ŠTEV 42 Ptuj, 1. novembra 1957 letnik x.. Uprava in ureehe. Teh seveda ne bi mogli posploševati, vendar ne bi mogli mimo ugotovi- tve, da je doseglo na primer KG Zavrč zadovoljivo stopnjo v pro- izvodnji in temu primerne finanč- ne rezultate, kakor seveda ne bi mogli mimo ugotovitev, da na splošno kmetijstvo na občinskem področju kaže vse znake zaosta- losti. Vzroki te zaostalosti so zna- ni in jih ne bi naštevali; vsekakor bi bilo bolje spregovoriti kaj o njih odstranjevanju, o načinih premagovanja konservativnosti kmečkega prebivalstva, o odstra- njevanju odpora proti novotarijam itd. prav tako pa o odstranjeva- nju objektivnih ovir, kot je raz- drobljenost parcel, mnogo preši- rok kolobar itd., ki s svoje strani prispevajo k nizkim donosom kljub garanju kmečkega prebival- stva. Iz takega stanja izhajajoče na- loge nikakor niso lahke, lahko pa bi jih razdelili v 2 vrsti: v naloge objektivnega in v naloge subjek- tivnega značaja. V prvi vrsti je naloga občine urediti semensko službo, poskrbeti za nadaljnji raz- voj selekcije in zdravstvene za- ščite živine, nadaljnja populariza- cija uporabe umetnih gnojil, za- ščitnih sredstev in strojne obde- lave, skrb za obnovo vinogradov in sadovnjakov, melioracije in re- gulacije, arondacije itd., v drugi vrsti pa skrb, da bi kmečko prebi- valstvo v šolah, tečajih, na preda- vanjih ter na sem.inarjih postalo dovzetno za nujnost v reševanju problemov, ki predstavljajo jedro zaostalosti v kmetijski proizvod- nji. Izven trfr vprašanj pa se po- stavlja v občini vprašanje KG Cir- kulane. To posestvo je imelo v preteklem letu veliko izgubo, le- tos pa mu preti najbrž ista uso- da. Vsekakor ni izgledov, da bi se stanje popravilo, dokler ne bo v osnovi rešeno vprašanje tega po- sestva. Ustanovljeno je namreč bilo brez vsega z izjemo okrog 120 parcel razkropljenega zemlji- šča, brez ekonomskega dvorišča in kadra, ki bi posestvo obdeloval in upravljal. Podobno, vendar mnogo lažje je vprašanje KG Sobetinci, ki se je po imenovanju novega upravnika že začelo izkopavati iz težav in ki občine v taki meri ne skrbi več. Vsekakor pa tudi na tem posestvu stanje ni kdo ve kaj rožnato. Med ostale občinske probleme sodi nedvomno tudi obrt. Re- gistriranai obrtnikov je prav ma- lo, zato pa je tem več šušmar- jev. Občina skuša sicer tudi te obdavčiti. Obrtniki motivirajo od- javJjanje obrti z visoko obdav- čitvijo, ko znižanja le ne dose- žejo, od javlja jo obrt, nato pa Sušmarijo. Vsekakor bo morala občina v tem pogledu nekaj uicre^niti, da bo obrt zadoščala fk>- trebam pnrebivalstva in da se v bodoče ne bo več dogajalo, da bi si kmetovalci sami popravljali vo- zove ali celo podkovali konje, kar se že tudi dogaja. Občina je sicer razmotrivala vprašanje obdavčitve obrtnikov, vendar pod okrajno oziroma medoibčinsko povprečje ni mogla iti. Prav tako ni mogla upošte- vati izgovorov obrtnikov, da pri- vatni naročniki ne zmorejo pla- čila obrtniških uslug. V skraj- nem primeru bo marala občina mifeljU na ustanavljanje občin- skih obrtniških delavnic. ^B UOlltoB republiikih ifi zuBznili peglonceu Predzadnjo nedeljo smo volili odbornike v občinske zbore, zadnjo soboto in ne- deljo, 26. in 27., odbornike v občinske zbore proizvajalcev, spomladi pa bomo volili po- slance za zvezno in republi- ške skupščine. V zvezi z volitvami^ ljud- skih poslancev je predsed- stvo zveznega odbora SZDL Jugodavije na seji v Beogra-. du 28. oktobra t. L imenova- lo 29-člansko volilno komisi- jo in določilo obseg njenega dela. Izkušnje z organiziranjem, spremljanjem in usmerja- njem volilnih priprav za mi- nule volitve bodo nedvomno dobrodošle zvezni, republiški pa tudi okrajni in občinskim komisijam, saj so se pravkar pr&pričcde, kaj vse je potreb- no storiti med članstvom SZDL in ostalimi volilci, da je bil zagotovljen vpliv So- cialistične zveze. S številnimi sejami, zborovanji in razpra- vami z volivci ter z udeležbo i, ^prejšnjih odbornikov in kan- iidatav na volilnih zborova- njih je politično ždptjenje zopet oživelo, saj so volivci povedali svoje želje in pred- loge in tudi nakazali, v čem vidijo rešitev raznih proble- mov. Potrebno se bo ^ipet pomeniti s političnim akti- vom občin in z ljudskimi po- slanci, kdaj in kako se lotiti priprav na te volitve in kako tudi po vseh volitvah obdr- žati z volivci stalen kontakt, ne samo na sestankih, tem- več tekom cele mandatne do- be. V bodoče se ne bi smelo ponoviti, da bi ob volitvah napovedali volivcem, kako bo- do poslanci določene dneve v tednu ali mesecu sprejemali v sedežih občin ali okrajev volivce, se z njimi pomenili o raznih problemih in težavah ter njihovih pritožbah, po- zneje pa v praksi to vse od- pade in zgubijo volivci s po- slanci življenjsko zvezo. Predvolilni sestanki se ne bo- do mogli omejiti samo na ' predlaganje kandidatov, tem- več jih bo potrebno vsebin- sko razširiti na glavna vpra- šanja našega razvoja, na iz- vajanje perspektivnega plana in vsega našega dela. 'Nedvomno bodo razprave s kandidati za poslance prav živahne, sigurno pa je, da bodo predlagali volivci za po- slance tiste kandidate, ki so znali tudi doslej vzdrževati zvezo med volivci in skupšči- no ter prve in drugo obve- ščati o delu, problemih in te- žavah vsakdanjega življenja, obenem pa volivcem vplivati pogum za nadaljnje delo in življenje. V decembru bo stsfanek plenuma zveznega odbora SZDL v zvezi z bližnjimi vo- litvami, temu pa bodo sledili plenumi po republikah, okra- jih in občinah. Pri sestankih z dosedanji- mi poslanci in kandidati za bodoče poslance se bo prav dobro videlo, kako povezavo so imeli doslej volivci s po- slanci in obratno in je praiS gotovo, da se bomo tudi iz pomenkov o tem vprašanju naučili marsičesa koristnega. Obfmci Piui V 1. volilni enoti so bili izvo- ljeni za odbornike zbora proizva- jalcev v skupini industrije, trgo- vine in obrti: Franc Kranjc, Kidričevo 13, Ivan Veble, Kidričevo 7, Marjan čuček, Ptuj, inž." Franjo Gruen- feld, Kidričevo 3, Stane Čeme, Ki- dričevo 1. V 2. volilni enoti: Simon Pešec, Ptuj, Zelenikova 2, Maks Jabloč- nik, Kidričevo 2, Vilko Lipuš, Ki- dričevo 3, Franc Kolarič, Kidri- čevo 5, V 3. volilni enoti: Francka Pe- tek, Ptuj, Prešernova 28, in Sla- va Cattnan, Rogoznica 10. V 4. volilni enoti: inž. Jože- Tan- šek, Ptuj, Ljutomerska cesta 17. V 5. volilni enoti: Ivan Tomažič, Ptuj, Ljutomerska cesta 6. V 6. volilni enoti: Ignac Grabar, Sobetinci 1. V 7. volilni enoti: Otmar Gaj- zer, Ptuj, Ljutomerska c. 12. V 8. volilni enoti: Anton Valen- tin, Ptuj, Ormoška cesta 4. V 9. volilni enoti: Alojz Čuček, Ptuj, Lackova 8. V 10. volilni enoti: Franc Prime, Ptuj, Ljutomerska cesta 35. V 11. volilni enoti: Martin Kle- menčič, Ptuj, Rabeljčja vas 10. V 12. volilni enoti: Franc CetI, Ptuj, Rogozniška cesta 16. V 13. volilni enoti: Mirko Voda, Ptuj, Cankarjeva 6. V 14- volilni enoti: Stane Vičar, Ptuj, Masarykova 3. V 15. volilni enoti: Jože Sotlar, Ptuj, Lackova 13. V 16. volilni enoti: Josip Ilec, Ptuj, Ljutomerska cesta 7. SKUPINA KMETIJSTTVA: V 1. volilni enoti je bil izvo- ljen za odbornika zbora proizva- jalcev v proizvajalski skupini kmetijstva: Martin Simonič, Štu- ki 13. V 2. volilni enoti: ing. Anton Grajf, Ktmgota 48. V 3. volilni enoti: Janko Mar- čič. Dravinjski vrh št. 28. V 4. volilni enoti: Jožef Kri- žančič, Ptuj, Trstenjakova 2. V 5. volilni enoti: Franc Gro- sek. Trnovska vas št. 2. V 6. volilni enoti: Ivan Toplak, Most je št. 8. OEi^mn Oorligilco v proizvajalni skoipini industri- je, obrti in trgovine je glasovalo od 581 vol. upravičencev 540 ali 92,8 odst., v proizvajalni skupini kmetijstva pa 3270 volilnih upra- vičencev od 3587 ali 91 odst. V zbor proizvajalcev so bili iz- voljeni: Franc Janžekovič, Gorišnica, 147 glasov; Franc Dolinšek, Osluševci, 161; Ciril Senica, Cvetkovci, 125; Alojz Majerič, Moškanjci, 185; Franc Prelog, Zagajiči, 189; Franc Vesenjak, Gajevci, 255; Janez Venta, Formin, 218; Peter Hor- vat, Muretinci, 119; Franc Pun- gračič. Turški vrh, 231; Martin Zebec, Hrastovec, 221; Ivan Brlek, Gradišče, 429; Ivan Majcenovič, Dolane, 345; Alojz Rakuš, Pohor- je, 208; Anton Arbeiter, Cirkula- ne, 279; Miha Kekec, Bukovci, 137; Stanko Zagoršek, Žamenci, 238; Franc Roškar, Strmec, 171; Netko Babic, Zavrč, 168; Franc Simonič, Zavrč 110 glasov. V skupino industrije in obrti je bil izvoljen: Avgust Vojsk, Zagajiči, 35 gla- sov. Diiilna Brinoz V zbor proizvajalcev občine Ormož so bili izvoljeni: 1. v industrijski skupini: Stane Šprah z 89 glasovi od 171 volilnih upravičencev; 2. v obrtni skupini: Jožko Ba- bič s 54 glasovi od 106 vol. upr.; 3. v trgovinski skupini: Martin Puklavec s 151 glasovi od 504 vol. upr.; 4. v skupini kmetijstva: Franc Kosi z 39 glasovi od 49 vol. upr., Ivan Majcen 32 (53). Franc Vo- grinec 87 (174), Marija Ratek 170 (180), Boris Veselic 547 (878); Franc Novak 517 (878), Gustav Ozmec 503 (878), Ivan Masten 483 (878), Franc Bezjak 288 (507), Alojz Zamuda 214 (507), Anton Antolič 156 (252), Ivan Gašparič 155 (252), Stanko Slavič 386 (618), Alojz Škrlec 278 (618), Jožko Pi- hler 150 (228), Matija Zličar 144 (228), Gustek Janežič 323 (383), Anton Šnajder 243 (383), Anton Topolovec 173 (265), Jožko Hle- bec 132 (265). Obllnu irsdišfB v zbor proizvajalcev občine Središče so bili izvoljeni: v obrt- no-industrijski skupini Jože Pire in Franc Hočevar, v kmetijski skupini pa v KZ Obrež Anton Tkalec, Ivan Kolarič, Mate Filipič in Franc Vavpotič; v KZ Središče pa Franc Podgorelec, Franc .Škr- get, Janko Štamberger, Anica Ho- čevar, Janez Jaki in Konrad Ko- larič. Na dopolnilnih volitvah v ob- činski zbor v Središču je bil iz- voljen Drago Goršič. Pri teh vo- litvah je sodelovalo 72,58 odst. volilnih upravičencev, pri volit- vah v zbor proizvajalcev pa 75,44 odst. UhVmu les B Skupina industrije, trgovine in obrti V 1. volilni enoti so izvoljeni za odbornike zbora proizvajalcev: Alojz Jere, Majšperk 10, Jožica Olstrak. Ptujska gora in Karel Robar, Sesterže. V 2. volilni enoti: Anton Med- ved. Breg 1, Leopold Peršuh, Ko- ritno, Štefan Lampret, Lešje, Vin- ko Dolenc, Medvedce. V 3. volilni enoti: Anton Kor- bar, Štatenberg, Franc Kovačič, Jelovec 66. V 4. volilni enoti: Roman Juri- lifec, Štatenberg t>6, EYanc Cep, Stogovci 35. V 5. volilni enoti; Jože Kolar, Breg 2, Ivan Purg, Stogovci, Jo- žef Kacjan, Breg. SKUPINA KMETIJSTTVA: V 1. volilni enoti je izvoljen za odbornika zbora proizvajalcev: Janko Jančič, Stari grad; V 2. volilni enoti: Jernej Koro- F-c, Lešje 27. V 3. volilni enoti: Stanko Le- tenja, Žetale 87. Spomenik heroja Jožeta Lacka in številnih dru- gih borcev na ptujskem pokopališču DAH MRTVIH Prvi november — dan mrtvih... Vse pozno cvetje so prenesle skrbne roke na grobove in grobnice na pokopališčih ter pred spomenike in spominske plošče, kjer počivajo znani in neznani junaki ali kjer se jih spominjamo kot zvestih sinov slovenskega in drugih rodov, ki so se na naši zemlji uprli sovražniku in v boju za svobodo omahnili v prerani grob. Na ta dan se več kot sicer spominjamo vsega velikega in dobrega iz njihovega življenja, vseh njihovih dobrih in junaških del iz njihovega življenjskega boja, spomnino se časov, ko so z nami živeli, se z nami veselili vsega lepega ter delili zlo in težave z našim ljudstvom vse do dne, ko je njihovo dobro in junaško srce prenehalo biti. Solza zdrkne čez prenekateri obraz ob gomili, doma pred sliko ali daleč od doma pred spomenikom ali spominsko ploščo z imeni junakov, ki po skupnem boju skupno počivajo. Več kot žalosti pa je tudi ta dan v naših srcih hvalež- nosti našim pokojnim za vse, kar so nas s svojo besedo in zgledom dobrega naučili za življenje, kar so za nas s svojim znojem in nesebičnim delom dobrega ustvarili za našo dobrobit. Kdor je dojel v svojem srcu in razumu veličino smrti junaka, ki se je boril za svobodo našega ljudstva, za svo- bodno življenje naših otrok, za svobodo svoje materinščine in za svobodo ustvarjalnega duha naših sinov in hčera na domači zemij', za izgon sovražnika, za odpravo izkoriščanja in ostale ideale današnje človeške družbe, se mu rad oddolži z globoko hvaležnostjo in s priznanjem za tako veliko žrtev, predvsem pa s svojo odločnostjo, da bo vse življenje sledil njegovemu zgledu. Iz leta v leto je več spominskih plošč in spomenikov po naseljih in pokopališčih z imeni naših junakov in ob dnevu mrtvih jih vedno z enako spoštljivostjo okrasijo svojci, šo- larji in organizacije. Težko sicer odhajajo z doma žalostne matere, žene in otroci ter svojci pokojnih, toda ta dan je obratno težko najti ljudi doma, saj ima vsakdo nekje po- kopanega vsaj enega izmed svojih dragih in ga obišče s šopkom cvetic. Naj jim bo vsem lahka domača svobodna zemlja, nam pa naj bo njihovo delo vzgled, da je treba vztrajati v živ- ljenjskem boju in zmagovati. Presenečenje, ki ga je povzročil prvi sovjetski umetni satelit, je povzročil komaj prejšnji teden jasnejši politični odmev. Zapadni svet se je zbudil iz velikega pre- senečenja in nenadnega prestiž- nega udarca. Reagiral' je, zakričal je in si zadal načrte za bodoč- nost, ki niso preveč rožnati. Pred- sednika vlad Velike Britanije in Amerike sta se sestala in se do- menila za sodelovanje pri poizku- sih z atomskimi in vodikovimi bombami. Tudi za odnose na Srednjem vzhodu sta se domeni- la, vsekakor pa bo predvideni se- stanek Atlantskega pakta na rav- ni predsednikov vlad, eden naj- večjih poskusov, zbrati pod za- padnim plaščem vse kokoške, ki so se ob prvem »sputniku« pre- plašile. Zapad je začel še odločneje ka- zati, da Sovjetski zvezi ne verja- me in v zadnjem tednu vse bolj slišimo težnje po enotni oboroži- tvi dežel Atlantskega pakta, o atomski oborožitvi, o nadaljeva- nju poskusov na Božičnih otokih, o mrzličnem izstreljevanju raket, vodenih izstrelkov, o predvidenih satelitih. Vse hiti z oboroževa- njem in to v trenutku, ko politič- ni odbor Generalne skupščine raz- pravlja o razorožitvi. Da pa bi bila napetost v zad- njih dneh še večja, so se na sir- sko-turški meji nekoliko streljali in iz tega naredili svetovni pro- blem štev. 1, namreč problem ne- varnosti vojne. Sirija se je zaradi zbiranja turških čet pritožila Ge- neralni skupščini, toda tokrat za- devo zavlačujejo in čeprav sta bili predloženi dve resoluciji, se- jo vedno znova odlagajo. Še pre- den bo OZN zadevo rešil, bo Tur- čija bržda svoje čete umaknila, vsaj tako so sporočili v Damasku. Vsa prizadevanja malih naro- dov, da bi prenehali z blokovsko politiko, nimajo dovolj uspeha, kajti v zadnjih dneh se je težnja po blokovski strnjenosti še bolj stopnjevala. Zapadni Nemci se prilizujejo Ameriki in govoričijo o oborožitvi, obenem pa so se po- skusi zapadnonemških politikov, da bi načeli »vzhodno politiko«, pokazali jalovi. Na vsak način za- ostriti odnose med zapadom in vzhodom, namesto da bi skušali najti stične točke. Poleg teh velikih mednarodnih političnih vprašanj, pa je v sre- dišču svetovne pozornosti Franci- ja, ki že mesec dni nima redne vlade. Vsi poskusi, da bi sesta- vili vlado, so se izjalovili in v ponedeljek je Mollet že v drugo propadel. Pri Francozih je hudo, da si ne dajo dopovedati, da mo- rajo prekiniti z vojno v Alžiru in dati Alžircem neodvisnost. Trilet- na vojna porazno vpliva na fran- cosko gospodarstvo in ker kon- servativci, radikali, liberalci in so- cialisti nočejo presekati gordij- skega vozla v Alžiru, ne morejo urediti niti svojih notranjih go- spodarskih in finančnih težav. Drugo je z drugim trdno poveza- no in rešiti bodo morali najprej Alžir, potem pa bodo imeli razve- zane roke. Eden izmed osrednjih dogodkov prejšnjih dni je odstranitev sov- jetskega maršala Žukova, vendar po petih dneh svet še ne ve, ali so Žukova zamenjali zaradi kakš- ne napake in je zopet padel v ne- milost, ali pa so ga zamenjali z Malinovskim zato, da bi svet pre- senetili s kakšnim novim imeno- vanjem. Svet ugiba, žal pa s ple- numa CKKP SZ nimamo še no- benih vesti. Morda čakajo na 7. november in takrat bodo svet pre- senetili z imenovanjem Žukova na višji položaj. Tudi druge dežele sveta imajo nešteto problemov. V izraelski skupščini je počila bomi«, v an- gleškem parlamentu s potrdili konservativno gospodarsko politi- ko; v Turčiji so na volitvah de- mokrati sicer zmagali, bilo pa je precej hrupa in notranjih trenj: v državah Južne Amerike so nemiri, imenovanje junt, upori, kri in no- tranja protislovja; v Kubi so uvedli cenzuro; v Buenos Airesu je že od 5. okt. obsedno stanje, pravtako je obsedno stanje tudi v Guatemali. Po vsem svetu se igrajo s smodnikom, samo bati se je treba, da se ne bodo ljudje začeli preveč igrati z atomi. IZ DORMAVE Prosvetno društvo »Ignaca Žgeča« v Domavi se ne zadovo- ljuje samo z rednimi kino pred- stavami v Zadružnem domu, temveč pripravlja za razvedrilo in zabavo ljudstva program za zimske nedeljske in sobotne ter praznične dni. Naštudiralo bo tri igre, in sicer eno dramo in dve burki, poseben program pa bo pripravilo za novo leto in pust. Dokončuje zadružnega doma je za. Domavo še vedno boleča rana. Ni denarcev za dovršitev zunanjih del, pa tudi nekaterih, zlasti gospodarskih prostorov doma. To stanje doma vzbuja med zadružniki in tudi ostalimi vaščani malodušje. Kje so ovire, da ne more delo naprej? Ali bo nova občina Ptuj pomagala spraviti dom v stanje, kot si ga zadružni dom zasluži? KZ Domava sama ne bo zmogla ob- veznosti, ki so za to potrebne. Dobra volja vaščanov ne za- došča, čeprav so že veliko sto- rili za svoj dom gospodarstva in kulture. To vprašanje bo potrebno spraviti z dnevnega reda in najti sredstva, ki so za to potrebna. Sfran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 1. NOVEMBRA 1957 aB 40-LETNICI VELIKIH DOGODKOV V RUSIJI DESET DNI, KI SO PRETRESLI SVET PADEC ZAČASNE VIJ\DE V sredo, 7. novembra, sem zelo pozno vstal. Top s Petropavlovske trdnjave je naznanil že poldan, ko sem šel po Nevskem. Bil je mrzel dan. Pred državno banko je stalo pri zaprtih vratih nekaj vo- jakov z nasajenimi bajoneti. »Komu pripadate?« sem vpra- šal. »Vladi?« »Ni več vlade,« je eden odgovoril smeje, »hvala bogu!« to je bilo vse, kar sem lahko i2rvlekel iz njega ... Vozovi cestne železnice so hi- teli po Nevskem prospektu; možje rene in dečki so viseli povsod, kjer se je le dalo. Trgovine so bile odprte in zdelo se je, da je med množicami na cesti celo manj ne- mira kot prejšnji dan. Ponoči so po zidovih vzcveteli novi brezšte- vilni pozivi proti vstaji, naslov- ljeni na kmete, vojake na fronti, na delavce v Petrogradu. Eden se je glasil takole: })Od Petrograjske mestne Dume: Mestna Duma obvešča državlja- ne. da je na izredni seji 6. no- vesnbra ustanooHa Komtte japrne. varnosti ,ku je se^avljen iz članov centralne in rajonskih Dum ter predstavnikov naslednjih revolu- cionarnih demokratičnih organiza- cij: CIK, Vseruskega izvršilnega komiteja, kmečkih odposlancev, armadnih organizacij, Centroflota, Petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev(l). Sveta strokovnih zvez in drugih. Člani Komiteja javne varnosti bodo uradovali v zgradbi mestne Dume, telefon št. 15-40, 223-77, 138-36. 7. novembra 1917.« Tega sicer takrat nisem ugoto- vil, toda to je bila vojna napoved Dume boljševikom. Kupil sem časopis »Raboči put«, edini časopis, ki se je pojavil v prodaji in čez nekaj časa sem plačal nekemu vojaku 50 kopejk za že rabljen izvod »Djena«. Bolj- ševiški časopis, tiskan na velikih polah v zaseženi tiskarni lista »Ruskaja volja«, je imel ogromen naslov: »VSO OBLAST — SOVJE- TOM DELAVCEV, VOJAKOV IN KMETOV! MIR! KRUH! ZEMLJA!« Pod OTodtukom )e bil podpsac »ZINOVJEV«, ki se je bil skrival z Leninom. Začenjal se je: »Vsak vojak, vsak delavec, vsak pravi socialist, vsak pošten demo- krat ugotavlja, da je v sedanjem položaju možno samo dvoje: Ali bo ostala oblast v rokah buržoazije in zemljiške gospode in to bi pomenilo vsakovrstno za- tiranje za delavce, vojake in kme- te, nadaljevanje vojne, neizogibno lakoto in smrt... ali pa bo oblast prešla v roke revolucionarnih de- lavcev, vojakov in kmetov; in to bo pomenilo popolno odpravo ve- leposestniške tiranije, takojšnji propad kapitalistov, takojšnjo po- nudbo pravičnega miru. Potem bo kmetom zagotovljena zemlja, de- lavcem kontrola nad industrisjo, lačnim kruh, potem bo zagotov- ljen konec te nesmiselne voj- ne! ___(( »Djen« je prinašal fragmentar- ne novice o razburkani noči: Boljševiki so zavzeli telefonsko centralo, baltiški kolodvor, tele- grafsko agencijo; peterhovski jun- kerji niso mogli priti v Petrograd; kozakl nfjod ločeni; areta^, ^ katerih ministrov; ustreljen je bil šef mestne milice Meyer; aretaci- je z ene in druge strani, praske med patruljami vojakov, junker- jev in Rdeče garde, ki so trčile druga z drugo. Na vogalu Morske sem naletel na kapetana Gomberga, menjševi- ka — brambovca, ki je bil tajnik vojaške sekcije svoje stranke. Ko sem ga vprašal, če je v resnici prišlo do vstaje, je utrujeno sko- mignil z rameni in odgovoril: »Čort znajet! Vrag vedi! Dobro, morebiti se boljševiki lahko pola- ste oblasti, toda ne bodo je mogli več obdržati več kot tri dni. Ni- majo ljudi, ki bi vodili vlado. Mo- rebiti je dobro, da jih pustimo, da poskusijo, to jih bo pokonča- Ip...« Okrog vojaškega hotela na vo- galu trga Sv. Izaka so patruljirali oboroženi mornarji. V salonu je bilo več elegantnih mladih oficir- jev, ki so hodili gor in dol in med sabo šepetali; mornarji niso ni- kogar pustili ven ... Nenadoma se je zaslišal zunaj oster pok fuške» la ma je slediki raztreseno streljanje. Stekel sem ven. Okoli Marinskega dvorca, kjer je zasedal Svet ruske repu- blike, se je zgodilo nekaj nena- vadnega. Povprek preko obširnega trga so se v vrsti pomikali vojaki z naperjenimi puškami in srepeli proti hotelski strehi. »Izzivanje! Streljajo na nas!« je hlastnil nekdo, medtem ko je dru- gi drvel proti vratom. Na zahodnem vogalu palače je stalo veliko oklepno vozilo z rde- čo zastavo in s svežim rdečim na- pisom »S. R. S. D.« (Sovjet rabo- čih soldatskih deputatov); vse puške so merile na trg Sv. Izaka. Ob vhodu v Novo ulico je bila napravljena barikada — zaboji, sodi, stara p>osteljna vzmet, to- vorni voz. Kup lesa je zapiral ko- nec nabrežja Mojka. Vzdolž pred- nje strani poslopja so bili v obliki prsobrana naloženi hlodi, ki so jih nosili z bližnjega kupa ... »Ali bo prišlo do boja?« sem vprašal. »Kmalu, kmalu,« je odgovoril nervozno neki vojak. »Pojdite v stran. drugače b^te Juršinci so praznovali krajevni praznik in odkrili spominsko ploščo Organizacija ZB NOV Juršinci se je v nedeljo, 27. oktobra 19o7, ob krajevnem prazniku oddolžila spo- minu 10 borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja iz Juršinc in okolice z razstavo slik prvobor- cev naših krajev, s slavnostno se- jo, povorko in odkritjem spomin- ske plošče 10 borcem, talcem In žrtvam fašističnega terorja. Krajevnih slovesnosti v Jur- šincih se je udeležil zvezni posla- nec tov. dr. Jože Potrč, republ. poslanec tov. Ivan Bratko, zastop- niki OLO Maribor, Slovenskega zdravniškega društva, Sveta za zdravstvo OLO, Okrajnega odbora ZB NOV iz Maribora, zastopnik obč. odbora ZB NOV in ZKS Bre- žice, zastopnik Slovenskega zdrav- niškega društva iz Ljubljane, več zastopnikov oblasti in množičnih organizacij iz Ptuja, krajev, fvmk- cionarji oblasti in organizacij ter društev, številni svojci pokojnega dr. Metoda Špindlerja z vdovo in tremi hčerkami, svojci ostalih padlih in mnogo domačega ljud- stva iz Juršinc in okolice. Po vseh pripravah na prvi kra- jevni praznik, tako po dobro pri- pravljeni razstavi slik padlih in živih prvoborcev iz Slovenskih go- ric v krajevni pisarni, po slav- nostni seji, povorki od prosvetne dvorane do krajevne pisarne z godbo »Svobode« iz Ptuja na čelu in slovesnosti ob odkritju spo- minske plošče pok. dr. Metodu Špindlerju, Francu Toplaku, Ja- nezu Kokolju, Alojzu ZcMTnanu, Lovrencu Čušu, F'rancu Horvatu, Jakobu Matjašiču, P'rancu Rakuši, Alojzu Murku in Antonu Puhu, se je videlo, da so se vsi krajevni faktorji v Juršincih resno potru- dili za čim dostojnejšo proslavitev prvega krajevnega praznika. Med govorniki, ki smo jih sli- šali pred spominsko ploščo, je imel najdaljši govor tov. dr. Jože Potrč, ki je prikazal navzočim velik pomen borbe našega ljud- stva za mir na svetu, za medna- rodno sodelovanje in boljše živ- ljenje delovnih ljudi in zakaj ta- ko visoko cenimo žrtve, ki so padle doslej v tej borbi. Drago- cene pridobitve našega časa ne smejo biti pozabljene, zato naj ohrani naša mladina v spominu težave, borbe in zmage svojih prednikov, zlasti tistih junakov, ki so omahnili v boju v prerani grob. Govor tov. dr. Jožeta Potrča so vsi pozorno poslušali. Govoril je po odkritju še tov. Janko Vogri- nec, tov. dr. Jože Neudauer, tov. Franc Vičar in tov. Vučajnik iz Brežic, slovesnost pa je začel in zaključil domačin tov. Slodnjak, ki je govoril tudi na slavnostni seji. Med navzočimi so pred in po slovesnostih nmogi predstavniki in znanci stopili do svojcev pa- dlih, do zbranih Špindlerjevih, vdove in 3 hčera ter ostalih, jim izrekli sožalje ter se z njimi v kratkem govoru spKminili nazaj na čase življenja in pokojnih v tem delu Slovenskih goric. Nedelja je hitro minila, ljudje so se peš in na raznih vozilih zo- pet razšli, na pročelju krajevne pi same pa je ostala lepa spo- minska plošča z v zlatem vklesa- nimi desetimi imeni ne{>ozabnih mrtvih prič minulih težkih časov iti^m 'V - -iinfiiiM« iiiinuiimiiiii im ■ » ' in borb za svobodo naše domo- vine, ki se jih bodo spominjali še pozni rodovi, ko bodo hodili tod mimo po Slovenskih goricah. Pod ploščo so ostali tudi številni venci, ki so jih po|ožili ob od- kritju plošče tja zastopniki orga- nizacij ter društev in svojci ob odkritju. Tudi popoldnevni spored praz- nika je dobro potekel. V. J. Množica je pozorno poslušala govornike Nora spominska plošča v Juršincih Ptufski most raste Za novi most čez Dravo je go- tov 21 m dolg opaž za mostno konstrakcijo na desnem bregu Drave. Na njo sedaj nameščajo armaturo, nato pa še pridejo na- njo aotranji opaži posebne oblike, ki so že pripravljeni. Betoniran je že obalni opornik na levem bregu. V grobem je gotov izkop za opornik v levem delu struge, kjer so že nabiti piloti za zagatno steno. Koncem novembra ali za- četkom decembra bosta štrlela iz vode oba kakih 7 metrov v glo- bino segajoča opornika v strugi, če pač ne bo težav s terenom, kot so bile na desnem bregu na bivšem mestnem nasipu. Doslej je za opornike porablje- nih 508 kub. m betona in nad 150 kub. m betona za temelje in sidra žerjava. Naše bralce bodo gotovo zani- male najdenine v globini 5-6 m v tem delu starega in zgodovin- skega Ptuja. Na desni obali so naleteli delav- ci »Tehnogradenj« v globini kakih 5 m na stare, še dobro ohranjene 3—4 m dolge borove pilote, med- sebojno zbite s 40 cm dolgimi skovanimi žeblji. Našli so pa tudi ročno obdelane kamenite kvadre. Po legi pilotov sodeč so tvorili najdeni piloti steno nekdanje mestne utrdbe. Na desni strani Drave pa so v enaki globini našli ostanke srednjeveških obokov. O najdeninah je bila obvešejbna uprava Muzeja Ptuj. Inž. Boris Pipan, konstruktor ptujskega mosta POPRAVEK Pri objavi volihiih rezultatov sta se v št. 41/53 vrinili sledeči neljubi napaki: V 6. volilni enoti je bil s 338 glasovi izvoljen Jurij Cestnik iz Zg. Hajdine, kar je zadnjič po- motoma izostalo. V 22. .volilni enoti Pristava je bil s 155 glasovi izvoljen Anton Janžekovič iz Pristave 23, v prejšnji številki pa je bilo pomo- toma objavljeno s 55 glasovi. Prosimo naše bralce, da vza- mejo tudi to na znanje, prizadete pa prosimo, naj nam neljubo po- moto oproste. Mladinska kuhinja v Mladin- skem domu na Ormoški cesti že iluži svojemu namenu. Dnevno lahrani veliko mladih želodčkov >trok iz Ptuja in dijakov iz okoliških krajev, ki potujejo z i^^lakom in so bili prej brez ko- rila. Ne vedo pa še tega vsi >troci, sicer bi jih prišlo še več. Nekaj prostorov v mladin- skem domu že dalj časa čaka la izselitev stanovalcev, nakar bodo vsi prostori v tem domu namenjeni zlasti otrokom, ki so doma brez nadzorstva in ki ča- kajo v Ptuju na povratek iz šole domov z raznimi prevoz- limi sredstvi. Za te je vsekakor potreben prostor za učenje in za igranje otrok, ki nimajo šolskih obveznosti. Ob lepem vremenu je lahko, ko so otroci zunaj in na toplem, drugače je v dežev- nem in mrzlem vremenu, ko je otrokom potreben topel prostor. O vseh problemih Društva prijateljev mladine bo javnost najbolj seznanjena na občnem zboru 9. decembra t. 1. ob 19. uri ^ v dvorani občinskega ljudskega r odbora na Titovem trgu. ^ Skrb za mladino DAN VARČEVANJA V PTUJU V zvezi z 31. oktobrom — dne- vom varčevanja je pripravila Za- družna hranilnica v Ptuju s po- družnico Ormož za svoje vlagate- lje, zlasti mladino v ponedeljek, 28. oktobra, popoldne v Titovem domu prijetno presenečenje. Vsi vlagatelji so dobili anketno polo, ki jo je bilo potrebno izpol- niti in vrniti pa tudi posebno vstopnico na malo prireditev v Ti- tovem aomu s preavajanjem otro- škega risanega in bm^rnega filma o varčevanju ter z dvema dekla- macijama. Poučnemu in zabavne- mu delu prireditve je sledilo žre- banje dobitkov v vrednosti 94.000 din v zneskih po 200, 500, 1000, 2.000, 3.000, 5.000 in 10.000 din pred posebno komisijo. Na vlaga- telje iz Ormoža je odpadlo 28 na- grad v vrednosti 21.600 din, na ptujske pa 72 nagrad v vred- nosti 72.400 din. Nagrado 10.000 din je dobila revna deklica Milica Klemencic iz HaroeKa. 2 nagradi po 5.000 din pa sta dobila Arnold Pavlinič, Ptuj na razredno knji- žico in Angela Simenko, Ptuj, Za- grebška cesta na svojo vložno knjižico. Na vprašanje, ali naj komisija objavi samo izžrebane številke afi tudi imena dobitnikov, so otroci odločili, da tudi imena, zato ie tudi bilo žrebanje toliko zanimi- vejše, ko so otroci videli dobitni- ke v svoji sredini in so bili priče njihovega velikega veselja. Iz Dorno^^ V nedeljo, 27. oktobra t. L, so se delavci KG Domava na sin- dikalnem sestanku zanimali za gospodarski račun podjetja in za bodočo obnovo sadjarstva in vinogradništva na posestvu pri Preradu in na Polenšaku ter v Savcih, kjer nameravajo kupiti posestvo. V zadnjih letih to go- spodarstvo vidno napreduje, čeprav še ima razkosano zem- ljo po Slovenskih goricah. Nanj se vedno bolj navezujejo kme- tovalci in bo to zimo s težavo izpolnilo želje kmetovalcev gle- de oranja njiv, pri katerem se vedno bolj uveljavlja strojna obdelava. Vse kaže, da se bo morala KZ Dornava v bodoče tehnično opremiti in pomagati svojemu članstvu in vsem lane- tovalcem v Dornavi in okolici, saj je očitno, da je potrebno vedno več mehanizacije in da si ljudje z njo,pomagajo pri obdelovanju svojih posestev, kjer je to le mogoče. To bo tudi vzbudilo . med odborniki zani- manje za napredek zadruge in ne bo več težav kot doslej, ko pravega zanimanja za delo tn napredek zadruge ni bilo niti m^ člani upravnega in nad- zornega odbora. Ob žrebanju v Titovem domu PTUJ, 1. NOVEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNIH Stran "5 Knlgaoslouenski žana u narodnu- osuaiioJiini borbi Po vzgledu drugih jugoslovan- skih narodov, ki so se že oddol- žili s knjigami posvečenimi zgo- dovini žene v narodno-osvobodil- ni borbi — stopamo na to pot tu- di Slovenci, ki nameravamo to knjigo izdati drugo leto. Podatke za sestavo knjige mora dati vsak kraj, kjer se je žena udejstvova- la v borbi proti okupatorju kot borka ali zbirala potrebščine za borce NOV, borcem dajala zato- čišče. stregla ranjencem in širila narodnoosvobodilni tisk. Vsaka že- na aktivistka, borka in sodelavka v NOV bo napisala ali pa povedala svoje spomine, ki jih bo nekdo napisal. Krajevne poverjenice bodo pri- stopile k delu takoj po 1. novem- bru t. 1. Široka dejavnost pisanja življenjepisov o padlih in še žive- . čih borbenih ženah je lahko za- ključena s širokim krogom sode- lavk in sodelavcev v dobrem me- secu. Tako bi zaključili pred zad- njim decembrom s popisovanjem dogodkov, na katere se žene spo- minjajo v domačem kraju iz NOB in v katerih so sodelovale, ter živ- ljenja v izseljeništvu, t interna- ciji in zaporih. Vsaka borbena že- na je dolžna napisati svoje spo- mine ne glede na to, ali je delala pri nas ali ne, kajti ti spomini bodo dragoceni prispevki za tiste muzeje NOB, na čigar območju so delovale in kamor jih bomo iz Ptuja poslali. Tako se bodo vse borbene žene, ki žive na ptujskem muzejskem področju posvetile svoji borbeni preteklosti in napi- sale svoje spomine. Čim več bo sodelavk po naših krajih, tem hitreje bomo izvršile to nalogo, ki nam jo nalaga zgo- dovina lastnega naroda, da ne bo pozabljeno, kar je žena velikega storila za svoj narod Komisija za zbiranje gradiva »Žena v narodnoosvolxxiilni borbi v Ptuju MESTNI KINO PTUJ predvaja od 1. do 3. novembra amer. film »Dolina nasilja«. KINO MAKOLE predvaja 1. no- vembra mehiški film »En dan življenja«; 2. in 3. novembra ameriški film »Visoka Barbaree« KINO MAJŠPERK predvaja 2. in 3. novembra amer. film »Ože- njeni samec«. KINO MURETINCI predvaja 2. in 3. novembra amer. film »Rume- no nebo«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 3. novembra ameriški film »Ljubezen na bo- jišču«. KINO VIDEM PRI PTUJU predva- ja 2. in 3. novembra nemški hlm »Strup v živalskem vrtu«. tmmm^iasmami^^m^^mmmmmi san list, ki je srkal svoj kapital iz prsi »Sudmarke«, začne v 13. letu narodne svobode izhajati. »Narodna sloga«, ki se ne straši nobenega truda za uresničenje svojih ciljev. Nekaj tehtnih in aktualnih člankov je prispeval tedniku Dra go Kveder, pokojni ravnatelj nek- danje meščanske šole v Ptuju. V članku »Nekaj demokratizma« razčlenjuje tedanjo individuali- stično dobo, ki slom na razlikah v premoženju ter pravi, da je be- seda demokratičnost postala naj- bolj popularni šlager.« Uradna tržna poročila v tedniku govore neizprosen jezik o težkem gospodarskem položaju slovenske- ga kmeta, o izredno nizki ceni kmetskih artiklov. Kmetu so po- nujali za kravo 160 din (samo ko- ža je bila vredna 172 din), za ko- nja 500 din (vreden najmanj 3000 din), za vola 1000 din itd. V zvezi s slabim gospodarskim položajem v državi je Dragotin Kveder prispeval članek »Nekaj misli o kmetijstvu«, v katerem se zavzema za nekako načrtnost v kmetijski proizvodnji. Pridelki se pridelujejo brez skupnega načrta, brez ozira na potrebe konsumen- tov in možnost prodaje. Med ce- nami kmetijskih pridelkov in in- dustrijskimi izdelki vlada veliko nesorazmerje. Razen tega se je v letih 1922 do 1931 uvozilo v agrarno državo Jugoslavijo za 5.252 milijonov dinarjev kmetij- skih pridelkov. Članki v »Narodni slogi« so bili pogosto zaplenjeni. Glede zaple- njenih mest v listu pojasnjuje uredništvo svojim sotnidnikom strogost tiskovnega zakona, ki se je po 6. januarju 1929 zelo po- ostril. Notranje ministrstvo je lah- ko časnik ustavilo, če je bil v enem mesecu trikrat zaplenjen. Olga Meglic (Furlan) Ptujska kronika 17. novembra 1878. Tega dne je ptujska čitalnica priredila na čast sedemdesetletni- ci dr. Janeza Bleiweisa veselico, »pri katerej se je govorilo, pevalo, igralo in nazadnje seve tudi ple- salo.« Pevski in muzikalni del ve- selice je vodil »vrli narodnjak Štekelj.«. Slavnostni govor je imel profesor Žitek in hvalil v njem moža »za slovenstvo neizmerno zasluženega.« Govornik je omenil Bleiweisove »Novice«, ki so začele uvajati namesto bohoričice, gajico, tako da je bil četrti letnik 1846 že ves tiskan v novem pravopisu. Gajice so se oprijeli med drugimi tudi štajerski zgodovinar Anton Krempl (1790-1844) in Anton Šerf (1798-1882) iz Radgone, ki je opustil Dajnkov pravopis, v kate- rem je med leti 1820-1830 izdal nekoliko knjig. V »Novicah« iz leta 1845 je izšla Šerfova pesmica »Domorodcam«, ki v njej hvali novi črkopis, kot blago, ki se spravlja zdaj nazaj — najdeno ji zvesto zavaruje, tujo pak nesnago trebi v kraj. Dne 6. novembra je odbor ptujske čitalnice imenoval Bleiweisa za častnega člana. 1. novembra 1931 je izšla prva številka neodvisne- ga tednika »Narodna sloga«, ki jo je izdala in tiskala Ptujska tiskar- na s svojim predstavnikom Aloj- zem Šulerjem. Za odgovornega urednika je označen sprva fjudski pisatelj Anton Stražar, pisec »Slo- ginega« podlistka »Zatajeni sin«, povesti iz dobe tlačanstva. Stra- žar je napisal tudi znano povest iz časa prve svetovne vojne. »Slo- vensko dekle«. Od tretje številke prvega letnika pa je odgovarjal za tednik Roman Bende. Časnik je izhajal do 14. 5. 1932. Omenjena tiskarna je obstajala v letih 1924 do 1941,' ki pa v letih 1932-1935 ni obratovala. Leta 1936 je bila obnovljena, nekaj časa je bil njen lastnik Lojze Šuler. Tiskala je večidel merkantilne obrazce, od knjig pa Gorinškovo »Žalostno ljubezen« in Kauklerjevo »Romar- sko cerkev na Črni gori.« »Narodno slogo« so tiskali v približno 4000 izvodih. Izhajati .^e začela v času diktature generala Živkoviča, ki jo je uvedel kralj Aleksander 6. januarja 1929. V uvodnem članku razpravlja pisec o vzrokih, ki so privedli do nove- ga časnika in nakazuje v glavnih potezah njegov program* »utrje- vati vero in ljubezen v novo skup- no mater Jugoslavijo, v vročem upanju, da jo zgradimo v važno evropsko silo ...« V programskem uvodniku je dalje rečeno, da se »Narodna sloga« nikakor ne misli omejiti kot kako krajevno glasilo na Ptuj in njegovo ožjo okolico, ampak ima iskrene zaupnike. V Ptuju, kjer se je zvalil in umrl zloglasni »Štajerc«, slovensko pi- ANEKDOTE OVIKA Neki novinar je vprašal Er- nesta l-lemingwaya: »Katera je bila največja ovira, na katero ste naleteli v svoji karieri?< — >Uspeb!« je odgovoril slami pisatelj. Nase žene so doprinesle veliHe žrtve za osioiitev svojega naroda Ob dnevu mrtvih se spominja^ mo spet in spet težkih dni, ki jih je nam prizadejal fašizem, ko je naša domovina preživljala obdobje okupacije, in se spominjamo vseh onih, ki so morali kot žrtve umreti za našo svobodo. V seznamu padlih se vrstijo drugo za drugim imena žena, ki so po svojih močeh prispevale svoj delež za osvoboditev in na- zadnje poklonile domovini svoja žiri^nja. Nad 60 žena je padlo zaradi fa- šističnesfa nasilja v ptujskem mu- zejskem zemljepisnem področju, ki za zdaj zajema poprejšnje me- je ptujskega okraja. Od teh je bilo po dosedanjih podatkih 8 bork, 14 talk, 26 internirank in 12 raznih vojnih žrtev. Podatki pa so za zdaj še pomanjkljivi, vendar nam ta številka pove, da počiva- jo v grobovih doma in po nemških koncentracijskih grobnicah naše matere, žene in dekleta, ki so padle kot borke za našo svobodo. Nad 60 žena je padlo, veliko borbenih žena pa živi med nami, ker jim okupatorjeva in izdajal- ska roka nista prišli do živega. Imena padlih žena in imena živih aktivistk, bork in internirank pa dokazujejo, kako neustrašeno je stala žena ramo ob rami možu v borbi za svobodo. S svojo aktiv- nostjo in organizacijskimi uspehi si je žena priborila svojo enako- pravnost, svojo pravico, da še na- prej in za vedno odloča v politič- nem in gospodarskem življenju v svoji domovini. Ko prelistavamo življenjepise borbenih žena, se pogosto čudimo, kaj vse so prenesle žene v težki narodnoosvobodilni borbi. Liki ne- katerih ugaslih življenj naših že- na so posebno svetli, polni požrt- vovalnega nesebičnega dela v borbi za svobodo. Med svetlimi borbenimi liki umrlih žena in deklet beremo imena: Berce-Petovar Milene, uči- teljice iz Ivanjkovec, organizator- ke OF v Središču in okolici; Leg- vart Mimice-Nataše, izStojnc, po- žrtvovalne aktivistke na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah; Meglic Olge, komunistke zaposle- ne v ptujski »Pletarni«, ki je po- magala prvoborcem v najtežjih okoliščinah leta 1941 in 1942; Ga- šper šič Marije, aktivistke iz Trgo- višča pri Veliki Nedelji; Fajs So- nje iz Stojnc, ki je kot mlada de- klica pridobivala mladino v vrste LMS; Kavčevič Anice, aktivistke; Mohorič Eme, borke; Alič Vide, aktivistke; Osole Velene, aktivist- ke in druge. OSTALE SO MED NAMI Med živečimi borbenimi ženami, ki jih divjaštvo okupatorja ni iz- trgalo iz naše srede blesti ime Zemljič Slavice, ki je že leta 1941 stopila v Ptuju kot 15 letna de- klica v vrste OF in SKOJ-a. S svojimi organizacijskimi sposob- nostmi ter plemenitim srcem je postala pozneje nepogrešljiva funkcionarka in borka na Hrvat- skem. Za svoje požrtvovalno delo je sprejela red hrabrosti in edin- stva, zasluge za narod, za hra- brost in medaljo za hrabrost. Zelo veliko žrtev in požrtvoval- nega dela za osvoboditev je dopri- nesla Sagadin Zenka, organizator- ka OF v letu 1941 v ptujskem okolišu, aktivistka in borka ter funkcionarka skozi vse obdobje okupacije. Okupator ji je na naj- krutejši način umoril sina, moža in sorodnike. Med nami in v drugih krajih živi še veliko žena, ki jim je bilo življenje v okupaciji nenehno de- lo za osvoboditev. Tako je Mirna Kovač -Barčka, vdova po narod- nem heroju Štefanu Kovaču, pre- vzela po njegovi smrti 18.10.1941 njegovo funkcijo. Na delo v Ptuj jo je poslal Pokrajinski komite KP za Štajersko marca 1942, kjer se je izkazala za odlično organi- zatorko, ki je iz ljubezni do svo- jega naroda zapustila malega, še ne leto dni starega sina, da je na- daljevala delo svojega moža in ti- stih, ki so padli. Njena aretacija marca 1942, je prekinila njeno delo. Praprotnik Cvetka-Štefka pa je kot delegatka PK KP za Šta- jersko prevzela nalogo organiza- cije OF v ptujskem področju v letu 1943 in 1944 skupaj s Tone- tom ŽnidariČem. Od leta 1941 pa vse do osvoboditve je premagova- la vse napore politične aktivistke Boksa Milena-Boža. Veliko uspe- hov pri svojem aktivističnem delu in pozneje v borbi je dosegla Ko- larič Štefka-Grozdana iz Nove va- si pri Ptuju. Langus Anico pa je izseljeniška pot zanesla na Hrvat- sko, kjer se je z možem pridru- žil« borcem NOV. kjer je uživala ugled in spoštovanje zaradi ple- menitega značaja in borbenih spo- sobnosti. Med nami v Ptuju živi skromno življenje Vučak Milica, ki je v dobi okupacije s svojo bor- benostjo in iznajdljivostjo vzdrže- vala najtežje kurirske veze med TV postajami, opravljala poverlji- vo obveščevalno službo, aktivistič- no delo na terenu in vzdrževala zvezo z Lackovim odredom. Že leta 1941 je bil njen dom tudi dom naših prvoborcev. Med tihimi ilegalci naših tehnik je preživlja^ la svoje delovne dni nad ciklostil- nim aparatom Lipuž. Ela-Breda. Med prve aktivistke v letu 1941 se uvršča Podgoršek Hilda z Bre- ga. Golob Ida-Nada se je tudi iz- kazala s požrtvovalnim aktivistič- nim delom posebno po letu 1943 kot funkcionarka SKOJ-a. Pri svojem aktivističnesm delu so se uveljavale v dobi okupacije tudi Lojzka Kojc in Katica Carli iz Ptuja, Poldka Skrbiš iz Makol in mnoge druge, ki tudi danes pozitivno sodelujejo pri izgradnji ljudske oblasti in socializma. Žena aktivistka in borka je v obdobju okupacije usmerila svoje prirojeno nagnjenje vzgajati in hraniti otroka v borbi za domovi- no, ker se je zavedala, da ni dru- žinske in materinske sreče pod okupatorjem. Borbena žena se je s krvavečim srcem, a ponosom po- slavljala od otrok, ki so šli branit domovino. Borbena žena je dajala streho in hrano slovenskim bor- cem, čeprav je z njimi delila zad- nji košček kruha in se je podajala v življenjsko nevarnost. Ljubez^ matere je hrabrila otroke v borbi v veliki domovinski vojni, pomoč žene doma v zbiranju materiala za borce NOV in pomoč žene v ^rbi je doprinesla k zmagam in k osvoboditvi. R. V, Mimica Legvartova ' —' ^ — — — — _____ _ _ _. Od 7. do 15. decembra 1957 [V. mednarodni sejem radia in telekomunilcacij v Ljubljani Za konec letošnje sezone veli- kih mednarodnih sejmov prireja ljubljansko Gospodarsko razstavi- šče v času od 7. do 15. decembra 4. mednarodni sejem radia in te- lekomunikacij. Zdi se, da je čas za ta sejem prav posrečeno izbran. Z nasto- pom zime je najprimernejši čas za revijo telekomunikacijskih na- prav prav zato, ker v tem času ljudje najbolj iščejo zvezo s sve- tom preko tovrstnih dosežkov mo- derne tehnike. Končno je to tudi čas pred novoletnimi prazniki, ko se mnogokje odločajo o tem, kaj bodo poklonili nekomu za novo- letno darilo. Pri nas stopa v ospredje vedno bolj tudi televizija in ni izključeno, da se bodo inte- resenti ravno na tem sejmu odlo- čili za nakup tega ali drugega TV sprejemnika. V tovarnah, velikih hotelih, šo- lah, laboratorijih in drugje se vedno bolj uveljavlja elektroni- ka kot sodelavec človeka. Od leta do leta znanost vse bolj napredu- je v tem pogledu in tozadevni do- sežki bodo nedvomno pritegnili mnoge interesente na ljubljanski sejem radia, telekomunikacij in elektronike Na sejmu bodo razstavljeni se- veda tudi aparati s področja tele- fonije, radarskih naprav in osta- lih telekomunikacij. Zlasti bodo te raznovrstne tehnične pridobitve zanimive za našo mladino, ki ta- ko živahno spremlja razvoj tehni- ke. ŠKOTSKA DEMONSTRACIJA Skupina nasprotnikov škotske vlade je nekoč organizirala veli- ko demonstracijo. Policija je do- bila nalogo, da to demonstracijo razbije, vendar brez uporabe orožja. Ko jim po daljšem priza- devanju ta namera ni uspela, j« prišla š^u policije na pamet si- jajna misel. Pozval je nekaj čla- nic raznih dobrodelnih društev in jih naprosil, naj gredo med de- monstrante pobirat prispevke. V dobri minuti so se demon- stranti razbežali. Prišli bodo iz te smeri,« in poka- zal je proti Admiraliteti. »Kdo?« Tega vam ne morem povedati, brat,« je odgovoril in pljunil. Pred vrati palače je bila množi- ca vojakov in mornarjev. Neki mornar je pripovedoval o koncu Sveta ruske republike. »Šli smo tam noter,« je dejal, »in k vsem vratom smo postavili tovariše. Stopil sem gor k protirevolucio- narju — kornilovcu, ki je sedel na predsedniškem stolu. ,Ni več Sveta', rečem. .Pojdite zdaj do- mov'.« Okrog stoječi so se smejali. Ka- zal sem na vse mogoče papirje in uspe.o mi je priti okoli do vrat tiskovne galerije. Tam me je ustavil velikanski smehljajoči se mornar in ko sem mu pokazal svojo dovolilnico, je dejal sam6: »Če bi bili sam sveti Mihael, to- variš, ne bi mogli iti tu skozi!« Skozi šipo na vratih sem spoznal besni obraz in kriieče roke fran- coskega dopisnika, ki je bil notri zaklenjen ... Na drugi strani mi je stal na- sproti majhen mož s sivinii brki v generalski uniformi, okoli nje- ga je bila gručica vojakov. Bil je zelo rdeč v obraz. »Jaz sem general Aleksejev,« je kričal. »Kot vaš nadrejeni oficir in kot član Sveta republike zahte- vam, da mi dovolite prehod!« Stražar se je praskal po glavi in čemerno škilil, pomignil je bliža- jočemu se oficirju, ki se je zelo razburil, ko je videl, koga ima pred sabo; strumno ga je pozdra- vil, še preden se je zavedel, kaj je storil. »Vaša visoka ekselenca,« je jec- ljal po načinu starega režima, »do- hod do palače je strogo prepove- dan — nimam pravice ...« Mimo je pripeljal avtomobil; v njem sem videl sedeti Goca, ki se je smejal in se je očitno zelo za- baval. Nekaj minut za tem je pri- šel drugi — z oboroženimi vojaki na prednjem sedežu in z aretira- nimi člani Začasne vlade. Čez trg je nenadoma pritekel Peters, let- ski član Vojaškega revolucionar- nega komiteja. »Mislil sem, da ste vse te gospo- de polovili zadnjo noč,« sem mu dejal in pokazal nanje. »Oh,« je odgovoril z izrazom razočaranega dečka. »Prekleti norci so pustih večino izmed njih uiti, preden smo se odločili.« Po Voskresens!12. oktober 1812« in »6. novem- ber 1812« in »16. (28.) avgust L813« ... Ena izmed slik je bila / zgornjem desnem kotu poško- dovana. Ves prostor je bila ena sama velika vojašnica in očitno je bilo to že cele tedne, sodeč po tem, kakšna so bila tla in stene. Na podoknikih so bile montirane tudi strojnice, med žičnicami so bile naložene puške. i

. Če bomo otroka negovali po teh navodilih, bo zdrav in se bo dobro razvijad- Kova številka revije Sodobno gospodinjstvo Te d»i je izšla nova, dvojna številka revije »Sodobno gospo- dinjstvo«. Po svoji vsebini je iz- redno pestra. Uvodoma prinaša poročilo o uspehili, ki jih je dosegla vaška skupnost v Bra- slovčah. Braslovče nudijo lep pri- mer, kaj vse lahko storijo vaščani za dvig svojega življenjskega salicilne kisline kot konservnem sredstvu. Ante Beg je prispeval članek o naših gobah z zanimivo razpredelnico gob po njihovi kva- liteti. Pepika Levstek objavlja ne- kaj jedilnikov z gobami. Olga Stare pa piše o kisanju zelja in o njegovi uporabi skozi vse leto. Omeniti je treba še recepte za konserviranje jesenskih gozdnih sadežev. Za spretne roke objavlja revija nekaj lepih vzorcev za vezenje in pletetije. Mnogim gospodinjstvom bo do- brodošel prispevek ing. Viktorja Repanška o nabavi in shranjeva- nju krompirja za zimsko zaiogo. Poleg tega prinaša revija tndi odgovore na vprašanja svojih bralcev. Revija obsega 40 strani. Celolet- na naročnina znaša 400 din. Na- roča se pri Centralnem zavodti za napredek v Ljubljani, Miklo- šičeva 4/II. Uredništvo »Sodobnega gospodinjstva« Umestno opozorilo »Veš,« pravi šef letališča pi- lotu pred odhodom, »ko se boiš bližal Bledu, se dvigni z letalom čim više, da ne boš butnil v cene.« Neuspeh »Dravs^^ v koprivnic!... i^ODRAVKA DRAVA u:0 (1:0) Enajstorica Drave je v nedeljo gostovala v Koprivnici^n:se v pr- venstveni nogometni t^mi po- merila z domačo Podravko. Prvi polčas je pretekel v pre- cejšnji premoči domačinov.. ki pa niso znali izkoristiti mnogih ugodnih priložnostL Domača obramba je imela polne roke dela in je uspešno odklanjala nevarne napade domačinov. Skoraj dvajset minut so domačini odločno pri- tiskali in izsiljevali, da je moral vratar Drave večkrat intervenira- ti. Videli smo. da domačini ne bodo imeli težkega dela, ker se gostje na igrišču sploh niso znašli, kaj da bi še prodrli v bližino ka- zenskega prostora Podravke. Šele v sredini polčasa je desna zveza domačinov spretno ušla nezanes- ljivi obrambi in povedla domačine v vodstvo. V naslednjih minutah je nastala pred vrati Drave spet zelo razburljiva situacija, vendar se je žoga odbila od vratnic v out. Kasneje se je Drava nekoliko sprostila in nekajkrat nevarneje prodrla pred vrata Podravke, toda v napadu ni bilo strelca, ki bi z uspehom zaključil akcijo. V drugem delu se je to še bolj stopnjevalo. Napadalci Drave so še bolj popustili ift domačini so imeli mnogo več od igre. Vse po- gosteje so napadalci Podravke prihajali pred vrata Drave in do- mačini počasi zviševali rezultat, ter do konca tekme postavili 5:0. Rezultat tekme je namreč še pre- malo izrazit za zanesljivo zmago domačinov, saj če pri moštvu Dra- ve vratar Kramberger ne bi imel svojega dne, bi v Koprivnici Dra- va doživela veliko katastrofo. Ostali rezultati MVC lige: SLOGA : RUDAR 3:1, MARIBOR : MLADOST 6:2, KLADIVAR : TEKSTILAC 5;1 ALUMINIJ : JEDINSTVO — od- ložena tekma. V nedeljo, 3. novembra, gostuje v Ptuju ena najboljših nogomet- nih ekip iz Slovenije, ki zavzema trenutno drugo mesto v ligi MVC, Kladivar iz Celja, ki se bo po- meril z domačo Dravo. Prva zmaga rokomelašev • DRAVA : MARIBOR 15:5 (5:3) Enajstorica velikega rokometa je imela v gosteh rokometaše iz .Maribora. Tekma med Mariborom in Dravo je imela kaj nenavaden potek. Proti vsemu pričakovanju so igralci Maribora v začetku močno pritisnili in nevarno ogro- žali vrata Drave. Gostje so po- vcdli v vodstvo do 3:0. Šele po tretjem sprejetem golu domači strnejo svoje vrste in v nekaj mi- nutah dosežejo tri zelo lepe gole ter tako izenačijo rezialtat. Pozne- je gostje močno popustijo in brez težav rokometaš! Drave prevza- mejo pobudo in do konca polčasa poviša i D rezultata na 5:3. V drugem delu domačini še bolj napadajo in vsi streli na vrata gostov ostanejo v mreži. Boljša ekipa Drave do konca tekme z le- po igro poviša rezultat na 15:3. Najve? nolov za dom=iče je dose- gel PiSek, ki je v ctlotni tekmi dosegel 9 golov. Dalje so bili uspešni Herceg in Zupane po dva, Valent in Černezel po enega. Za goste sta bila uspešna Mavrin o in Kranjc 2. Pred 100 gledalci je dobro sodil Balog iz Maribora. Ptujski kegSjači so marljivi Kegljači Drave so sicer zelo skromni, vendar so v zadnjem času vedno bolj aktivni. Organi- zirajo prav sedaj razna medkrož- na tekmovanja in pozneje tekmo- vanje posameznikov v metanju 2x200 lučajev. Isto tekmovanje bodo izvršile tudi ženske. Tako bodo razna tekmovanja in prija- teljska srečanja še bolj razvila zanimanje za to panogo v Ptuju. da ima otrok za to določeno uro, najbolje je zvečer, da mirno spi. Preden ga spravimo v posteljo, ga še temeljito umijemo, sam pa naj s. očisti tudi zobe. Tako negovan otrok ob sedmih, ko leže v poste- ljo, mirno zaspi in neprekinjeno spi do sedmih zjutraj. Otrokov zajtrk zjutraj naj bo obilen, ker se otrok zbudi dobre volje in lačen. Rad poje žgance z mlekom in jabolko ali pa mehko kuhan jajček z belo kavo ali ko- šček sira in šunko s čajem in li- mono. Štiriletni otroci pa pred kosilom še po eno uro spijo. Pet let star otrok pred kosilom ne spi več, vendar pa je dobro, da nekaj časa leži. Leži pa naj na vsak na- čin po kosilu in zaspi, da se spo- čije od divjih iger. Med zajtrkom damo otrokom le nekaj keksov in sadja. Predvsem važno je tudi za po- znejšo dobo, da tudi šolski otrok hodi zgodaj spat. Večerja šolske- ga otroka naj bo tudi že ob šestih. Dopoldne bo v šoli pazljivejši, če bo prespan in dobre volje. Lahko se bo učil. Otroka pa nikoli ne standarda. Sledi članek o delu otroškega vrtca v Kranju V svoji stalni rubriki »Stanova- nje in oprema« prinaša revija zanimive skice kombinirane otroške posteljice in skice o predelitvi sobe, kjer bivata dva otroka. Ing. Mar- jeta Kregar piše o rožah kot o sobnem krasu in seznanja bralce z zanimivim načinom vlaganja šopkov v vaze. Bruno Leban je prispeval članek o uničevanju mrčesa v stanovanju. Zelo zanimivi so prispevki o oblačenju, zlasti članek o indivi- dualnosti oblačenja in članek o pranju tekstilnih izdelkov iz umetnih vlaken, ki ga je napisal ing. V. Povoden. V tem delu re- vije ne manjka tudi skic za prak- tične obleke dečkov in deklic. V reviji najdete tudi praktične nasvete za lepotno nego. V pri- spevku o lasnem prhljaju in o mo- zoljasti koži bo marsikdo našel dober nasvet za odpravo teh ne- všečnosti. Tu najdemo tudi 7 čed- nih pričesk za mlade deklice. Pestri po svoji vsebini so pri- spevki o sodobni prehrani. Ing. Emilija Letonja piše o špinači, o graham kruhu in o škodljivosti OBJAVA Podpisana Ivanka PRAŠNIČKI, upokojenka v Ptuju, Muršičeva ulica štev. 10 preklicujem žaljivke, katere sem izrekla napram Mariji ŠKETA, upokojenki v Ptuju, Mur- šičeva ulica štev. 10 ter se zahva- ljujem, da je odstopila od prego- na. Prašnički Ivanka Ptuj, dne 23. 10 1957 ; t,^ Javna zalivala ^ Podpisani se najtopleje zahva- ljujemo zdravniku tov. dr. Praun- seisu in asistentki tov. Kuharjev! za ves njun trud, skrajno požrt- vovalnost, skrb in pomoč, ki sta jo nudila ponesrečenemu Malek Jankcu v času njegovega zdrav- ljenja v ptujski bolnišnic:. Pri padcu z voza je dobil fantek težje poškodbe na glavi in je njegovo življenje viselo na niti. . Hvalevredno priznanje izreka- mo tudi vsemu ostalemu osebju, pasebno sestri Lavrenciji za vso pozornost in skrbno nego. H a j d ; n a , 29. okt. 1957.. Družini MALEK in ZUPANIČ MLATILNICO IN GEPL prodam. Vprašati pri Žampa, Levanjci št. 10, p. Destemik. MAJHEN TRAVNIK blizu domske ' loke prodam. Naslov v upravi. HIŠO V PTUJU prodam. Infor- macije dobite pri advokatu dr. Slugu, Ptuj. DRUŽINO ^ tremi treznimi in marljivimi delovnimi člani, va- jenimi vinogradniških in drugih del, sprejmemo za Vinograd- niško gospodarstvo Mestni vrh. Družinsko stanovanje zasigu- rano. Interesenti se naj javijo na upravo VINARSKA Za^DRU- GA PTUJ. KMETJE, KMETIJSKE ZADRUGE IN KMETIJSKA GOSPODAR- STVA! V zimskem času vam bo najbolje in najhitreje ter ob 20-odstotnem popustu opra- vila vsa nova in obfiovitvena kovaška dela na vaših novih in rabljenih vozeh, na kmetijskem orodju ter vam bo podkovala konje splošno znana kovačija Erhatič, Ptuj, Mariboi^ka ce- sta 19 (zraven kolarja Brusa). POZNANSTVO. Starejši boljši uipokojenec išče stanovanje in — ako je mogoče — hrano pri prav tako osamljeni upokojen- ki. Ponudbe pod »Mirni dom« na U!pr»w) »Etujskega tednika«. Novi krvodajalci Zadnje dni so v ptujski bolniš- nici darovali kri: Marija Poplatnik, Placarovci 7; Jožef Šacar, Gajevci 51; Jože Za- goršek, Placarovci 19; Franc Ve- senjak, Placarovci 1; Alojz Veber, Gajevci 52; Franc Poplatnik, Pla- carovci 7; Marija Križan, Krčevi- na 12; Ivan Horvat, Gorišnica 52; Ivan Pignar, Cvetkovci 51; Vero- nika Bračič,. Velika Vamica 65; Gizela Topolovec, Skorišnjak 29; Rozalija Drevenšek, Velika Varni- ca 91; Jera Kramar, Gruškovje 166 Liza Vindiš, Strmec 22; Terezija Kozel, Leskovec 8; Julijana Tra- fela. Strmec^ 19; Marija Emeršič, Skorišnjak 33; Neža Orlač, Beri- njek 14; Nežika Zapret, Berinjek 13; Terezija Vidovič, Velika Var- nica 101; Marija Emeršič, Skoriš- njak 37; Janez Mlakar, Berinjek 11; Terezija Čimer, Mala Varnica 22; Anton Mere, Skorišnjak 15; Marija Kozel, Mala Varnica 14; Matilda Bedrač, Berinjek 12; An- tonija Mlakar, Skorišnjak 14; Gera Mlakar, Berinjek 11; Liza Ernej- čič. Spodnji Leskovec 6; Marija Kokol, Velaušek 18; Ljuba Gabro- vec, Velaušek 29; Matilda Zaje, Kidričevo 12; Lojze Cene, Kidri- čevo 3; Marija Kristovič, Kidriče- vo 3; Vinko Košar, Zgornja Haj- dina 42; Milan Magdič, Kidričevo 5; Cilka Magdič, Kidričevo 5; Jože Jagarinec, Kidričevo 13; Ja- kob Smiljan, Kidričevo 15; Mirko Zupanič, Kidričevo 21; Aleksander Robač, Lovrenc na Dr. polju 21; Rozalija Janžekovič, Brestanica 17; Irma Urek, Mestni vrh 31; Elizabeta Golob, Markovci 32; Le- nart Petek, Osluševci; Marija Hm- čič, Bezjakova 1, Ptuj; Ana Si- monič, Pobrežje 116. Transfuzijska postaja — Ptuj na ptujskem živilskem trgu v sredo, 28. oktobra 1957 Povrtnina: čebula se prodaja po 50 din za kg, česen 100, lu- ščeni fižol 50, krompir 13—15, peteršilj 60, paprika 40, paradiž- nik 40, rdeča pesa 30, redkev 30, solata endivija 30, zelje v gla- vah 12—15, korenček 50, ohrovt 30, buče 15, cvetača 50, zelena 50, špinača 80, kislo zelje 40, kisla repa 30. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza se prodaja po 30 din za kg, pšenica 30, ječmen 40, ajdova moka 60, koruzjii zdrob 60, Jenih (enotni) 50, kruh (belii) 62, oves 40. proso 40. Sadje in sadeži: jabolka 60, hruške 70, grozdje 100, kostanj surovi 30. pečeni 60 din za liter, domači kis 25, gobe sivke 80 din za kg. Perutnina: kokoši 350 do 500 din, piščanci 200 do 500, jajca 20 din. Mleko in mlečni izdelki: suro- vo maslo 500 din za kg, smetana 140 do 160 din za liter, sir 70 do 80, mleko 30 din liter. Maščobe: mast se prodaja po 320 din za kg, zaseka 300 din. Meso: goveje meso se prodaja po 260 din za kg, teletina 300, svinjsko meso 360 do 380 din kg. Vreme od t. do 8. novembra Med 3. in 4. novembrom ponov- no padavine z ohladitvijo. Zatem vse do konca tedna suho vreme. Sprva hladno, nato pa postopno topleje. Dežursti^a zdravnikov Začenši s prvim novembrskim ponedeljkom je uvedeno novo de- žurstvo zdravnika tov. dr. Neu- dauerja Jožeta v ordinaciji št. 1, in sicer v času od 16. do 18. ure. Ordinacija je namenjena Ptujča- nom in bližnjim okoličanom in bo odprta, dokler bo trajala po- treba zaradi epidemije grip>e, V primera razširitve epidemije bo- do uvedene nadaljnje ordinacije, ker so zdravniki na razpolago. Razpored dežurstva zdravnikov za čas od 1. do 8. novembra 1957. v petek, 1. novembra, od 7. ure do 2. novembra do 7. ure dežumd dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svobo- de 2, I. nadstropje. V soboto, 2. novembra, od 12. ure do ponedeljka, 4. novembra, do 7. ure dežurna dr, Ladislav Pire, Ptuj, Žnidaričeva 2, tele-: fon št. 73. V ponedeljek, 4. novembra, od 16. ure do 5. novembra do 7. uce dežurni dr. Matko Mrgole, Pti^, Bezjakova 6, telefon št. 80. V torek, 5. novembra, od 16. ure do 6. novembra do 7. ure dežurni dr, Ladislav Pire, Ptuj, Žnidaričeva ulica 2, telefon 73. V sredo, 6. novembra, od ure do 7. novembra do 7. ure de- žurni dr. Franc Jlakuš, Ptuj, Or- moška 24. V četrtek, 7. novembra, od 1€. tre do 8. novembra do 7. ure de- žurni dr. Ivo Medved, Ptuj, Na tratah 2. V petek, 8. novembra, od it6. ure do 9. novembra do 7. ure de- žurni dr, Milan Carli, Ptuj, Trg svobode- 2, I. nadstropje, telefon st. 202. na področju matičnega urada IHuj od 17. do 23. okt. 1957 Rojstva: Vrbnjak Marija, Juršinci 71, je rodila Miro; Maj- cen Gabrijela, Na Obrežju 4a — Pavla; Veršič Alojzija, Krčevina 76 — Danico; MLinarič Ivanka, Središče 116 — Dragico; Ribič /\ngela, Sp. Leskovec 21 — Zden- ko; Dajčman Ana, Jiršovci 55 — Terezijo; Ošlaj Ivanka, Ptuj, Lac- kova 13 — Dunjo; Šmigoc Danica, Ormož — Draga; Kunčniik Geno- •/efa. _ Markovci 45 — Elizabeto; Kopša Cecilija, Hrastovec 106 — Ivana. Smrti: Gomionik Andrej, Virje 28. roj. 1884, umrl 22. okt. ■•957; Kmetec Jože, Podlehnik 88. ■ i, 1925. umrl 24. 10. 1957. Porok n. bilo. Dnevni spored za nedeljo, dne 3. novembra 1957 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav v domačem tonu — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Glasbene slike in za- bavne popevke. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Note korakajo. 8.45 Mladinska ra- dijska igra — \Yargerita Sengalovič; Sre- brni glas (priredila Vesna Stranič). 9.15 Slovenske narodne in umetne pesmi. 10.00 Se pomnite tovariši... — Milorad Madič: Odmevi oktobrske revolucije. 10.3o Pokaži, kaj znaš (javna oddaja v Mest- nem gledališču). 12.00 Pogovor s poslu- šalci. 12.10 Z domačimi ansambli in so- listi na pot. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda in obvestila. 13.15 Zabav- na glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 16.00 Nedeljska repor- taža. 16.30 Glasbeni mozaik 17.30 Ra- dijska igra — Vlada Vukmirovič: Mož, ki je ukradel čas. Režija: Maša Slavče- va. V glavni vlogi: Stane Sever. 18.30 Slovenska pesem od romantike dd dane« — IV. Skladbe Antona Hajdriha (s ko- mentarjem). 19.00 Zabavna glasba. Vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 ,.Halo' Halo!" (zabavna oddaja s konfe- ransieiem. telefonom, ugankami, željami in prijetnimi melodiiami), 21.00 Nočni komorni koncert. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pre;;led sporeda za nasledrii dan ??.15 Ip^-amo 73 vas' Poročila 2?.0n—23.15 in 23.''S Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). _ _ . PTU J Č ANI! Vabimo vas na VELIKO RIBIŠKO POJElNttO 9. novembra 1957 v N.^RO DNEM DOMU, kj^ se bodo ser- virale ocvrte ščuke, sulec, pečene ribe, svinjske ribe. ma- rinirane ribe, francoska so lata itd. VESELI PROGRAM: 1. muzikabii fenomen, ki istočasno igi-a na 3 inš-trumente, 2. Veliki in mali ribič, 3. Zvitorepec in Trdonja kot ribiča itd. Odlična godba — ples — bar — bogati srečolov — naravna ljutomerska vina. Rezervacija miz pri Trgovs kem podjetju »Vesna«. RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ ZA ZIMO se najceneje in najtopleje oblečete pri Iyezili u Ptufu (ZRAVEN »DELTE«) kjpr je velika izbira in niz ke cene