Dopisi. Iz Maribora. (Ne51oveško ravnanje.) Dne 16. marcija pripeljal je samotež nek 61ovek iz PoliSau na dvakolesnem vozi5ku bolenega, kakih 19 let imajo6ega mladeuiča v Mariborsko javno bolenišnico, katero prav vrlo oskrbljujejo 5astite usmiljene seatre. Dospevši do vrat, pozvoni, in takoj se prikaže predatojnica, ter vpraaa: kaj bode dobrega? Tu le sem vam pripeljal triletnega bolenika, odgovori nekako jezno voznik. Predstojnica se kar pre8traši, ko zagleda nekaj živega in kakor v klob5i6 zvitega na tesnem vozičku. Ležal je revež kakor mrtev; glava mu je visela tje naprej in skoro se je na zemljo dotaknola, kedar je voznik prednji del voza na tla spustil. Ogrnjen je bil a kožuhom in z vrvjo k vozu privezan. ,,Kdo pa vam je ukazal bolenika na taki na5in aemkaj pripeljati", vpraša na dalje usmiljena sestra. rPoli6anski burgeimeister mi je pla5al 2 gld., da spravim tega njegovega brata v špital", bil je kratek odgovor. Na besede: ^Menda je reva že mrtev", odreže 8e neasmiljenež: „0, ta vam ae ne uinrje tako hitro, že 3 leta se tako okoli pomika." nSte mu pa na potu kaj jesti dali" praša predatojnica, ker je bolenik roko vedno na usta kazal. Vozaču je beseda v grla obti5ala. Ko se mu je naroSilo, da naj gre na magistrat, in prinese dovoljenje, da ae sme bolenik v javno bolenianico aprejete, odvrne: ,,kaj ? le koj mi ga aprejmite, drugače vam ga pu8tim tam le na cesti. — Res žalostno, da se tako spolnuje kr.š5anska ljubezen do bližnjega, doreveža, ki že itak radi avoje bolezni toliko trpi. Kaj pa Poli5anski župan ? ali ni mogel kakega poštenega voza dati, da zapelje lastnega brata v bolenišnico ? In železnico ima tako blizo, ravno pred nosom mu je, zakaj ni nesreSneža po tej poti na dotiSni kraj 8pravil! Rea, ni nam jasno, kaj ga je ravno k temu grdemu, kazni vrednemu ravnanju zavodilo. Revež bi bil lehko na cesti umrl! Iz Ptuja. (Nova železnica.) Pretekli teden se je tukaj rnudil glavni ravnatelj druatva, ki je pred nekoliko mesci na hrvatsko-štajerskej meji kupilo rude za premog (Steinkoble). Društvo pak potrebuje pred vaem dobrih cest, ako ho5e preniog bitio in redno izvažati. Valed tega je omenjeni ravnatelj došel v Ptuj in PtujSanom razodel, da preraogovo druatvo namerava od svojih rud do Ptuja na praviti železniško progo, ako mu Ptuj5ani 40.000 fl. gotovih penez posodijo. nV nasem društvu, pravil je ravnatelj, nsmo sami žlahtniki ali kavalirji, jaz aem neodviani goapodar celega podvzetja; imamo sicer premožeuja zadosti, aamo med prstmi sedaj premalo. Vsak, ki nam posodi bar 200 fl., dobi 6 % obresti, razun tega pa ae skozi 10 let pravico naa preniog dobivati po 28 kr. 50 kilo; drugi ga bodo dražeje plaSevali. Do sedaj (21. t. m.) mi je obe5anih 14.000 fl.; treba je se 26.000 fl. Premislite si do nedelje 26. t. m. še imate 5as; 5e pa do oDda tega ne obečati, tedaj pa z železniško progo od nas do Ptnja no bo ni5; ali jaz zavolj tega ne bodem hud na Ptuj6aneu. Tako je govoril ravnatelj premogovih rud. Vendar 5e stvar razsodimo po majbni »voti 14.000 fl., kojo so Ptnj5ani obe6ali, smemo re6i, da nod tog' brašna ne bode kola6a". Kajti, 6e age, beglerbezi in kadije ne zmorejo, odkod bo raja vzela ostalih 26.000 fl. ? Od druge strani pa izvemo, da bodo podpisali grof Wurmbrand na Borlu 20.000 fl., razglašeni Ofenheim, ki je od barona Hellenbacba kupil graš6ino Turniše, 10.000 fl., meato Ptuj 5000 in ptujski okraj 5000 fl. Iz Mislinske doline. (G. Naredi.) Začudili ae smo 16. t. m., zaslišavši iz Sl. Gradca možnarje grometi. Mislili smo najprvlje, da obhajajo veliko noc, a motili se smo; o veliki no6i Slovengrad6ani ne streljajo ; toda sedaj se je nekaj drugega imenitnega zgodilo. Kakor kokoš glasno zakokodaka, kedar je novo jajce znesla, tako so hoteli Slovenjgra6ki ,,purgarji" vsej okolici s streljanjeru naznaniti, da je mesto srečno porodilo, t. j. izvolilo novega poslanca za deželni zbor. Novi poslanec se zove Anton Naredi vitez Rainer in je lastnik graščine Rottenthurm v Slov. Gradcu in še druge graš5ine v razvalinah z imenom Wiedei dris. Rojen na Koroškem si je izvolil vojaški  stan in dospel do službe stotnika pri inženirakem  oddelku. NaveliSavši ee vojaake službe, knpil si je imenovani graš6ini ter se poprijel poljedelatva. On aam ae ima za silno nmnega gospodarja; mogo6e; pa taki, ki o poljedeljstvu tudi kaj umevajo, mu tega ne verujejo; pa vsaj tudi uzroka ni, da bi niu verovali. Ker so ga Slovenjgrad5ani izbrali, tedaj mora že biti trdne ustavaške in neniškutarske vere, sicer mu nebi tolika 5ast došla. Glasov je dobil 68, kar je za 2 mesti in 4 trge — smentano malo in bofno. Če ne gre pri volitvab zoper slovenskega kandidata, tedaj mestna ninteligencija" rada ostane — doma! Iz Šlov. Gradca. (Kat. polit. drnštvo. — NesreSa.) Ve5 5a8a že ni bilo v nSlov. GoBp. nobenega poročila o našem kat. pol. drnštru. Zborovali pa srao vendar ziniski cas 4krat v zadovoljnost drustvenikov. Govorniki so si za piedmet jeaali ve5jidel poduSne stvari, zlasti o politi5nih in gospodarskih zadevab. Po6a8i bodemo že priali naprej. — Prete5eni petek je nek 51ovek, brž ko ne bera5, prisel pijan v krčmo nekega Wimmerja blizo Slov. Gradca in prosil za preno5i85e. Odkažcjo mu — steljo pod pojato. Drugi den najdejo reveža — zmrznjenega. Nih6e se ga ni U8miljl, kakor vrli Hrastel, poaeatnik v Troblah ki mu je dal trugo naprariti; odkod da je revež bil, to še ni znano. Iz Mozirja. (Vrli aSitelji.) Izobraženost naroda je ninogo odviana od dobrib, narodnih šol; in te so dobre, ako ao uSitelji dobri in narodni. In v tem oziru se moramo v Savinskej dolini ponašati, da imamo z malimi izjemkami — narodne učitelje. Med najbolj čislane spadajo gg. Ciselj, Leban, Laykauf 7 Mozirjn, kar je tudi okrajni šolski nadzornik priznal. Posebno je g. Leban znan kot zuačajen mož, ki pri vsakej priliki kaže ljubezen do naiega milega naroda. Zarad tega je tudi obče ljubljen, čera^no ga marsikateri pisano gledajo; [>a zavolj tega nja delavnost ne bode pojemala! —0—. Od sv. Jurja na Šavnici. Že poslednji .Slov. Gospodar je obja^il 7eselje, katero so naii fantje in dekleta napravili sebi in celej fari 8 tem, da se je po njihovi darežljivosti pri cerkvi oraislila prekrasna podoba 87. Alojzija in blažene Marije device. Sedaj pravijo ožeujeui, da si bodo možki in žene tudi spravili podobe svojib stanovskih patrono7; pa dobro bi bilo, da bi 87. Jurje75ani tudi enkrat zmialili na no7o uro 7 z^oniku. Na popra^ljanje stare ure se je itak že toliko potrošilo, da bi za potrošeni denar že lehko imeli no7o, srebrno uro. Ce so si Kapel5ani in 87. Antonje75ani zamogli spiaviti uro, zakaj pa bi si n)e mi nebi! Za 500 gld. jo dobimo; in tedaj bodemo prav dekanijski farmani. Kaj bi neki rekel cesar Kail V., ako bi k nam prisel, pa bi nasel, da nam ura že dolgo spi; ali bodemo ob času tirme zopet enega 7 zvonik postavili, da nam bo uro potakal, kakor je bilo poslednjo krat? To bi ne bilo častno za nas! Od sv. lla pri Velenju. (Zimina — n0va mera.) Stari ljudje pra^ijo, če 87. Katarina zemljo 8 snegom pokrije, jo S7. Gregor zopet odkiije; 5e pa pred godom 87. Kataiine sneg zapade, tudi dolgo po godu 87. Gregorja leži in ozimino mo5no pomori. To aicer ni 7er8ka resnica, pa letos 7endar 7elja. Kajti letoanji aneg, 5era7no silno 7elik, se je že mešenca febraarja moral precej naglo pred mo5nim jugom pobrati in teči 7 Črnomorje gledat, kaj dela turški sultan in jegovi paše, ali se bodo že skoro uavolili Kristijane preganjati. Ko je sneg skopnel, smo se z ^eseljem prepriSali, da ozimina ni škode trpela. IIvalaBogu! sedanji, no^i sneg jej ne bo 7eč škodil. — Mnogo sitnob dela sedaj Ijudem nova mera in raga, zlaati pa se bojijo 7inogradni kopaSi, da nebi pri bližnji kopi od gospodarje7 menje piti dobili, kakor poprejanja leta, ko je še bil bokal 7 iiavadi, meato za bolj, kakor 1 maselc menjšega litra. Poprej se je bokal na 4 kopače razdelil in 5e bi se sedaj ravualo enako z litrom, potem bi prišlo znatno menje na enega kopača. Pri tako akopubnem go- spodarju pisatelj nebi botel celi den trdno in težko kopati. Kop, zlasti prva, je težavno delo in kopač krepilne pijače potreben! Iz Koroškega. (Razne novosti). Nad Belakom pri Plajbergu je 6814' 7i8oka gora: Dobra5. Ljudje radi od daleč na njo zabajajo uživat krasni razgled. Letos na Jožefo^o po no5i ob 11. uri se aplazi sneg iz 7išine, plaz se vali proti dolini, postaja 7edno 7e5ji, pobriie bišo z 10 osebami in ži^ino 7red, podere mnogo hle707, unici steze, plote in drevje splob vse, kar se mn na strahoviti poti ustavlja. Izmed 7 sneg zakopanih 10 ljudi je 7 mrtvih. Veter je tolik naatal, da je hišam šipe potrupal, 7rata polomil in 200 metro7 daleč 12 telegrafičnih štang, kakor slamo prekrhnil. Najstarejši Ijudje ne pomnijo takega plaza. Celo^ski liberalci ao za mesto 7zeli 300.000 fl. na posodo; sedaj imajo še le 85.000 fl. Zato bo treba novega dolga, da stavijo 2 šoli in neko -turnballe." Liberalci brez dolgo7 ne umejo nikder gospodariti. Naši poslanci že slutijo, da ne uidejo 7e6 -šolskernu krabu." Začeli so nemilo tožiti in nevoljevati, da je vendar že .olskih stroškov preveč; sku.ali so svote tu pa tam skrčiti; tako so na primer za okrajne učiteljske konferencije naavetovanih 2700 fl. zbrisali, in dovolili samo 1000 gld; ali 7se ne pomaga nie — sedanja šolaka naprava na Koroškem še 7endar le zahte^a 257.060 gld., kar je za nas že precej občutljiv zneaek!