetski diplomatski službi. Dejstvo je, da bodo tekom tedna razpravljale o tej zadevi vrhovne strankine instance, kakor tudi svet ljudskih komisarjev. Ako bo ostal čičerin s pritrdilom zaupnih zdravnikov v stranki sposoben za vršitev svoje službe, potem za dogledno dobo ni pričakovati sprememb v ljudskem komisarijatu za zunanje posle. Ako pa se sklene, kar je verjetneje, da se zasede ta komisarijat po novi, za delo sposobni osebi, potem se lahko že danes potrdi, da se bo poslovil tudi Litvinov s svojega mesta kot namestnik zunanjega ljudskega komisarja. V tem slučaju bi se sploh popolnoma spremenila zasedba kolegija zunanjega ko-misariiata. Gotovi ukrepi v tej smeri so že sedaj izvršeni. Dolgoletni šefi departe-mentov v zunanjem komisarijatu so prejeli novo zaposlitev. Tako opravlja že nekaj tednov sem dosedanji vodja oddelka centralne Evrope Boris Stein tudi posle šefa tiskovnega oddelka, akoravno je pridržal svojo dosedanjo službo. V kratkem je pričakovati imenovanje Steina končnoveljav-no za tiskovnega šefa. Dolgoletni vodja de-partementa anglo-saških in romanskih dežela Kagan je bil imenovan za prvega tajnika pri londonskem poslaništvu. Pričakovati je tudi nadaljnih sprememb v zunanjem komisarijatu in na raznih mestih inozemske službe. Izlkjučena pa je možnost kandidature dosedanjega berlinskega poslanika Krestinskega za mesto zunanjega ko-misarijata, ker je Krestinski težko obolel. Ostra zima v Ameriki New York, 18. januarja V Sredn.i: ?n severni Ameriki vlada nenavadno ostra zima. Po dosedanjih vesteh ie zmrznilo že nad 100 Mudi, manjkajo pa še poročila iz oddaljenejših krajev, ki so docela odrezani od zunanjega sveta. Zato sodijo, da se bo število mrtvih DOtroiilo. V Chicagu so zabeležili včeraj 37 pod ničlo. V Montani pa imaio še mnogo hujš! mraz. Po vesteh iz Va-Hera ie bilo včeraj tam 56 stopinj Celzija pod ničlo. Likvidacija «f?orov v INS Beograd. 18 januarja. Današnje »Vreme c poroča, da so že v teku podajanja med nogometnim Savezom in podsavezi v svrho likvidacije sporov, ki so nastali v zadnji slavni skupščini Te* dni prispe v Beograd Glavni taju'k JNS dr. Riboli. ki bo vodil podajanja z beograjskim podsavezom, dne 23. t m. pa se bo vršila v Beogradu konferenca delegatov Saveza in vseh podsave-zov. Do tpga roka bo tudi savezna uprava ukinila V6e komisarijate pri poedinih pod-savezih. Minister dr. Krizman obolel Beograd, 18. januarja. Po vesteh iz Varaždina je bivši minister Hinko Krizman nevarno obolel ter se je moral podvreči operaciji v nekem zagrebškem sanatoriju. Operacija je uspela in je bolnik na potu okrevanja. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali. Amsterdam 22.775, Berlin 1354, Bruselj 7.8959. Budimpešta 9.9069. Curih 1095.9 Dunaj 797.26, London 275.98. Newvork 56.515, Pariz 222.69, Praga 167-54. Trst 296.40. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12875, Pariz 20.33, London 25.19. Xe\vyork 517 56. Brusil/ 72.05. Milan 27.08, Madrid 6S. Berlin V2Xe,b. Dunaj 72.80 Sofija 3 7275. Praga 15.31, Varšava 57.95, Budimpešta 90.50, Bukarešte 3.08. JNS. Avtor zakona o avtorskem zakonu Izjava šefa odseka zunanjega ministrstva Dušana Pantića Beograd, 18. januarja. AA. O zakonu o zaščiti avtorskih pravic je dal Dušan Pan- | tić, šef odseka v ministrstvu zunanjih zadev, ki je aktivno sodeloval pri sestavi tega zakona, naslednje pojasnilo: Naša država je z uveljavo tega zakona o zaščiti avtorskih pravic storila prve korake za zaščito intelektualne lastnine. Zakon sloni na docela moderni osnovi. Zato je sodobnejši nego mnogi drupi zakoni, ki veljajo sedaj v drugih državah Sestavljen je bil na osnovi bernskih konvencij. Zakon ščiti vsa književna dela, ki prvič izidejo v Jugoslaviji in vsa književna dela naših avtorjev, ki izidejo v inozemstvu. Nadalje ščiti zakon umetniška dela. ki izidejo v inozemstvu, ako so sestavljena v srbo-hrvaškem ali slovenskem jeziku. Od ostalih določb tega zakona velja počrtati to, da zakon ščiti vse pojave na polju književnosti in umetnosti, kakor n. pr. predavanja, preglede, glasbena dela z besedilom in brez besedila, idejne načrte, skice, geografske karte globuse in ostala dela lepih umetnosti, fotografije in kinematografska dela, sploh z eno besedo vsa dela, ki so umetniškega značaja. Naš zakon hoče na pravični osnovi zaščititi intelektualca in avtorja, da ima od svojega dela, ki je obče družabno koristno, poleg moralnega zadovoljstva tudi materijalne koristi Obenem je predvidena posebna državna pomoč za ustanavljanje udruženj in umetniških organizacij, kar bo dalo tudi jugoslovenski književnosti novo pobudo. Amnestijska debata v francoski zbornici Zbornica je odklonila predlog, naj izpustili iz — Pariz, IS. januarja- VčeradŠnjo sejo francos-ke zbornice je ob 15.30 otvoril novoizvoljeni predsednik 1'erdinand Bou-isson. ki S2 ie v svo em govoru zahvalil zbornici zi izkazano zaupane in obliubil, da bo vestno in nepristransko opravljal svoje predsedniške posle Zbornica ie na to sklenila, da bo razpravljala o mornariškem proračunu in o nckateriii drugih zakonskih načrtih v torek Nato se jo priglasi'! k besedi poslanec Berthoun. ki je v svojih izvaianfh izrazil začuden e nad tem, da na bil postavljen na dnevni red zbornice zakonski načrt glede amnestije političnih zločincev. Govornik ;c naglasi! da je nedavno sam ministrski predsednik Tar-dieu obljubi!, da pride amnestijski zakonski načrt orej na vrsto Končno je Berrhoun poudaril, da ie zaprtih mnogo poslancev. bi se zaprti komunistični poslanci zaporov ki čakajo na politično amnestijo in jc zahteva!, nai se ti poslanci nemudoma izpuste iz zaporov. Nato se je oglasil k besed' Herriot, ki je izrazil željo, naj se posnel debata o amnestiji in naj se čirm prej izpusti zaprte poslance. V istem smislu so govorili Leon Blum in drugi. V imenu vlade ie izjavi! Lucien Hubert, da je proti resoluciji Bertliouna in je stavil vprašan c zaupnice. Poslanec Berthoun je po govoru vladnega zastopnica izrazij svoje začuuc-nje nad vladnim stališčem v vnrašaiiva amnestije zaprtih komunističnih poslancev. Nato je bila resolucija Berthouna dana na glasovan:e in seja prekinjena- Po otvoritvi seje je predsednik izjavil, da je bil predlog poslanca Berthouna odklonjen s 309 pasovi proti 256. Ljubljanski vlomilci zopet na delu Drzen vlom v tobačni tovarni — Tatovi so odnesli za 15.000 Din tobaka — Tatvine petroleja pri »Balkanu« Te dni sta bili v L'ub'iani odkriti dve večji tatvini- V tobačni tovarni so prišli na sled velik; tatvini tobaka, v skladišču pri »Balkanu« pa so ugotovili, da so tam že delj časa kradli petrolejske ročke. V tobačni tovarni je bilo ukradeno iz skladišča v času od 4. do 8. januara pet vreč že izgotovl'enih tobačnih klobas za žvečeme v teži 120 kg v skupni vrednosti 15-000 Din Poleg tega so tatovi odnesli pet zavojčkov tobaka po 12 Din in pet vrvi v vrednosti ?5 Din Skupna škoda znaša 15 085 Din. O tatovih zaenkrat ni nobenega sledu, gotovo pa e, da je tatvino izvršila oseba, ki je razmere v skladišču dobro poznala. Policija Ie uvedla obširno preiskavo. V skladišču pri »Balkanu* so že delj časa opazovali, da nekdo odnaša ročke s petrolejem Kljub strogi kontroli in vestnemu nadzorovan u pa tatu niso mogli do živega. Včeraj pa so mu le prišli na sled. Pred kolodvorom so namreč policijski agen'.j ustavili dva delavca in sicer Jerneja K. in Srečka P., ki sta nosila petrolejske ročke in ponujala petrolei ua prodaj- Vprašana, čegav je petrolej, sta umolknila- Na policiji sta kasneje priznala, da sta petrolej ukradla iz skladišča pri »Balkanu« Delavca pravita, da sta vzela samo par ročk dočhn zatrujejo prizadete tvrdke. da so oškodovane za par tisoč Din. Pa tudi drugod tatovi ne mlririeo. V četrtek ponoči je bilo v Gradišču v znani Lcvšinovi gostilna vlomljeno v podstrešno sobico. Neznan tat ie odnesel služkinji Dori Petek 300 Din gotovine in double ovratno verižico v vrednosti 150 Din, natakarici Ceciliji Cerar pa srebrno žensko uro, šatulo z raznimi manjšimi predmet., ščetko za lase in več drugih stvari ▼ vrednosti o!:o!i 500 Dm. • Kongres vinogradnikov Beograd, 18. januarja. Dne 17. februarja se bo vršil v Novem Sadu kongres ju-goslovenskih vinogradnikov. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo našega vinogradništva, zlasti pa o vprašanju izvoza naših vin. Pri tej priliki se bo tudi sklepalo o korakih za znižanje doklad in davkov na vina, obenem pa bo ra dnevnem redu tudi razprava o osnovanju jugoslovenske vinske borze. Tri dni živ pokopan Vratislara. 18. januarja. Snoci ee j« po »ežkem in dolgotrajnem prizadevanju pri reševalnih delih posrečilo najti in rešiti nekega delavca, ki je bil v sredo preČer zasut poleg drugih rudarjev pn znani rudniški nesreči. Mož ee ima zahvaliti, da je ostal pri življenju samo okolnosti, da so se zružili na onem mestu , kjer je bil zaposlen, le ogromni komadi premoga iu ga samo priprli v ožino, iz katere ai mogel. Rudar je dajal toliko časa z razbijanjem znake, da so mogli rešitelji ugotoviti, kje pravzaprav 6e nahaja. Mož je čakal celih 56 ur v neprijetnem položaju na svojo rešitev. Ker je bil znatno poSkodovan so ga prepeljab' v rudniško bolnico. Pogrešajo feamo še dvojico rudarjev, ki sta pa gotovo že umrla pod premogom. Darujte za Jugoslovensko matico Razpoke, popokanje kole in rdeče lise bi pokazile najočarljivejše obraze, če bi jih CIvtME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, dne IS. januarja 1530. ^tev 14 K naših akademskih društev V najtežjih časih so naša akademska društva visoko dvigala prapor narodne zavednosti in pripravljala pot Jugoslaviji Vesel je dan, zakaj /brali smo sc okrog ognjišča vsi. ki smo i njem seštdtsct let varovali ogenj Hitfcodnc zavednosti in v njem jeklenih /načuje. I/ sre, kjer m> tlele iskre skozi stoletja cd Trubarja in kmečkih uporov in so jih pri Zoisovi mizi rarpihali v plamenček, ki je živo ZUplilpolal v vihri kril Napoleonovega orla ter naj grel skozi ponižanja do 1. 1848. in žgal v ~p"r*ih od absolutizma strte do taborov, takrat so pa kres iz src prestavili na ognjišče v svojem domu »Sloveniji«. Najkrcpkejži in najbolj eujeei so varovali plamen in £a netili v viharjih, da jc posvetil z daljnjega Dunaja po vsej domovini in so £a videli po vsem širokem slovanskem svetu. Od tedaj je pa pekel so-*ffižnikek nas jc pa grel in oživljal. Tako močno je žarel, da sc je ob njem ogrel ves narod in tako ljuto jc lizal okove, da so se v njem raztopili. V silnem plamenu jc gorel ves narod in izgorel, da sc je iz njega dvignil beli orel Jugoslavije. Ko sta pred šestdesetimi leti zbrala Fran šuklje in Fran Leveč okrog sebe naj-idealnejšc in najbolj delavne tovariše-aka-oemike, so se po vsej pravici imenovali commilitones-borci, ki so neustrašeno vihteli uma svitle meče. Okrog in okrog je bila s sovražniki obkoljena mala četa. V slogi so sekali okrog sebe, da sc je krog od-mikal in širil, pa ni bilo dolgo, ko so morali l drugo roko prijeti za vrat in tiščati k tlom sovražnika v lastnem domu. Zadrževal jih je na zmagoslavnem pohodu in oviral z malodusno zadovoljnostjo z drob-tmami, ki šo padale z gospodarjeve mi'ze in jih je pod mizo s psi hvaležno pobiral s tal. In z drobtinami se je odebelila ta mala duša, da je bilo poleg nje še komaj prostora za stražarje svetega plamena. Mnogo mladih bo poslušalo stare veterane, a kdo jih bo razumel, kdo bo mogel verjeti in se vživeti v one čase, ko je bilo pri nas se vse nemško in so bila edina dušna hrana Bleiwcisove »Novice«, »Zgodnja Danica«, mali ter prav tako konservativni in pohlevni »Slovenec« in edin! dnevnik slovenski Narod«, ki so te okrog njega zbirali le najpogumnejši med pogumnimi. Bili so časi, ko jc bil vsakdo zaznamovan če sc je fmenoval Slovenca, Slovenijanov so se pa ponižni meščani ogibali kakor kuge. Junak je bil /e, kdor je upal v slovenskem jeziku milo zapeti zveličavno geslo: Vse za vero, dom, cesarja . . . V »Sloveniji« so se pa bili in bortfi mladi ljudje, ki so upali v to častitljivo gesto celo dvo niti- Kaosežen je bit cilj in izvojevan ideal — svobodna Jugoslavija. S to srardo slave, s temi, z lovoriem ovenčanim*! vetrani se danes snidete, aka-cemiki. Taki bodite, kakor so bili oni- In. ko vas prernotre. naj se vas obradu:c:o in kakor nekdaj v borbah bo iz nliti ponosnih prs zaorila veličastna: Gaudeamus igitur! Gospodu opernemu ravnatelju M. Poliču Odgovor glasbenih recenzentov gg. Adamiča, Govekarja in Vurtiika na trditve glede kritike. V >Slov. Narodu i in »Jutru afe nam in našemu občinstvu obSirno razloliii. kako silno ste zadovoljni s svojim delov.mjem pri slovenski opori in kako strašno ste ne-ladovoljni z našo kritiko. Pavšalno nam podtikate ,večno zabavljanje in zadiranje*, »gonjo*:, »prenapetost , »splošno neinformiran 161 in -nepoznan je materije:, »p*ovinrialne manire^, da ni po naše ocene »dovolj resne ali dovolj objektivne« in da zato pač naša sodba ni >,avtori-tativna-: ... Pavšalne nas sumničite, da stojimo pod vplivi, ki »niso nimalo umetniške prirode*, da nismo ^strogo pravični-, ter nam očitate, rta ne vzgajamo občinstva niti gledališkega oeobja. Odkrito priznavamo, da slo nas -nočno osupnili, zakaj ton te Vaše muzike nam je povsem tuj. Zato ga no moremo posnemati. Nas odgovor bo miren in stvaren, torej kulturnih delavcev dostojen. Naše Štali Šče je: Opero'intamo. da kolikor najbolj * možno zadošča glnsbenorlramatskim zahtevam Slovencev, in na celu opere naj stoji mož, ki sestavlja in vodi operni repertoar ter operno osobje tako, da čim bolj zadovoljuje te slovenske kulturna zaMeve. Gledališče je javen umetniški Zavod. Operni ravnatelj je javen uradnik, ki mora jemati na znanje kulturne zabJeve javnosti in jim v interesu zavoda utf.trefcaii, kritiki pa so glasniki javnosti in moraio izrnfeati kulturne zahteve v interesu plačujoče publike. Le ako kritiki zahtevajo vedim več in bolje, vzdržujejo v osobju in vodstvu umetniško ambicijo ter poganjajo kvaliteto višje in globlje. . . Vi drugače pojmujete >vojo in našo nalogo. še nikoli se. niste .posvetovali s kritiki glede izbore repertoarja, glede . osobja in glede uprizoritve in Se nikoli niste dali nam. niti vzeli pri nas potrebnih informacij — na korist opero. Nikdar nam niste nudili prilike* da po glavni operni izkušnji skupno, složno, stvarno ocenimo delo i si ga solidarno preti premijero mcrvro še poboljšamo. Nasprotno, navadne nas h glavnim opimim izkušnjam sploh -ne povabite, nam ne dovolite udeležite se nobene izkušnje ter nam ne daste na razpolago niti klavirskega izvoda niti besedila. Vse to se god!, ker so glavne operne izkušnje- večinoma še nepripravljene, tako da se nam včasih celo dan pred premijero zagotavlja, da napovedane predstave ne bo. In često je res ni. Ako se potem premijera vrši vendarle, je razumljivo pač vsakotnu+ da nada kritika ne more biti navdušena, nego je — žroč skozi vseh deset prstov — kvečjemu skrajno prizanesljiva in redkobesedna. In vendar ste poštaviLi javno proti celokupni (dnevniški in zborniški) operni kritiki in najaVljate diktaturo, ki zahteva slepo hvalisanje teh rafcmer, kritiko, ki rtaj bi pisala le pO Vašem kriteriju. Proti čemu pa se upira naše »Ve&io zabavljanje in tadiranjeDobeT dirigent ni vselej tudi dober ravnatelj-c. Pišite: »Očitajo nam, da nas je zapustilo že mnogo dobrih moči. Toda — jeli to naša krivda? Ali so o tem razmišljali oni, ki pišejo o naši operi?-: Torej smo mi krivi? Prosimo, navedite nam vsaj enega dobrega bivšega našega pevca, ki smo ga mi pregnali iz Ljubljane! Vsak človek ve, da smo izgubili že več prav dobrih opernih članov, ker so odŽli pač v bolje plačane angažmane. Toda, gospod ravnatelj, izvolite razmišljati, niste li izgubili nobenega dobrega pevca ali pevke, ki bi jo bili vendarle lahko obdržali ali pridobili vsaj za nekaj sezon! Gotovo je, da je treba operni ansambl popolniti in da opereta z nekaterimi svojimi člani nikakor ne ustreza višini Narodnega gledališča. Naših dolžnosti kot gledaliških poročevalcev ne morete predpisovati Vi, gospod ravnatelj, nego le šefi naSih listov. Vzgajali operno osebje — ako ono nI še vzgojeno — pa je izključna doHhHJš* in pravica Vas ter Vaših gg. kapel ni kov in režiserjev. Takisto je Vase pravica, da delate reklamo na vse moihe, tod« zmerom kulturne načine. Naša naloga je, da operno osobje in upravo po svoji najbotjSi vesti presojamo, hvalimo ali grajamo ter kakorkoli opozarjamo na njihove vrline, a tudi na nedostatke, neokusnosti i. dr. Obseg in poljudni način sloga teh naših poročil nam pa določajo uredništva. Z nade in uredniške strani se v tem ozdru stori več kot dovolj. Vsa javnost čita lahko dan na dan obširne kulturne preglede po naših listih, porodila o domačih in tujih gledaliških delih in osebah. — vrhu tega pa Še vasfc dan rekiaroske notiee in članek p fe Vaše ptaferae. Ni naM krivda, ako Valu pisarn« ne stori polno svoje doMno&ti. VI in Vasi gg. kapelniki bi morali pred ¥Mko premiere priobčiti analitične, resno kritične podlistke, ker nftt morate vsako novo dek> večmesečnega studiranja s solisti, zbori in orkestrom posjBati do najmanjših detajlov. V to svrho Vam bi moral slttlKi rodi Gledališki lisU. Mi, ki nimamo niti partrtur. rrmogokr-.d niti dragiti klavirskih izvodov, še manj pa n. pr. izvodov rokopisnih del, niti se ne smemo udeleževati skušenj, ne moremo storiti vseea tega, dasi bi hoteli in mogli. .Jasno je, da so nemožni »intimnejši stiki kritike z upravo;:, ki proglaša, da hoče »tudi za bodočnost zasledovati i-srti cilj-. Le ako se približate našim ciljem, ki streme edinole za najviše možnim napredkom naše opere in operete, so intimni stiki z nami mogoči. Iz dejstva, da nam uredništva še nadalje zaupajo kritiko, lahko sklepate, da morate računali z nami tudi poslej. Mi bomo vobče strogo pravični, torej manj obzirni in prizanesljivi. Tako pač želite sami, — in zgodi se Vaša volja! V Izubijani, dne 15. januarja 1930. Adami? Emil, Fran GsTekar, St Vurnik. Likvidacija potrdil ki m) bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in likvidacija. 20% kronskih priznanic. Finančna direkcija objavlja uradno: S 15. januarjem 193o j« stopil v veljavo zakon o odvzemu iz prometa in o uporabi potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in 20% kronskih priznanim h. Po tem zakonu bodo sprejemale davčne uprave za odplačevanje davčnih zaostankov na neposrednjih davkih in drtavnih pnbit-kih do konca leta 1928 navedena potrdila in priznanice namesto gotovine. Na isti način bodo sprejemale potrdila odnosno priznanice rudi ona občinska oblastva, ki jim je bilo z rešenjem ministra financ poverjeno vknjiaevanje in izterjevanje neposrednih davkov. Potrdila in priznanice se bodo sprejemale samo one. ki so bile svojčas izdane. Ne sprejemajo se »potrdila o neizdanem bonu za reparacije-, kj so bita izdana na osnovi čl. 11 zakona o vojni škodi, pač pa se sprejemajo ona potrdila, ki so bila izdana na osnovi čl. 10 zakona o vojni škodi. Havnotako se ne sprejemajo za odplačilo dolga, niti se ne priznavajo one kronske primanice, izdane na teritoriju, ki sfe danes nahaja izven mej kraljevine. Za porjvnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potrdili in priznaniami lahko ukorišcajo ne samo osebe^ na katere se glase, marveč vsak drug davčni dolžnik, ki jih poseduje. Neizkoriščani ostanek vsote označen na potrdilu ali na priznanici, ki presega osebni dolg enega pri-nosca odnosno skupni dolg več prinoscev omenjenih potrdil in priznanic se ne bo na nobeden način več uio-števaL Navedenih potrdil in priznanic se ne morejo v nobenem primeru posluževati pri-nosci za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929 ali kesneje. Na vsakem potrdilu odnosno priznanici se bo pred davčnem odnosno občinskem oblastvu, ki jih sprejema, vpisala ona oseba, ki se bo ž njimi okoriščala in sicer lastnoročno odnosno v primeru nepismenosti urailnik pred prinoscem in pred dvema pričama in to s svojim imenom, z mestom prebivanja in vištna vsote, ki je bila plačana v svrho poravnave davčnega dolga davkoplačevalca. Na ta nač?n bo mogoča ureditev starih davčnih zaostankov samo v čašu, ko je ta zakon stopil v veljavo pa do poslednjega dne meseca februarja 1030. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v to svrho reč sprejemale, niti bo po tem rokic država smatrala, da je obvezana sanje koritu kaj plačati. Občinstvo, ki nima d?.vr»m zaostankov do konca leta 1028, 6e opozarja, da v tem roku proda potrdila odnosno priznanice in da jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg a niso v posesti takih potrdil odnosno priznanic. 3 dni fSefejstttcci KOLEDAR. Jutri: Nedelja, 19. januarja, pravoslavni: 64 januara, Bogojavljenje- DANAŠNJrZ PRIREDITVE. Drama: Naš pospod žuDie Strasse« (Cesta). Dejanje se mu godi na Mokricah, po mokriških gozdih in ob cesti, ki so jo gradili za življenje pisateljevega očeta skozi dolino Bregane preko Stojdrage, Kalja in Srpenice proti Jaški in Karlovcu, ter v »Koniinu«, obcestni krčmi najslabšega slovesa. Junak romana je Primož Košutnik, graščinski lovec, doma iz Cerkljan na Sorskem polju, bivši divji lovec in odličen strelec pri 17. pešpolku. Njegov tekmec je Žorman Ilija iz Grižan v Vinodolu, analfabet, delavec na novi cesti in tudi divji lovec. Usodna obema ie ko-ketna Berta Grabertova, do mozga skvar-jena bednica, bivša prostitutka in zdaj vla-čugarska natakarica na »Konfinu«, tovariši-ca in rx)rnočnica ostarele zločinske vlačuge in krčmarice Horvatičke. Med češkimi nad-gozdarji in logarji, nemškočeškimi steklarji, hrvatskimi in slovenskimi inženjerji, zidarji, tesarji, kamenarji in cestnimi delavci ter med raznimi dolenjskimi ljudskimi osebami se godi vseskoz napeto dejanje, polno strasti, ognja in tudi smrti. Krasno popisuje Gagern gozdove v različnih dnevnih in letnih dobah strast in razkošje lovčevo, življenje srnjakov, sm, lisic in skobcev, zasledovanje mističnega >Meg-Ijaka* srnjaka zlatih rogov, ki so ključ do neizmernih zakladov (brata Zlaiorogove-ga!), pa naporno, strašne žtrve neprestan-> zahtevajočega dela na novi gorski cesti. V slovenske pravljice in pripo/edke posega Gasem ter ovija svoje realistično dejanje čtsto v romantičnost ali mističnost »Čudovit narod, ti Kranjci iz usodei>o'ne Cc»enjske, kjer se vode, jeziki in nebo le■• čijo na prastari cesti: — rod počepne v ste in litice, zvarjen iz bavarske bikovske trme nekdanjih brizinskih škofovskih borcev, iz slovanske duše in iz laške črnožarne vin-rke krvi.« Tako označuje Gagern slovenski na rodni značaj. Čudno je, da Cehov ne mara. dasi jim priznava veliko sposobnost in vestnost. A tudi Dolenci so mu dolgočasna, zahrbtna kranjska sorta. Izvrstno pozna življenje in kulturo dalmatinskih in hrvatskih Primorcev. Vso poezijo svoje duše pa razliva preko gorenjskih planin, Karavank in Kamniških gora. Noben Slovenec ne more najti lepših barv za našo Gorenjsko. In vendar! Čudno je, da ta naš kranjski baron ne zna niti enega stavka pravilno zapisati v slovenščini in da menda niti ne razločuje hrvaščine od slovenščine, dasi razume obe. In nerazumljivo je, da govori vedno le o Kranjcih in Slovanih, nikoli pa nas ne imenuje Slovence, Vzlic temu smo pisatelju hvaležni za ta lepi roman: predstavil nas je svetu kot bister .pismen, junaški, vrlo sposoben, živahen in srčno dober narod. Primož Košutnik se mu je razrasel v modernega Petra Klepca rn slovenskega »Carostrelca < (iz VVebrove romantične opere), ali ljubezen do naše domovine in našega ljudstva dajeta Gagernovemu romanu dušo in dih. Zato opozarjamo nanj naše rojake. Naj ga čitajo, saj prinaša lepoto, triumfov in bolesti, zločinov in pokore n a ši h ljudi, naše domovine . . # Dočim je izšla Gagernova knjiga pri L. Stackmannu v Leipzigu, je izšla druga, nam Slovencem vrlo prikupna knjiga v Švici, Aaran ter ima apartni naslov ^Fernambuk und Anderes«. Spisala pa jo je dama, Martha Tausk, socijalistka in organizatorka socij. demokrat, stranke avstrijske, bivša občinska svetnica v Gradcu, deželna poslanka in član državnega sveta, danes strankina tajnica m urednica v Švici. Spisala je čisto žensko knjigo leposlovnih skic in jim postavila na čelo svoje spomine na Zofko Kvedrovo. >Povest PTfjateljs-tva« imenuje ta svoj daljši spis, ki je jako zanimiv. »Zofkino umetniško ustvarjanje, njena dela v celoti presojati, nisem poklicana,« Piše Tauskova; »to naj store njeni rojaki, ki so čitali hjene knjige. Nemški je pisala male, daši je treba občudovati, da le Zofka, ki je bila po maternem jeziku Slovenka, sploh pisala toliko, in tako osupljivo dobro nemški. Toda za nas, njene nemške prijateljice je bila najbolj važna njena krasna, svobodna osebnost Tele moje vrste, ki jih narekujeta topla ljubezen in neomajna zvestoba, naj pripomorejo do pravičnega presojanja močne, lepe žene. ki je bila tako velikopotezna, globoko človeška in ženska Marta ter ostah prijateljici do ZoJkblt smrti Mnogo sta si dopisovali, mnogi ibceVftJi m it Zofkinih pisem in ustnih bmfrvedi ie gospa Tauskova naphala IVoje sporni — to intimno povest n hčerki preprostega -;<>-venskejra vaškega kremarja, nadarjene;*, modrega moža alkoholika iu tanatično v«r-^ke matere. To je povest doveaskegl kleta, ki pobegne iz roivtnc hiše, se t b-i-no energijo ubija skozi življenje kot nseb-na uradnica, novinarka, pisateljica, odide \i lastne sile in stremljenja na >>eudHšLc \ Curihu, nato v Prago in končno v ZagriK postane žena zdravnika in po InCitvi felia politika in pokrajinskega namestnik.i man skromne deklice, ki se dvisne iz zakotne vasice do prve dame hrvatske ed s svojim talentom in svojo izredno krasno dušo. Tauskova ie r*)Ma\i!j svoji prriateliiu v nemščini lep spomenik, hkratu pa je livrst« no označila slovenske razmere, tragedi i o svobodomiselne žene v klerikalnem filtrsko reakcijonarnem okolju, njene bot zinase in poraze ter končno njeno tragično smrt. -Katera je prava Zofka? Mlada, od življenja sršeča, silna upornica proti cerkvi in meščanstvu? Ali upehana, preganjan.i. od mnenj meščanstva odvisna, zato trpećv. zaupanje vase izgubljajoča žena, ki ie \\\v -la z rožnim vencem v rokah?« vprašuje Tauskova, ki zaključuje: ^Ostaneš nam nepozabna, ožarjena z lepoto in mlado^ silo, večna v srcih onih, ki so te ljubili. Zakaj ljubezen je nesmrtnost.« Opozarjamo na to knjigo /lasti ttaie ženstvo. 0 pogodbenih poštarjih V nedeljo so imeli pogodbeni poštarji v pisarni svoje oblastno orgmitkacije i.n Prulah v Ljubljani *voj strokovni SdStan>k. V dravski banovini imamo M državni pogodbenih pošt. Ti poštarji nimajo pravice do državne pokojnine, zato jih bodri njih oblastna organizacija, da ci t>anii Urta-DOVO svoj nokojninski fond. Na sestanek jf prišlo okoli 20 pogodbenih poštarjev, k: m razljivo obravnavali Štiri ure trajajočo seje, točko za torka Sklenili so naprositi drž.i\ ne oblasti, naj jim priskoči jc na pomor, fii pa to ne pojde, bodo morali pač sami ukr. niti vse potrebno, da bodo na <»tara vsaj za silo preskrbljeni. V nedeljo 19. tni. bo skupna anketa vseh pogodbenih po.Št.n jev naše države v Zagrebu. Ljubljanr-k;i obl^tna organizacija je v to svrho dobeilu tri člane, ki bodo zastopali pogodbene poštarje za Slovenijo. Sobotni >Slov. Narod: je priobčil v tveii e; tem med malimi oglasi ^uganko P. t'. . Uganka naj bi pokazala kako daleč -o v javnosti znani naši pogodbeni boltarji. Vprašanje je bilo: Kateri resor aratsjtuM (ki pa niso uradniki) prišteramo m?d naj ploriovitej£e v naši drravi? Odgovor: i > so naši pogodbeni poštarji. Pošta je urad. *ko isto nekdo vodi, je gotovo uradnik, s*tokovno vešč mora biti pogodbeni poštar {•> liko, kakor vsak poštni uradnik, >io*>r hi ne mogel opravljali poštno prometne td.iž be. Pogodbeni poštar sprejema in izplačuje denar, pa naj gre za stotake ali itotiao-eV>, on izdaja državne priznanice kot garancijo za sprejete postne predmete, on vo I i dan za dnem državno pogodbeno |h>s{ >. *-r zaključuje desečne račune samostojno, pa le ni uradnik, tudi si uži telj ni. — In (elo manj kot poštni sluga, saj poštni sitimi dobi po odsluženju svojih let pokojnino, a j-o-5 od beni poštar za slučaj, da ni voč sposoben za službo, bo odpuščan, ter mora v svojo pristojno občino, mod onemogle — siromake, kajti od države nima pravi«-'- zahtevati pokojnine. Zakaj so torej pogodbeni po>iarji l.aj plodov itej-i za driaro? Pogodbeni poštarji imajo male plače, od teh morajo vsak za svojo driavno pošto plačati najemnino lokala, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje in \ <>• uradne potrebščine tako, da njemu o^1a»i»-malenkost od mesečne plače s katero tna-lenkostjo naj plača svoje stanovanje, hrano in obleko. — Pogodbeni poštar ne lote oboleti, ker mu država niti za 24 ur ne d i nadomestila. Torej ni čuda, da umira /.ol-nje čase toliko mladih pogodbenih pofttar-jev. Kriva je gotovo nadprodukcija ifcobn-ienih in pridnih ljudi, ki si iele za vsako ceno službe, da le pridejo do kruha, pa č> je še tako slab in črn — samo da je. »Uganke P. P.« nI nihee pravilno r.-^il čeprav je prišlo mnogo odgovorov. To pn-ča kako neznatni soao mi pogodbeni i«o-Štarji. K. đt v eff ow ot?r osti Nedelja 19. januarja. 930: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje: 10.20: Fr. Erjavec: življenje in trpljenje naSih dedov; 11: Koncert radio-orkestra; 15: Prenos iz Radovoljice: 20: Slovenski veCer, izvaja radio-orkester; 22: Časovna napoved in poročila, koncert radio-orkeatra; 23: Napoved programa za četrtek. Poenedeljek 20., torek 21. in sreda 22. jann-£trja: Radi snaženja atrojev postaja ne oddaja. Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervozi teto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo Izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemoroidalno bolnih. — »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, V SaTijeVu sta še seznanili Zofka in A drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naša opera bi lahko postala prva Baritorost Primožič je dosedaj sodeloval v okoli 40 gledališčih in pel M vlog velikega formata L/wrfJb*3, 16. januarju. Robert Primožič jc nastopil prvič na gledališkem odira 1. 1912, in to v Trstu v tamošnjem slovenskem Narodnem gledališta kot Zrinjski v istoimenski operi. Zanimivo je, da jo nastopil z gdč. Thaler jevo, go. Poličevo in Rumplom ter da Je dirigiral opero sedanji operni ravnatelj g. Polic. Kasneje je več sezon pel v Poii-teacna Roeaetti in Teatro Fenice v Trstu. Nastopal je z Ado Sari, Španko Perciro, tenoristom Paganellijem in drugimi znamenitimi pevci. Po daljšem študiju v Milanu je dobil angažman v Gorici, kjer je pel s slavno Caracciolo, poznejšo Lujizo v milanski Scali. Pel je tudi na Reki, nadalje ▼ Osijeku, a od tam je odšel v Zagreb, kjer je bil po gostovanju v »Rigolettu« takoj angažiran. V Zagrebu je ostal do predlanskega leta. V 10 letih udejstvovanja v zagrebški operi je nastopil okoli SOOkrat ali povprečno SOkrat v sezoni. Najodlič-nejše njegove kreacije so bile: Rigoletto v istoimenski operi., Figaro v Seviljskem brivcu, Scarpia v Tosci, Amfortas v Par-sivalu itd, G. Primožič ni le pevec velikega formata, temveč tudi igralec eminentnih sposobnosti. V reševanju težkih dramatskih »roblemov ie skoro neprekosljiv. Ko je ered leti gostoval v Pragi pod slavnim ita-Ijansktm komponistom maestrom Pietrora Mascagnijcm, so ga praški listi uvrščali med največje barikmiste. Primožič kot Rigoletto Preden je prišel Primožič v Ljubljano, je gostoval v Budimpešti, kjer je dosegel ziasti kot Rigoletto senzacijonalen uspeh. Po tretjem dejanju »Rigoletta« je bil lTkrat poklican pred zastor. Dnevnik »Nemzeti Ljsag je pisal dobesedno: »Danes je g. Primožič kreiral vlogo Rigoletta pevski kakor tudi igralski vzorno. Tako kreacijo smo čuli samo od Baklanova in Tita Ruffa. Igra g. Primožiča je sila pretresljiva, a njegov glas in kultura petja sta glavni svoj-s*vi velikega uspeha.« G. Primožič je nastopil v Budimpešti nad 50krat. Ko je pel s Šaljapinom v »Seviljskem brivcu«, je poročal budimpeštanski tisk zelo laskavo o njem. > Nemzeti Ujsag« je pisal: (Figara je igral in pel Primožič dostojno svojemu svetovnemu partnerju.« (šarjapinu). »Budapesti Ujsag*: »Enakovredni drug Šaljapinu je bil Primožič.« > Pester Lloyd«; »Kar se ostalih sodelujočih tiče, omenjamo v prvi vrsti Primožičevega temperamentnega Figara. Ko se on pojavi na odru, prične sijati svetlo seviljsko soln-ce« (dr. Molner, profesor glasbene zgodovine na budimpeštanski glasbeni akademiji). G. Primožič stanuje v Rožni ulici 27. Po daljšem prizadevanju se mu je končno vendarle posrečilo, da je našel stanovanje, radi katerega bi kmalu dal slovo Ljubljani. — Tu je sicer bolje kot v hotelu Tivoli, vendar tudi to stanovanje ni tako, kakor sem si ga želel, mi je pripovedoval, ko sem si ogledoval toplo zakurjeno sobo s klavirjem v kotu. ki mu služi za študijsko sobo in obenem za sprejemnico. — Kako lepo bi bilo, če bi bile povoljnejše stanovanjske razmere in sploh materijalne! Slovenska opera ima največ tradicije, ona ne datira iz povojnega časa. Razpolaga s prvovrstnimi domačimi močmi, ki bi — angažirane vse v Ljubljani — nedvomno prispevale, da bi postala naša opera ena prvih v Srednji Evropi. Lifrtal sem po velikem albumu, v katerem ima g. Primožič nalepljene številne kritike svojih nastopov, in sem se zelo začudi, ko sem bral v zagrebških »Novostih«, da je g. Primožič rej en I. 1893. — Potemtakem imate komaj 37 let! Imel sem Vas vedno za starejšega. Začeli ste torej nastopati kot 191eten mladenič. G. l^imoKič je tekom svojega 171etnega tjdejstvovanja pel okoli 60 večjih vlog, deloma v več jezikih. Medtem ko je bil namreč angažiran v Zagrebu, je mnogo gostoval na naših in inozemskih odrih. Skupno je sodeloval dosedaj v okoli 40 gledališčih. — Ljublj. publika je morda najbolj inteligentna, kar sem jih imel priliko spoznati VeHko zaslug za njeno vzgojo ima operni ravnatelj g. Ponč, ki gradi stavbo naSe opere od spodaj navzgor in ne narobe. Kritika mu je ocrtala, da daje opere, ki so se že preživele. Menite li, da bi publika zahajata v opero, če bi ji dajali že spočetka Sfciavioskega m drage moderne komponiste? Opera lahko živi če vzbuja zanimanje najSirših ljudskih plasti, katerih duševni niveau se potem stopajema dviga. Publika se na ta način uči razlikovati opere in jih ceniti po njihovi dejanski vrednosti. S tako umno publiko se je doseglo, da je gledališče vedno lepo obiskano in da dosegajo vprizo-ritve svoj namen. Jaz za svojo osebo bi si želel, da bi ravnatelj Polič več dirigiral. Dirigent je namreč oni, od katerega je morda še v večji meri odvisen uspeh predstave kakor od pevcev . — Ali je imela prav kritika, ki je ugotovila, da so bile najboljše vaše kreacije Rigoletto, Figaro . . .? — O tem ima presojati publika. Uprava vprizori velikokrat opero radi tega, ker vidi v tem ali onem pevcu dobrega interpreta, na drugi strani pa se pevec kljub temu, da se zaveda, da mu vloga ne ustreza ne pevski ne igralski, vseeno žrtvuje, samo da omogoči predstavo. Pri majhni operi, kakor je n. pr. ljubljanska, so taka žrtvovanja kaj pogosta, ker nima dovolj osobja. Pripeti se tudi. da je pevec bolan ali indisponiran, a se zopet žrtvuje, da se vrši predstava ker namestnika navadno ni. — Kakšen je po vašem mnenju sedanji niveau naše opere? — C« bi si ogledali opere v inozemskih mestih z okoii 400 do 500.000 prebivalcev, recimo v Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski in tudi v sami Mafiji, potem bi šele vedeli ceniti, kaj imamo doma. Drugi narodi imajo rasne organizacije, ki skrbe za utrditev svoje narodne umetniške produkcije v svetovnih centrih, dočim smo mi brez njih. Imamo pa mnogo kulturnega materijala, s katerim bi se mogli dostojno reprezentirati Primer Glasbena Matica. Neki ameriški slikar je bil o priliki obiska v Narodni galeriji sfla presenečen nad kvaliteto razstavljenih del ter se je izrazil o Jakopiču, da bi vzbudil največjo pozornost v vsakem svetovnem centru. Toda pri nas je že tako, da smo navajeni omalovaževati vse, kar je našega. Namesto da bi bili ponosni na sposobne, talentirane ljudi in da bi skrbeli za njihov dvig, ker je ta obenem tudi narodov, se trudimo, da bi jih kolikor mogoče ovirali v njihovem udejstvovanju in jim zagrenili vsako veselje do dela. Brez vsake podpore se je n. pr. mlada Slovenka prebila skozi množico konkurentinj iz vseh evropskih centrov in postala filmska igralka. Posrečilo se ji je, da je kreirala z uspehom glavne vloge v večjih filmih, a to ni malo. Pred takimi uspehi se je treba pokloniti, ne pa se jim rogati. Naša opera ima solidno podlago. Njen princip je, da ima trajno zbran okoli sebe ves skromni ansambel, ker je le tako mogoče graditi poleg že obstoječega repertoarja novi in moderni. Razpad ansambla pomeni, začeti znova z gradnjo repertoarja, dokler se po dolgotrajnem in mučnem udejstvovanju ne doseže tista višina, ki jo je dosegel zreli ansambel že pred več leti. Tak primer nam nudi v zacLnjem času ena naših državnih oper. —k. Letošnji slovemstični seminar Kotiček naše univerze, kjer se pripravljajo na praktično delovanje bodoči učitelji naše besede Ljubljana, IS. januara. SJovenistični seminar je razmeroma še precej prostorna soba v drugem nad-strop-| ju naše univerze; dvoje oken gleda na Ilir-j ski spomc-nik, ena vrata vodijo v slavi-l stično knjižnico, oziroma v delovni kabi-' net gopodov profesorjev, druga pa na dclg, '■ ozek hodnik- V seminarju sto'i dvoje vrst miz s stoli, tu imajo svoja privilegirana ; mesta tisti slovenisti in slavisti, ki so si jih priborili ali s številom semestrov aiii z izred&io marlivostjo. A vseh slavistov in tudi ne vseh slovenistov ne more sprejeti seminar v svoje okrilje, ker ima le okoli 20 sedežev, to pa je komaj za polovico, ostala po'ovica mora čakati na hodniku v takozvanom proseminar u, kjer so tudi razvrščene mize s stc4i, da lahko slušatelji tudi tu kot v prvem seminarju študirajo od jutra do večera na svoih stalnih mestih in >im ni treba med včasih večurmmi presledka med posameznimi predavanji hoditi v Tivoli ali v Zvezdo ali celo domov- Tu ima vsak svoj stol, svoj prostor za mizo in svoj predal za knjige. Mla ši so v prose-minarju, kjer ni nikoli pravega miru, starejši pa v senimariu, kjer vlada ves dan popoten mir, oziiroma bolje, moral bi vladati po predpisih, a seminaristi so svoji gospodje, vsak ima svoj kluč od seminarja, od miznice, ima izkaznico, ima privilegij, ki ga kaže že z vso zunanjostjo in no trpi predpisov, zato ie seminar večkrat bolj podoben kavami kot pa študijski sobi. Kaj je slovenistični seminar Slovcnističnd seminar je majhno intimno ognjišče nekaternikov, ki so posvetiH svoje delo in svoje življenje studiu našega ma-ternega jezika. Cisto posebno življenje ima in se IočS od vseh drugih seminarjev na naši univerzi- Poleg značaja znanstve-nosti ima predvsem znača; toplega ognjišča naše besede, ki se znanstveno preiskuje, goji. kristaiizuje in predvsem ljubi. A poleg tega svetega pečata hna naš slovenistični seminar še čisto posebni pečat« Tu niso doma samo slovenisti, temveč tu se zbirajo "priznanK in deloma še >neprrzna-ni« pesniki, pisatelji in kritiki slovenski. Zato je naš slovenistični seminar tudi ognjišče naših mladih literatov. Vsaka nova slovenska knjiga je najprej znana v seminarju in navadno tudi tu najprej ocenjena in raztrgana, prav tako vsaka premijera ali kak drug slovenski kulturni pojav. Štirje stebri seminarja Je pa tudi med slovenisti prav posebna intimna vez, ker vsi so se združili v eni ljubezni, pa naj bo ta iz Prleki'e, oni iz Dolenjske ali z Gorenjske. Seveda pa tc ne moti, da bi se v seminarju, ko katerikoli bere svojo seminarsko nalogo, ne zgrabili prav po moško, tako da mora večkrat prof- Iv. Prijatelj, kjer so debate najbolj burne, poseči vmes in pomiriti duhove« On yc pravi slovenski občan, je širok, duhovit, odprt, dovzeten za vsa mlada stremljenja, v krftiki obziren, le včas*n s* tudi on zaiskri in pove kot Mozes svo»o besedo- Njegove seminarske vaje so prijema kramljanja, so prijateljski pomenki. Pravo, suho znanost pa goji in jo vceplja sloventstom prof. Kidrič; on razisku;e s svojimi slušatelji naše stare pisce, on gradi temelje, je dober, prijateljski, a strog tn zna vsbu'ati zanimanje za naše stare bukvice- Vse drutgačne so fitofoške seminarske vaj-e. Tu kralju eta Nahtigal in Ramovš, prvi čuva kot pravi svetopisemski očak našo besedo, jo tolmači v njenem postanku, razlaga njene sestre fin sc prijetno kra-m+jajoč sprehaja po v sen slovanskih jezikih in pride do naše slovenščine; drugi pa v velikih lokih, z občudovana vredno sigurnostjo in eleganco tolmača slovensko besedo v vseh njenih odtenkih v našiti dt-artektrh, on raziskuje, utemeljuje m navdu- šuje, je znanstvenik in entuzijast, on ljubi slovensko besedo. Bodoči učitelji naše besede To so razlagalci naše literature in e-zika. Seda si še pa oglejmo slovemste. tiste privilegirane, namreč iz seminarja, oni, ki so še v predsobi in čakalo kot verne duše v vicah, da se j>im odpro vraJ.a v nebesa — v seminar pa bodo prišli na vrsto čez eno ali dve leti. Takoj prj vratili zavzema svoje skromno mesto ne ravno skromni Pr!ek t\r. Borko. Je temnupolten, na.imanjši, a naj-stareši, je pesnik, romantik, kar že priča negov modri klobuk. Je strasten zagovornik ženskih src, ker dobro pozna žensk»» psiho. Zalo tudi pise sedaj seminarsko delo o prvih slovenskih pesnicah. (Bilo bi dobro, da bi si >2enski svet« in »ztena in Dom*, opozorjene tem potom, še pravočasno zasignrale rokopis, da ga ne pošlje kakim inozemskim založbam ačarobni svet po-ijubovc uertherijad. da se je edini med slovenisti »pobabil«. Dočim drusi pripravljajo seminarske naloge, obdeluje o literaturo in jezik, uživa on tam neke v Prlekiji svoje medene tedne. Bog mu ;ih blagoslovi. Največ tihega spoštovanja in občudovanja svojih kolegov pa uživa Ludvik Mrzel in njegov indeks, ki ima že pečate menda iz vseli fakultet in podpise vseh profesorjev r.ašc univerze (je skoraj nekak miss — indeks). A njegov lastnik :e k*jub temu tft in skromen; sedi navadno pri oknu in ;e obložen z Vondrakom, Miklošičem, Lieski-nom m Ramovšem, s katerimi se Še pa najbrž ni sprijaznil, ker dela včasih take obraze kot jih je moral delati nekoč s se- Sfsce cirnim nožem pred kakim mrtvecem- Najmanj je videti v seminarju s!over.!^t'ko Krnčeva, včasih je ni po ves teden, a ko pride, je vsa nabita učen-osti- Na bolj skrbi za svo e kolege Janez Logar, ki je sicer najmlajši, a vod1, vzorno slovenistični Kiub, ki ima še posebno nalogo, da omogoča razmotrivanja najnovejših pojavov v našem kulturnem živlienju, s katerimi se-znan a tudi najširše občinstvo. Logar ie tudi na bolj iskan saj izda:a slavistom karte za trčern r.sk: popnst v gLuhv-isču. da se moreio slovenisti poceni njSiti knjižne ;zg>varjave (zato tud' za opereto ne ve-Uaio te karte!). Vera Dostalova se je po dolgem trudu prerila v seruma* in sedaj je vsa blažena- v začetku leta e imela referat o Jenku, ki ie vzbudil mnogo prann. Vera sama pa je simpatična, nekaka miss med slovenstkami. Pravi tip Gotmjca e Jesenovec, okoli Miklavža je rska! po vseh semrnarjih. predavalnicah in Icavamao najrazličnejše vice da ;ih je praem. ko je v Škofi Loki kreiral hudiča, kar stresal iz rokava. Da ne rzgub-' slovenski seminar zmisla za eleganco in bon - ton. skrbi Ljubljančan Petre, on je prvi gentlemen izmed slavistov, menda celo izmed vseh filozofov; dočim so n egovi koleg; več ali manj rov ta rski, posebno z »drt^iim spolom« je on fin, eleganten, takten, očarljiv- Mihe 1 i č pa skrbi, da se slovenisti ne po-menišijo in »poamialiko-holijo*- Večkrat prinese naskrivaj kako steklenico in tedai je veselo, včasih tudi malo preveč. Če se duhovi razvname o. Redki antlaOcohofiki pa zaman vihajo nos, češ da vse stare kni^e smrde po — šnopsu Mihe'čič navadno seda pri oknu in razrezuje svo e nove knjige To so v glavnih potezah začrtani bod^č: učitelji naše besede. Omeniti še moramo marljivega in ustrezni v etra asistenta profesorja Bizjaka in g. 2 e 1 e z n i k a, ki ureja in veže knjige in zabava včasih seminar s svoiimi dovtipi' To je v glavnem naš slovenistični seminar; na zunaj enoiičen- a če se ga pogleda od blizu, zanimiv, bogat. Kdor je enkrat v n em, ga težko zapusti, vedno znova se vrača vanj, ker naš slovenistični se-nv.nar e toplo ognjišče tovarištva in naše lepe slovenske besede- Sestra Mariia (Film Elitnega kina Matica.) »Ali ste že videli in slišali tonfilm v kinu Matica,« tako se vprašujejo ljudje že nekaj dni po Ljubljani. »Kako krasno done mogočne orgle po obširni akustični dvorani, kakor v cerkvi! In tista solistinja, ki poje s svojim nebeškim glasom znano »Ave Marija« in pa pevski zbor menihov; skratka, krasen tonfilm!« Tako so govorili in govore danes Ljubljančani ter ugibajo, odkod prihaja glas orgel, kje so skriti pevci, pevke itd. No, povedati moramo v pojasnilo občinstvu, da ta film ni niKak tonfilm, temveč da se v tem primeru prenaša cerkvena godba, glas orgel in pevcev potom posebne aparature iz gramofonskih plošč. Ta naprava, ki je last tukajšnje podružnice tvrdke Jugoslovenska Siemens d. d., omogoča prenos gramofonskih plošč, radija in tudi neposredni prenos mikrofona in to vse izredno čisto, popolnoma naravno brez onega tipičnega šuma, ki smo ga vajeni pri gramofonih slabše kvalitete. Zato se torej nič ne čudimo, če si ljudje niso bili na jasnem in iskali po dvorani orgle, pevce itd. Tudi primerjava s tonfilmom ni noben greh dotični-ka, ki je to govoril, kajti princip prenosa gramofonskih plošč (tonfilmskih) je skoro popolnoma isti in kadar bodo pač zapeli v Ljubljani prvi pravi tonfilmi. se bo še marsikdo spomnil na današnji film v Matici: seveda je to vse odvisno od aparatur, na-kakršnih se bodo pač filmi predvajali v dotičnih kinih. No in sedaj nazaj k našemu filmu »Se stra Marija«. Aranžma, ki ga ie nanravi«o vodstvo kina Matice vb tem filmu, ;e odličen. MuzikaliČna ilustracija filma, mogočne .wgle, nevci, vse to napravi na gledalca neizbrisen vtis. Fi!m je !ep — zlasti ženskemu svetu bo izredno ugajal. Predstavlja nam dekle, ki se zaljubi v mladega slikarja. Oba sta srečna in postala bi mož in žena, toda mati hoče, da hči pozabi revnega slikarja in se poro-i z bogatim veleposestnikom: zato skriva slikarjeva pisma, ki jih mšilja ta s študij kega potovanja po tujini. Materinemu priti1 ku se je hčerka končno udala in vzela veleno estnika. V tem se vrne slikar in vidi svojo ljubico porojeno; vse njegove nade so splava'e po vodi. toda življeme je 'c krutejše in vedno sledi udarec za udarcem. Trpi on, trpi pa tudi ona, dokler ne pribežita oba v zatišje samostanskih zidov. Ganljivi so prizori, ko pride mati redovnica k svoji hčerki in jo neguje. £e le'ša pa je slika poroke hčerke v samos*an^ki kapelici. Iris Arlan kot nuna je izredno pri-kupna in lepa, Werner Pi't^chau kot Mikar irko dober. Zanimivo je, da se je VVerner Prtschau ponesrečil baš pri snimaniu tega filma in so morali za nadaljno snimanje i'kati namestnika za njega, kar se pri natančnem opazovanju in primerjavi obeh igralcev v filmu tudi spozna. Občinstvo je s filmom izredno zadovoljno, ga hva'i in orinoro-a vsakomur v ogled. Navdušene so zlasti ženske! Dr?ma V ponedeljek, torek in sredo gostujejo v opernem qlcdal;šču ruski dramski umetniki Hudožestveniki. Prvi večer vpri-/orijo Dostojevskega »Zločin in kazen«, d-uai večer O trovsketia komedijo »Siro-nv.i-'tvo ni sramota« ;n tretji večer Gogo-ljevo »Žcnitev« Predprodaja vstopnic pri dnevni blsgajnl v oneri »NaŠ g.r.^pod župniku po znižanih cenah. Opozarjamo na nocojšijo predstavo po m > '.nih cenah Vse vlot»e so v or;g'nalni '":cdbi: N'^blocka Cesar, Linah, Juvanova, Rakarjev;* K-alj, Gregorin Plut in skoro ves ostali dramski ansambel. Nedelja v drami. Popoldne ob treh pri znižan h cen^h pristna in zabavna optimistična komediia »Živlienje je lepo« z Levarjem, Lipahom. M;ro D'p:lr>vo in naj-bolišimi mo'mi n^šc drame Režiser je £». Sest. — Zvečer ob osmih se ponovi ganljiva bož čni »etra »Ovrček za peno*, ki je pri dosedm'ih vprizorifvm do solz pretresla mnono obiskovalcev Ir»ra ie polna čustvenih momentov tc seže vsakomur do srca. Oooznritimo posebei da ipra zaradi svoiega hož:era .Voco/ sc poic nrivlačna Zellerjeva c:pcreta »Tič^r«. Za^-ulh \ kot pri o-emije-ri: ga Poličeva. gna M ridieeva. ga B-ditko-va ter gg Drenovec Gost'«". Peček. Povhe, S m on«* i č Sekula m d~ng;. Dr'gcnf g. Svetel, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za abonma A. Jutri se poje v operi »Carmen« V naslovni partin nastopi ca Almandi Li-bcrts-Rebapc Odlična pevka in igralka ic včeraj v »Mignon« takoj osvoiila s''mr>atije občinstva s svojim krasnim d'asom in izvrstno igro. Ume'nca š+eie vlotfo Oarmen k svojm najpriljublieneišm partiiam. Poleg nje na^topiio: gna Maid;"e a. gn S»ag-Ijar. gn-i Ramšakova. ter g^ Mar'ec. P-i-mož:č R'imnelj. G^ba, M honč. Janko in d-ugi. Predstava se vrši izven abonmana. Cene znižane ŠFNTJAKOPSK! OI^-n4tf tro'*čič. Kune. Karus in Maser Vstopnce se dobe v t'govini grvsp M'^a Karnirn:ka na Starem trgu in cd pol 70 itre nri gled. blagajni. Iz pritaznost5 odd";a Radio-tvrd-ka Franc Bar krasne komade. 999951 234848534823482353232348535353482348 (Prvi tonfilm pride satno šemo fdjuL>C)an.ski dvor1 Dnevne vesti — ii »dravniake slvšbe. V i meo i k zdravniike zbornice za tiravsko banovino je bila vpisana tesebna zdravnica v Mariboru dr. Ljudmila Kovač. — Ii »Uradnega Kstac. >Uradni Kat kr. banske uprave dravske banovine« št. 21. z dne 18. tm. objavlja zakon o srbski pravoslavni cerkvi, osnovo o rasporedu obsojencev na poedine kazenske zakone po § 7. zakona o izvrševanju kazni na prošlosti, raspored za oddajanje maloletnikov (malo-letoic) v zavode za vzgajanje m poboljševa-vanje in razpored za oddajanje oseb v w-vode za izvrševanje ocuvamih odredb. _ Naleti ji ve baletni t dravski bana vi Hi. Od 1. do 7. decembra 1929 je bilo v dravski banovini SI primerov tifuznih bolezni, 265 Skrlatinke. 116 ošpic. 121 daviee, 10 sena, 2 dušVjivega kašlja in 1 vraničneNečk>vek, pedekovek, človek, nadčlovek n vsečfovek«. _ Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Olsu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik na Žagarskem vrhu Jurij Božič, posestnikov sin na Pade-škem vrhu Anton Ovčar, posestnikov sin na Veterniku pri Kozjem Franc Obrez, Rudolf Stojan, pristojen v občino Sv Peter na Medvedovem selu, posestnik pri Sv. .loški Franc Semprimožnik, posestnikov sin v Volčjem Ivan Volčajšek, Mihael Herman, pristojen v občino Podgorje pri Slovenj-gradcu, posestnikov sin na Padeškem vrhu Blaž Črešnar, delavec v Mozirju Franc Fi-lač, posestnikov sin v Gaberju. Jož> Jur-man, posestnik v Nimnem Janez Zobec in Franc Legnar iz Sv. Vida nad Valdekom. Vsi so odfcli začetkom vojne na bojišče in se nisO vrnili. Isto sodišče je uvedlo ludi postopanje, da se proglasi za mrtvega bivši dijak Kari Žagar, pristojen v občino Petrovce, ki je zapustil že 1. 1909 baje kot »m oboi en svojo domovinsko občino pa se ni vec* vrnil. -r- Slikarski tečaj v Llubljani Opozarjamo ponovno na tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov, ki bo celodnevno od 1. do 28- februarja v Ljubljani v prostorih Jakopičevega umetniškega paviljona. Rok za prijave poteče 20- t m., nakar bodo pri-javtjenci preje* obvestilo o sprejemu v tečaj obenem s podrobnimi pojasnili in na-vodfti glede potrebnega orodja, materijala Itd. Učuma bo znašala za mojstre 100 Din, za pomočnike pa 50 Din. — Zavod za PO Zbornice za TOi v Ljubljani. _ Popravek. V včerajšnjem poročilu o načrtih za stavbo ekspoziture OUZD v Mariboru je biki pomotoma navedeno, da ie bil odkupljen nenagrajeni osnutek arhitekta Spančica in cand. arh. Ivana Muserja. Pravimo b' se moralo glasiti JoŠko Mesar. — Pijani seljak] napadli orožnike. Na poti proti Gornjemu Gracu pri Širokem bre-ta v Bosni so te dni pijani seliaki s kamenjem in orožjem napadli orožnUko patruljo. Orožniki so streljan. V nitki je narednik MSos Babic zadel v g*arvo seljaka Blaža Đtactća, ki je kmal« »mrl. — Vabile. Dne 2. svečana 190» ob 10 uri se vrši v osnovni šoli na Bledu občni zbor »Nabavljal ne zadruge državnih uslužbencev na Bledu« z dnevnim redom: »Raadruzitev zadruge*. Ako v tem času ne bi bil sklepčen se čez pol ure otvori onnri občni zbor z istim dnevnim redom kjer se bo sklepalo ob vsaki udeležbi članov. 43-n — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo in triadno vreme. Včeraj je bi! o jasno samo v Ljubljani, drugod pa Oblačno m deževno, Nairvlš*a temperatura je znašala v Splitu 13, v LjuMani 8-1, v Mariboru in Skopju 7. v Zagrebu 6, v Beogradu A. Davi je kazal barometer v LviMiani 779.7 mm temperatura ie znašala — 31. — Žrtev neprevidnega igranja z orožjem. Včeraj so pripekali v bolnico težko ranjenega Kletnega nonestn<*kovega sina Janeza Lorgerja iz Šmarja pri Jelšah- Fant se je igral is floberurm. ki se je nenadoma sprožil. Krog!a ga je zadela v stavo in mu raziila levo oko. Niegovo siante ie zelo kri-ffčno. Danes premijera ob % na 7., 7, S. in 9. — Zastruptjeuje z oetovo kislino v Za-grebit. Včeraj se je v Zagrebu zastrupil z oetovo krsftno vrtnarski pomočnik Mirko Herzeg. Zena ga je našla nezavestnega. Preoeliali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok poskušenega samomora je bila neozdravljiva bolezen. — Nov cestni red v Zagrebu. Ker je promet v mestu vsak dan večji, je izdala zagrebška policija nov cestni red za pešce, ki smejo odslej hoditi samo po desni strani, prehitevati samo po levi. po sredi ceste pa je hota sploh prepovedana. Iz Ljubljane —Vi Umrli so v Ljubljani od 12- do 18. t. m. Viljemi na Dolenc, zasebnica, 92 let-Stara pot 8; Marija Maver, žena gosti!n;-ca-rja, 65 let. Celovška cesta 90: Ivan Vernik, trgovski zastopnik, 60 let. Gregorčičeva ulica 7: Julija Bajič, žena pomočnika fin- direktorja. 54 let, Aleševčeva ccsia .^4. Franja Mulaček, žena trg- poslovodje- 72 lef. Sv. Petra cesta 81: Elizabeta MuTler, bivša kuharica. 60 let. Hrenova ulica 17: Jerko Ožim. sin novinarja. 1-4 dni. £kmb- Klegantno! Razttošno! Zabavno! Ilarn Liedtke On h ovite in ve&ele pu*to-lovNčine glase vitega detektiva in lepe milijonar jeve hčerke! Ob 4. uri popoldne Dama iz cirkus;; elegantni ljubljenec in osvajalec ženskih src kot detektiv 11*11 J 'Kino *4juUjaH*ki dwr* Telefon 2730 — Drzen nočni napad. V Banatskem Karlovcu je bil te dni izvršen drzen nočni napad, ki se pa ni posrečil. V noči od 13. ha 14. t. m. je čula žena krojača Jovana Kernsta, ki je tudi lastnik konfekcijske trgovine, sumljiv ropot na dvorišču. Pogledala je skozi okno in opazila neznanca, ki je haš razbil šipo na oknu. Prestrašena je zbudila moža. Ta je opazil, kako je drug vlomilec hotel iz trgovine odnesti večji zavoj. Kernst je odprl okno in zaklical na pomoč. V istem hipu je počil na cesti strel, ki pa ni povzročil nobene škode. Kernst je mislil, da so zločinci pobegnili, naglo se je oblekel, lioteč hiteti na policijo, Ko pa je stopil iz hiše. je nekdo zakričal: »Stoj, sicer te ustrelim!« Zločinec je na nič hudega slutečega trgovca dvakrat streljal. Ena krogla ie zadela Kernsta v prsa.in ga težko ranila. Po atentatu so zločinci pobegnili. Kmalu :e prispela policija, ki je zaslišala zakonca Kernst Krojač je dejal, da sta bila nočna napadalca Kari Jakšič in Franc Schussler. Oba ie policija aretirala. Najprej sta trdovratno zanikala napad, končno sta pa priznala, da sta pri Kernstu vlomila. Policija ju je izročila sodišču. — Pretep z žalostnim koncem. V Baski v Banatu sta se stepia mesarski pomočnik Veselinovič in njegov tovariš. V pretep se je vmešal posestnikov sin Slavko Stojšič, ki je hotel pretepača pomiriti Naletel pa je slabo. Veselinovič je ves divji skočil proti njemu in ga sunil tako močno v prsa, da je obležal mrtev. Ubijalca so prijeli orožniki. — V Ameriko jo je lotel popihati s tajim denarjem. Kolar Stevan Tabakovič iz Stare Pa zove je naročil pri neki novosadski tvrdki večjo množkio blaga v vrednosti 40.000 Din. Blago je prodal, denar pa vtaknil v žep. 2e poprej si ie pripravil potni list in vse potrebne iistine za Ameriko in nekega lepega dne jo je pobrisal iz Stare Pazo-ve. Tvrdka ie prijavila poneverbo novosadski policiji, ki ie za beguncem izdala tiralico. V Cherbourgu so Tabakovića baš ori vstopu na ladjo prijeli. Namesto v Ameriko se bo Tabakovič vrnil v Jugoslavijo, kjer bo v zaporu delal pokoro za svoj greh. — Strašna najdba. V potoku Crkveni v Banjaluki so včeraj našii pod mostom sredi mesta dve človeški nogi, ki ju je voda naplavila na prod. Obvšečena je bila policija, ki je ugotovila, da gre za moške noge, odsekane od tnrpa. Zločin je bil izvršen šele te dni. Prebivalstvo je strašna najdba silno razburila in vse mesto govori samo o zagonetnem zločinu. — U boi radi ljubosumnosti. V sela Kli-jevci pri Banjaluki je zalotil seljak Vlada Zarić prijatelja Ni kolo Omčikusa na sestanku s svojo ljubico. V ljubosumnosti je zagrabil Zarić nož in sunil prijatelja v prsa. Smrtno nevarno ranjenega Omčikusa so prepeljali v bolnico, Mikolo so pa ororniki aretirali. — Strašna smrt petletnega otroka. V Mostarju se je te dni pripetila groma nesreča, katere žrtev je postalo petletno dete posestnika Kulkižana, Rista. Otrok je bil z mlajšo sestrico Rozo sam doma. Roza je odprla peč, Rista pa je naglo pristopila in hotela vratca zat>reti. Prišla pa je preblizu ognja in hipoma se ji Je vnelo krilo. Nesrečni otrok ie gorel kakor žrva baklja. Ko je prišla njena mati domov, je našla Risto vso ožgano in nezavestno. Otroka so prepeljali v bolnico, kjer je pa v srračnjh mukah nvmi. — Ciril - Metodova podružnica v Cerknici priredi jutri, v nedeljo dne T9- januarja, veselico v Sokoljem đortm. Ciril -Metodarji in prt?a-tcfji o-lona-ja Tanci's. zasebnica, 63 let, Miklošičeva cesta 13: Leo Knez, trgovski sotrud-nik. 27 let St. Rupert pri Krškem; Karol Vojač, žei. urathrlk v p., 36 let, Dunajska cesta 90; Jožefa Andrtfe, 51 let, vdova delavca, Tržič; Ana Frankovrč. dninarica, 67 let, Bnrnška gora; Dragica Medved, hči premokača, 11 mesecev, Radeče 28; Ivan Motžina, sin jatniškega paznika- 7 mesecev, Vošnjakova 20: Franc Babic, sin mizarja, 7 mesecev, Bup&ica 27; Ana Lamovšek, žena čevljarskega oomočntfka, 30 fet. Ga-brska gora; Ana Jirg, žena posestnSka. 6o let, Mala vas 36: Lflberat Kraljic, krojaški po-moonik, 22 let- Vodovodna cesta 6: Othnia Frttscli, žena delovodje, 31 let, Moste 9; hrana ZgraJbiič, žena profesorja, 42 let. Knezova ulica 36; Lovro Prevodnik, siu Žagarja, 1 leto, VirUog 15; Mihael Jereb, dninar. 50 let, nestalno: Ma-reja Pestotnik, bivša prodaiaflca, 46 let, Aljaževa cesta 24; Stanisiav Moie, sin sedlarja, 3 leta. Pug*-led 12; Milan Toni, sin kofarja. 5 let, Vevče 78; Ana šuran, žena zšdarja, 36 let Brdo pri Zwmh Šiški; Andrej Ortar, delavec, 50 let. Zagorje ob Savi- —1-j Zanimiva razprava pred sodniki. Včeraj se je vrgla razprava proti nekemu detodajaleu iz 5*. VWa, obtoženemu, da je skril ob priliki obiska revizorja Okrožnega urada svoje pomočnike in vašence v svinjak. Reveži so moraSi pretfičati v svinjaku skoro štiri ure. Obtoženec je bil oproščen, ker ga je že potttična oblast obsodila na 500 Din globe- Oiajševaino je v«pfLvaio tudi to. da ni ponročnikorn in vajencem za čas, ko niso bili prijavljeni Okrožnemu uradu, odtegoval prispevkov. —4j Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 19 t m. ob pol 16. repriza vsestransko uspele Poccijeve praviljSce v treh dejanjih z dvema spremembama »Rožen-cvet in Lflijana«. Igra je dosegla pri svoji premijeri popoln aspeh in jo je smatrati za najboljše predstave letošnje sezone. — Režija br. Počrvavmka. —ti Društvo »Soča« v Ljubljani naana-nia vsem Članom m prijateljem, da bo imel drevi ob pol 21. g. ravnatelj Kar! Mahkota v salonu pri Levu skioptrčno predavanje: »Z Ofasbeno Matico po Franciji«. Gospod predavatelj nam bo prikazovai in poiasnje-vaS marsikaj zanimivega iz lepe Francije. Ne zamudite lepe prilike ter pridite pravočasno, ker bo tudi udeležfra zaradi zanimivejša večera še vecia kakor običajno- — Vstop vsem prost. Začetek ob pol 9. url zareče r. 39n —Ij Oddaja Bokopa poslovnih prostora v v paliiH »Ljnbljnfvski dvore v Ljubljani se bo vršila 10. februarja potom licitacije pri direkciji državnih želesiie v Ljubljani. (Predmetni o«rJas je na vpogled v pisarni Zbornice aa TOT v Ljubljani). —Ij Francoski msntot v LjoMiani vabn driake m cHfakmjc srednjih šol na sestanek, ki bo v nedeHo 19. t. m. ob 17. v društvenih prostorih v Narodnem dom«. —K SUvtsticni klub DSFF je odstopil za nedetjo 19. t. m. dopoldne zbornico wi!-verae JKAD »Jadran« za proskrvo njegove lOletmce. Zato ie predavanje g. režiserja Cirtla Debevoa preloženo na nedeHo 3h. t m- ob tO. Prosvmo cenjeno občinstvo, da to blagohotno npešteva. —ti V novt mestni ht^i na Pogonski ce-sOJ 15 sc odda trjrovski toka!- h kateremu pripodavo efene v^čjl iminjetui sobi hi dva suha kletna prostora. Vhod s ceste in dvorišča. Informaciie daje mestni gospodarski urad. —Ij Kino Ljubljanski dvor« predva a na spiošno željo občinstva zabavno in veselo ittro temperamentne Dine Gralle: 'Dama iz cirkusa« (Keiire zuruck, ailes vergeben!) samo še danes ob 4- uri popoldne. — V nedeljo ob pol 11. pa bo za nase pridne male zadnjič film smeha »Chaplta v džungli*. — Vstopnina za vsak sedež k obema predstavama 4 Din. —N Na svidenje v nedeljo ob 4. zjutraj pri »Tičku na Gričku«. Svež golaž. 40n —Ij .Moste- Oani »Zveze slovenskih vojakov« se vabfijo. da se udeleže pešizleta v Hrušico- Zbirališče pr: >Sedm;> vr>i ob pol 13. uri družabni sestanek VBfega flanstva v hotelu >Belevue . Vabljeni so tndi prijatelji kolesarskega sporta. —Ij Svetovna vojn*. II d<4 in 1»«mi«*c. Danes in jutri bo predvajala ZKD II. dol in konec slovitesra. vele/a nim i vep;a filma o svetovni vojni. Ta del nam pretio^uie najhujšo razbesnelost vu:n»- turiie. GleŽele ni rravnik< v Za vodni. —c Dežurno lekarniško *luIbo v Celiv bo imela od danes do vključno petka 24. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj< na Gkiv-nem trgu, —e Občni i bor društva Rdečega krita r t eljn bo v četrtek 23. tm. ob 18. v meetini po^vetovamiei na meatnem magistratu. —e Iz dritme sralbe, Novo imenovani predstojnik mestne pob'eij© v Celju g. Alojzij Crerzinič, dosedanji svetnik polfrijske d i rek čilske uprave v Ljubljani, prevzame svojo posle v ponedeljek 20. tm. —r Odstranite sneg * Mreh. Za* (nje dni drsi !*neg ra
  • e odstranila t- > i voda. ki se nateka iz zamujenih - n 'n.h žlebov. —<• HiMioie-tvc-niki Ihx1o fOOtOVali v Celju definitivno v soboto \1L tm, on _NJ l Oslrovskega prele{x> iiiro Sironiait..) ni gflfec. Vstopnice v pr» ipn»laji v knjigiini Cioričar & Leskovšek. V ateljeju mojstra Jakopiča Najnovejša Jakopičeva oljnata sli »Kristus tolaži ponesrečence«, Ljubljana. 18. januarja. Z mojstrom Jakopičem sem se domenil, da ga obiščem v njegovem ateljeju na Mir-ju, predno odpošlje v Zagreb veliko oljnato sliko, ki jo je delal pred meseci v Oroslavju za znanega tn vaškega atdasti»!a wa Prp;ći in jo pozneje »'"opoi"ie nt \ Lfubfiaai. — Kdaj naj pridem? sem ga včeraj pobaraj v Unionn. — Ce imate čas, pridite okosi 2 popol-dne. Kakor je že skoro vsakem«) Ljubljančana znano, ima mojster Jakopič atelje na Mirju :t. 2 v poslopju svojega brata Josipa. Ko sem stopil v prostorno sobo. kjer si je dal mojster pred kratkim napeljati električno razsvetljavo, da dela lahko pozno v noč, sem zagledal pri peči starejšega neznanca — delavca, — ki me je takoj spomnil na Jakopičeve slike. Ne toliko s svojo postave, kolikor z nekim posebnim, odanim izrazom v očeh. — Moj model! mi ga je predstavil mojster. — Kako se pišete in odkod ste? — Johan Gaspari, a nij v sorodu s slikarjem Gasparijem. Doma sem z Vrhnike, stanujem pa v Št Vidu. Brezposeln vrtnarski delavec sem in prihajam h g. Jakopiču, da me slika. Veste, gospod, trda mi prede. Skoro brez zaslužka sem. Ce bi imel kake svoje ljudi, bi že šlo. Tako sem pa popolnoma zapuščen . . . — Johan, skuhajte čaj, medtem pa si bova z gospodom ogledala Oroslavje. Na tej veliki oljnati sliki je skušal podati Jakopič zvezo romantike z modernim časom. V ospredju vidimo pasoče se kravice, dočim se dvigajo v ozadju visoko v zrak tovarniški dimniki. Zelo vidna je Pr-pićeva tekstilna tovarna. Nad pokrajino plove letalo in še stopnjuje vtis modernega žrvljenja na deželi. — «Oroslavje* pošljem te dni v Zagreb. Kakor vidite, sem se že z vso vnemo lotil velike oljnate slike za tukajšnji Okrožni urad -Kristus tolaži ponesrečence«. Do 15. februarja mora biti že gotova. Ta slika zavzema celo steno v Jakopičevem ateljeju. Dolga je 4.20 m. visoka pa 3 m. Kompozicija ježe \ celoti in v zaključni oblrki na platnu. Te dni prične mojster s slikanjem v olju. Preden je pričel Jakopič risati na platno z ogljem, je izdelal velik kup skic z ogljem in dve barvnati skici. Vsaka najmanjša podrobnost je izdelana / veliko natančnostjo. Jakopič hoče, to se čuti, da bo slika višek njegovega umetniškega ustvarjanja. Ogledal sem si tudi skico v olju s celotnim mojstrovim zamislekorn in jo primerjal s sliko v delu. Opazil sem, da se ta močno razlikuje od prve po tem, da je bolj kompaktna. Na sliki se vkli v ozadju siavba, ki se je nenadoma porušila. Delavci rešujejo zasute tovariše in jih odnašajo na varno. Med reševanjem se prikaže Kristus (na platnu v sredi). Dva delavca (na levi) neseta ponesrečenega tovariša. Le tega žena z detetom v naročju pade na kolena pred Kristusom in ga prosi pomoči. Žena. vstani. tvoj mož bo ozdravel!« govori izra? Kristusovega lica. >Pogiej. kaj se godi! vzklika delavec (na platmi na desni) in opozarja tovariša, s katerim sta odkopavala zidovje. »*a Kristusa. —■ Termin se mi zdi nekam zgoden. Ah boste lahko gotovi s sliko do tega časa? — Termini so za umetnike prav neprijetna zadeva- Ce se umetnik loti kakega dela, ga vodi v prvi vrsti misel, da mora biti njegovo delo dobro izvršeno. Umetniško dek> se kajpak temeljito razlikuje od rokodelskega. Rokodelec lahko točno presodi, koliko deia se da v gotovem času izvršiti. ka »Oroslavje« in velika slika ki bo gotova do 15. februarja Pri umetniku pa je deko odvisno od njegove zbranosti. Lahko se mu delo na mah posreči, lahko pa ima tudi težave in mora zopet znova r»ričeti. Zato se teržko zahteva od niega: Do tega m tega dne končaj! Ce naj uboga, se mora pogostokrat odpovedati vodilni misli, za katero mu gre: ustvaritvi umetnine. Značilno za naše razmere je, da je obrtnik pri nas, če dobi naročilo, veliko na boljšem od umetnika. Ce je v denarni zadregi, dobi od denarnih zavodov kredit na delo. Ne tako umetnik: na/ezan je na zaslužek sproti. On nima kapitala ter je med zadnjimi v človeški družbi. Tik za njim je baraba. Kakor veste, sem bil že poleti nekoliko bolan. Vrh tega sem bil v takih finančnih težkočah, da mi skoraj ne bi verjeli. Če bi vam začel pripovedovati. Gledati sem moral, da si zaslužim čim prej nekaj denarja. Zato sem se krtil Prpićevega »Oroslavja«. Vendar sem se tudi med tem delom ukvarjal z naročilom Okrožnega urada, tako da npam, da bo slika ne samo dobra, temveč sigurno gotova do označenega termina. Ves materijal je zbran v študijah, ki sem ;ih delal po naravi. _k. — Službeue objave LHP-a (Iz seje u. o. dne 15.-1.) Na znanje se vzame proso j a SK Elana Novo mesto za ertan)e rz rednega JllS-a. Prošnjo se odstopi e priporočilom JHS-u. _ Zahteva JHS-a za sklicanje izredne glavne skupščine LHP-a se od kloni, ker '/.ahJeva ni v skladu z obstoječimi pravih in nasprotuje deloma zaključkom zadnje redne glavne skupščine JHS-a. Saw-na uprava s% obvesti o tem s posebnim dopisom. — Popravljajo se službene objave objavljene 7.A. v toliko, da .»e sklicana redna glavna skupščina LHP-a za . februarja in nv kakor je bilo pomotoma objavljeno za dne 6. januarja. — Odbornikih dolžnosti se na lasi no prošnjo razredi j Voden Miru. — Tajnica. — Avrin >e je že vrnil. V četrtek zvečer s»* je vrtiil iz Štrbskega IMesa naš tekmovalec v tmelneni drsanja Avčin, ki bm je zastopal za prvenstvo Tater. VodiVk e ostal v srbskem Ple?u. kjer določan / i vrhovnega đodnika na tekmi za evrop-ko prvenstvo v umetnem drsanju. Znani biv^i prvak in organizator Salchov je namreč odpovedal sodelovanje in ker je tudi mojster dr. Fuehs odklonil vabilo za vodstvo tekme, je Češkoslovaški zimski Stan poverfl to častno nalogo Vodišku. Smola. — Zakaj bistroumna. Kmalu je uganila, da se je pripetilo v ■zadnjih oseminštiridesetih urah seržan-tovega življenja nekaj zeko važnega. In tej skrivnosti mora priti do dna. Dokler ne zve vsega, ne ho mogla mirno spati. Položila ie seržantu roko na ramo in mu zaljubljeno pogledala v oči. Rada imam moške, ki so tako samozavestni, kakor vi, — s-e mu je začela prilizovati. — Toda pazite se, sreča človeku ni vedno naklonjena. Pogosto pusti na cedilu tiste, ki so trdno prepričani, da so rojeni pod srečno zvezdo. Lahko ste še tako hrabri, toda če vas sreča zapusti, bo tudi vaših zmag konec. Ne pozabite, draži moj, da potrebne človek večkrat pomoči tovariša, ki Še daleč ni tako zanesrHv In požrtvovalen, kakor sem jaz. Ce se vas kdaj poiasti malodušnost in če spoznate, da mo8ki ne more biti vse življenje sam. spomnite se, da imate v meni zvestega tovaffšd. Ničesar ne zahtevam od vas, ne vsiljujem se v vaše živijenje, edina moja želja je bati vam iskrena prijateljica v nesnefiL Mnogo sem že razmišljala :n mnogo solz sem že preli'Ia. Mnogo bridkih izkušeni imam in zato razumem tuje gorje. — Kdo ve? Dober svet o pravem času lahko pomaga človeku iz zadrege. Nočem vas več nadlegovati, dragi prijatelj To bi pomenilo vsiljevati se. Povedala sem, kar sem morala, da bo najino razmerje jasno in iskreno. Poznam vas šele nekaj dni, vendar pa že čutim, da sva dobra prijatelja. Naj se zgodi karkoli, zadostuje, da me pokličete, pa vam takoj prihitim na pomoč. Magdalena de Vaulnes je izgovorila te besede tako prepričevamo m znala je tako imenitno skrivati hinavščino, da bi bilo res čudno če bi se Max:me de Frileuse ne ujel v nastavljeno past. Ce ni smel Magdaleni zaupati skrivnosti, ki ni bila njegova, ji je mogel vsaj dokazati, da ii zaupa. Rob zafcrinjate pred skrivnostjo pač lahko odfpme. — Prav pravite, madame, — je dejal resno, — in vaša izredna rahločutnost je vam pomagala uganiti, da nosim v sebi mnogo težijo rano. wbtSo je tale, katero sem dobil s noči. Pomislite, da sem prispel v Nizzo k sestri, ki jo imam zek> rad. T* otrok ie edmo. kar mi je ostalo od rodbine. Ona mi je bila edina nada. In mislil sem. da bo moja nada izponrjerra. Toda bridka usoda Je hotela drugače. Moja draga sestrica se je poročila včeraj z vrtim fantom, katerega zelo spoštujem. Mislil sem, da bosta srečna m zadovotooa. ki aopet sem se zmotit. Neznani lopovi so mojo drago sestro v poročni noči ugrabili. Iztrgali so jo ljubezni njenega moža. pa tudi meni so zadali strašen udarec. Kljub svoji hrabrosti sem torej uničen Maxime de Frileuse je govorH še dolgo, kajti čutil je potrebo potožiti nekomu svoje gor.le. Toda Magdalena de Vaulnes ga ni več poslušala. To, kar ie povedal seržant Diavolo, je presegalo vse njene domneve. Kaj rakega ni pričakovala. Vsak dvom ie bi! izključen. Ugrabljena e bila samo ena mlada žena in sicer Beatrice de Frileuse, sestra moža. katerega je ban-kirjeva vdc*va v dno ditše sovražna. Torej . . torej ta seržant zagorelega obraza, ta vojak kolonijalne armade, kateremu se je bila nasmehnila v nadi. da izvabi iz njega nekaj važaih infi>r-maeti o dogodkih v Maroku. n> nihče dragi nego Maxwne de Frileuse Ta misel je šinila Magdaleni cle Vaulnes v glavo nalik viharju. Bila ;c vsa iz sebe od irroze* sovraštva in divje radosti. Se sanjalo se 11 ni, da so bo rMOgla tako kmalu osvetiti možu, ki ;e zakrivil njeno nesrečo. Dolgo l* zaman hrepenela po osveti, že je misffla, da grobar njene sreče nikoli ne bo kaznovan, naenkrat se je je pa usoda usmiBla. Ni čuda, da je bila Magd? ena prvi hip kakor omamljena. ' Maščevalec, ki jo je pripravil ob vse ... ki je uničil njeno srečo, hottč zadeti Landry Vurfa je tu pri nji. skoro na kolenih pred njo. Zaišttblieoo jo gleda. Pripravbea je pasti na ko!ena in postati nieu suženj. Okrog prsta ga lahko ovije čc 'e hoče. Ima ga v popolni oblasti, vse lahko stori z njim, kar hoče. Ce Iv bila pobožna, bi bila pokleknila i it zahvalila boga. da K* uslišil njeno prošnjo: Ker pa v boga nI verovala, se je 'auovoijlla s sladkim smenljajem. r:imenier.im možu. Katerega ie s.vrtno sovražila. »ieteja je zmešati glavo te.iu Ma\i-mu de Fri.!t.„se. ki še daleč ni bi! tako strašen, kakor jc prvotno misi;'a Zdai zdaj ža bo režala v svolfli spretnili rc-kili. C ac poide drugače, ga lpm% Ra kolena > sladkimi besedami. Igrata se bo z -v*m kakor mačka z mišKi . fr ko lo krotak kakor jagnje, sc mu osvdtL Zabode ga. to pot mora.»t > in Mcer globlje, rego poroči v hocc'tL Magdalena de Vaulnes ie mo:čala, Loklcr se ni rmnirila. Zdaj, ko je videla pred sete] a«io. ;e postala juoe/-hiVejfa. Z>*taya jw ZLČela lagati. — Dragi prijatelj, vale gorje je tudi moje. Zelo rada bi kaj storila za va;. Veselilo bi me, (Je bi mogla najti vašo sestro. Zal sem samo slabotna žena ki mora trdo delati, da se prrživljft. Odkar sem izgubila vse premoženje, me noče <:!hče več poznati. Bojim sc. da vam ne bom mog'-a pomagati. Pristopajte k Vodnikovi družbi Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. januarja 1930. Stev 14 INVENTURNA PRODAJA blaga za obleke, plašče, suknje Itd. samo do 25. t. m. NOVAK spec. trgov, sukna LJUB LJAAA. Kogresni trg 15 ★ Oglejte si, okoristite se! Prihranite 20% in več! tttith na (nove jše konstrukcije in edini BRZOPISALN1 STROJ Oglejte si ga pri tvrdki Hud. %Ma1i e£fast< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamka I - Na vprašanja brez znamke ne nti^nvnrinmn Najmanjši o&a* IM» K* * - Nemško govoriti se vsi hitro nauče po meji metodi. Sa-kndrova 4/11. Absolvent dveh kmetijskih šol z večletno prakso in prvovrstnimi izpriče%ali v gospodarstvu, gozdarstvu, vrtnarstvu, vešč vseh pisarniških poslov, nemškega in državne sa je-ziika. žeH p-remenitd shižbo kot ekonom, pisarniški uradnik ali skladiščnik, grem tudi v. južne kraje. Porm-dbe »pod zanesljiv«.'661 ua upravo »Slov. Naroda«. Proda se Tovorni avto, - osebni avto, diro na vzmeteh,' Ž-e-Vez-ne blagajn«, stiskalnice za seno proda po nizki cen«i 659 Franc Stupica, žeteznina-. ■ v Ljubljasii Stanovanje dv*h sob. kufornjc in pri-tisklin išče mirna stra-nka v mesta. Rožni dolini. Tržaški cesti ali na Mirju, lahko takoj ali pozneje. PbČa se v naprej 3 do T> mesecev. Ponudbe na upr lista, pod »Čistost«,''658 Prod3jo se po ceni gramofonske plošče za ples. Kdo pove upr. »Slov. zaroda c. 663 Izjava. Podpisani izjavlja, da je kleveta katero sem izrazM čez hčerko Smrekar-ievo v Rudniku le od mene, ozir. mojega brata Viktorja izmišljeno. Obžalujem to kleveto, ter se rodbini -Smrekar zahvaljujem, da je od kazenskega postopanj proti meni odstop ii! a. 649 Mihael Drnovšek, Ižanska cesta 39. Vdova z odraslo hčerko išče stanovanje sobe in kuhinje v sredini mesta, po možnosti v bližini Mladike Ponudbe na Opravo tega lista pod »Vdova«/640. Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje G. Jurasek, Ljubljana, Ključavničarska ul. št. 3 — Mestni trg 22 4/T Kovaškega vaienca krepkega — sprejme takoj — S. Koschier, Laško. 57S 20odstotne kronske bone kupuje Pučka štedionica, založna zavod d. d.. Osijek, Desatičina ul 27. 110. L DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«. Dunajska cesta št 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. ll-T Klavirje in pianine prodaja, izposojuj*, popravlja in čisto ugla-Suje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev W ARBI VEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2. 514 Mlad strugarski pomočnik trezen, priden in pošten — Išče službo; gre tudi za slugo. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Nar.« pod »Strugarski pomočnik/577«. Šivalni stroji ,Gfrit^ner* ,AdIer* ,Kayser' in kolesa, natboljši materi la I, precizna konsrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „t r a n i a- so *amo pri ♦I o*. Pete I Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Pouk v vezenin brezplačen Zalivala. Vsem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali, darovali dragi pokojnici toliko krasnega cvetja in jo v tako častnem števi u opremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Rodbine Malačkove in Dr. Tomažičeva. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! 20% kronike bone kupi iipraviiištvo JIEItKlIt'. li)iil>l,aiia. Večna pot štev. o. Telefon 30-5«. \ O S A I, NAHODU Vas takoj re$i tega tla. t>i«n 10.— Proizvaja: apoteka Mr. B A H O V E C, 1091. Ljubi I aru f Znižane cene! Oglejte si igTačne in otroške vozičke, biciilje, holenderše. male avtomobile, bivalne stroje, najnovejša dvokolesa pnevmatiko tč. Ve!:ka izbera. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov- ska cesta 4. Dne 17., 18.. 20. in 21. januarja se bo prodajalo 230 komadov oljnatih slik. starinskih in novih Dalje 600 kom zgodovinskih narodnih noš, starih novcev, skrinj, zgodovir-sk.h dokumentov, vaz itd Prodajalo se bo za bagatelne cene od 10 Din naprej. Izrabite priliko! Stvari se lahko ogledajo od 9.—1. in 3—5 na Gallusovem nabrežju 33, na oglu POZOR, GOSPODINJE! 99 SII>©L<" že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime ..S IDOL" □□copnnaoDDnnDDiiCDc^ Sodavičarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke sifonske, kraherlske limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja Čehostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 PDTJCT.1 nun Tt-B-B-ir-h ■ htIDDLEI Ureduje Josip Zupančič. — Za »Harate tiskarne*: Fran Jescriek. — Za opravo in joseraloi del tista: Oton Coristof. — Vsi v Ljub^acj 2702