Poštnina plačana v gotovini Morit»or; šareča « feftruarfa 1935 MARIBORSKI Stev. Sf Uto Vil. (XIV) Mn——uiti'- -■—-■»ir'*-'""''•■••vi 1 'niri)**a»iM it———an Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravo) Maribor, Ooapoaka id.1t / Telafon uredništva 9440, uprave 84» Izhaja razen nedelje la praznikov veak dan ob te, uri / Velja meeeSno prajeman v upravi s« po polti 10 Oln, dostavljen na dom 18 Din / Oglasi po eanlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani t PoStnl Sokova! račun SL 11.400 JUTRA” Naklepi srednjeevropske reakcije POGOVOR LIGOCKEGA V NICI IN IZVAJANJA »ABENDA«. V svojem razgovoru s poljskim novinarjem Ligockim v Nici, o katerem Stto deloma govorili že v včerajšnjem uvodniku, je dejal »neimenovani rimski fašist« med drugim tudi sledeče zanimi-Ve besede: »Naj se ne pozabi, da imamo mi Italijani v vsaki državi dve diplomatki straži — vladino in vatikansko. Vem vnaprej, kaj ml boste odgovorili, a i® Vendar tako. Mar li misliti, da misli Ita-'ijan v črni suknji drugače kakor Italijan v črni srajci? Vi protestirate proti tej {*ditvi kot katolik, a mi delamo svoje.« *o izjavo rimskega fašista smo navedli to Uvodoma zato, da navežemo nanjo pi-^vo avstrijskih levičarskih listov, zlasti Socialnodemokratskih, o temnih akcijah Srednjeevropske reakcije, ki so bile odbite v zvezi s hirtenberško afero. Ta napada z vso vehemenco sedanjo Dollfussovo vlado ter razkriva mno Se nove momente, ki so vsi v zvezi z ‘mobilizacijo reakcije« v srednji Evropi. ‘Der Abend« objavlja o tem članek: ‘Reakcija mobilizira za generalno ofeu-ž*vo«, v katerem pravi med drugim: »Smoter današnje reakcije v srednji Evropi je jjogoditi demokracijo v Avstriji, da bi si potem lažje odprla po-to za uresničenje svojih dalekosežnih ci-tav. D o 1! f u s s in F e y sta samo izvrševalca volje večjih in močnejših sil. Motil bi se vsakdo, kdor bi mislil, da Sre tu za nekakšen avstrijski boj žab in Sliši. Tajne akcije proti avstrijski socialni demokraciji so v očiti zvezi z velikimi političnimi dogodki v srednji Ev-f°pi. Izhodišče vseh teh spletk ni niti v Narodnoobrambnem ministrstvu majorja E e y a, niti v ministrstvu zveznega kamnarja D o 11 f u s s a. Če hočemo najti Prave inspiratorje, potem se moramo Nzretj direktiio proti Vatikanu ter sedežu Mussolinija v Rimu in Gombosa v Budimpešti! Papež, italijanski fašisti in njihov madžarski podrepnik imajo daieko-sežne cilje! Njihov namen je preosno-vanje Evrope: rušenj’e demokracije v Avstriji in ponovno vzpostavljanje neomejene reakcionarne vladavine v vsem Podonavju, počenši od Bavarske pa do halkana. Tem namenom je avstrijsko de-tovstvo na poti zlasti dokler je oborože-jk>, zato jim je prva skrb, da ga razoro 2Jio.« »Der Abend« piše nadalje, da se bo delavstvu jemalo orožje v kratkem tudi Na Koroškem in na Štajerskem, dočim se ”°do heimwehrovci istočasno še N°lj oborožili. Potem pravi: »Ni se tre-toi dolgo vpraševati, zakaj se zdi pape-Zu in Mussoliniju prav sedanji čas tako ugoden za poizkus miniranja srednje Evrope. Vatikan je v zadnjih letih izgubljal pozicijo za pozicijo. Hitlerjev pokret mu je napravil veliko škode in radikaliziranje fašizma mu je vzelo tisoče pristašev. Španija je za cerkev izgubljena, v Mehiki se je katoličan-stvo izigralo, pa tudi na C e š k o s 1 o v aškem je njegov upliv vedno manjši. Zato si mora Vatikan nujno zgraditi nove opore in za ta namen se mu zdi najugodnejša Avstrija. Pa tudi Mussolini misli, da je prišel njegov čas. Njemu ne gre le za to, da prepreči »Anschluss«. Več skrbi mu povzroča okrepljeni upliv Francije na mednarodno politiko. V interesu tako Vatikana kakor Mussolinija Je torej, da se Avstrija oddalji od Nemčije, združi z Madžarsko in oblagodari s fašizmu vdanim režimom. Da se do^ seže ta smoter, je treba zrušiti ves sistem držav v sedanji srednji Evropi.« Potem pa omenja list med raznimi podrobnostmi tudi to, da se v bližini jugoslovanske meje v Italiji in na Madžarskem zbirajo in vežbajo posebne prostovoljske čete. Prav tako so zanimiva nadaljnja izvajanja »Der Abenda«, ki ugotavlja, da je sledilo znano protisokolsko pastirsko pismo jugoslovanskega episkopata neposredno vrnitvi sarajevskega nadškofa dr. Š a r i č a iz Rima. Nadalje ugotavlja, da oboroževanje Gčmboseve Madžarske ni nobena tajna več. V Subotišču obstoja — da navedemo le en primer — vojaška pilotska šola z italijanskimi častniki kot inštruktorji. Enakim namenom (namreč oslabitvi demokracije in oborožitve reakcije), je bilo posvečeno tudi nedavno potovanje majorja F e y a po Koroškem. To potovanje je bilo v tesni zvezi s »katastrofalno politiko fa šizraa«. Državnemu podtajniku in majorju Feyu je pač prav dobro znano, ^da bi sc v primeru vojne uporabila južna Koroška za pchod italijanskih čet. Zaradi tega se bodo sedaj tam preganjali socialisti (in Slovenci!). List zaključuje svoja izvajanja z besedami: Vsi ekspo' nenti reakcije v srednji Evropi delajo se daj roko v roki, in to j>o načrtu, ki ga je napravil Mussolini, odobril pa tudi papež. Toda potrebno je, da izvejo, da je njihova igra že sedaj razkrinkana in da bo napočil dan, ko jih bo javnost prosvetljenega sveta poklicala na odgovor!« Morda vse podrobnosti izvajanj »Abenda« niso točne, a ujemajo se nenavadno z rjavo rimskega fašizma poljskemu novinarju. Zasedanje narodne skupščine VČERAJŠNJA PRVA LETOŠNJA SEJA PLENUMA. - ZAVRNJEN PREDLOG O LOČITVI CERKVE OD DRŽAVE. — DANAŠNJA RAZPRAVA O VOLILNEM ZAKONU. BEOGRAD, 8. februaTja. Včeraj se je sestala prvič po božičnih praznikih narodna skupščina pod predsedstvom prvega podpredsednika dr. Koste Popoviča. Senat je vrnil narodni skupščini med drugimi osnutki tudi predlog zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih v ponovno razpravo. Poljedelski minister je predložil zakonski načrt o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi. Pred prehodom na dnevni red pa 5e poslanec dr. Kešeljeyic predložil skupščini nujni zakonski načrt o ločitvi cerkve od države, ki obsega 7 paragrafov. Predlagatelj je utemeljil v obširnem govoru svoj predlog in dejal, da bo zakon v korist državi in cerkvi. Zahteval je, da se njegovemu predlogu prizna nujnost. V imenu vlade je nato govoril minister dr. Kramer, ki je z ozirom na dalekosežnost iu delikatnost tega vprašanja odklonil nujnost, nakar je bil predlog dr. Kešelje-viea odklonjen tudi od večine narodne skupščine. BEOGRAD, 8. februarja. Narodna skupščina je danes razpravljala o spremembah volilnega zakona, in sicer o predlogu, ki ga je izdelal poseben skupščinski proučevalni odbor. V imenu večine je govoril poročevalec narodni poslanec Nin-ko Tripkovič in se zavzemal za omiljenje določb pri predložitvi kandidatnih list. Poročevalec manjšine, poslanec Hodže« ra, pa je zahteval nasprotno tajnost volitev in jamstvo, da bodo pripuščeoe k udeležbi pri volitvah samo take stranke, ki temelje na podlagi državnega in narodnega edinstva. Nato je spregovoril notranji minister Žlka Lazie in v daljšem ekspozeju poda] stališče vlade k temu predmetu. Seja v času poročila še traja. Sklepi Sokola kraljevine Jugoslavije ODREDBE IZVRŠILNEGA ODBORA PROTI PASTIRSKEMU PISMU. -UGOTOVITVE O ZADRŽANJU ŠKOFOV IN DUHOVNIKOV. BEOGRAD, 8. februarja. V ponde-Ijek in včeraj se je bavil izvršilni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije z ukrepi, ki naj bodo legalen odgovor na težke obdolžitve, ki jih vsebuje znano pastirsko pismo rimsko- in gr-ško-katoliškega episkopata v naši državi proti Sokolu. Ugotovilo se je, da so mnogi duhovniki odklonili pre-čitanie tega pastirskega pisma v svojih cerkvah. Mnogi duhovniki pa so sicer pastirsko pismo prečitali, nato pa takoi tudi vernikom povedali, da so storili le svojo dolžnost, prepuščajoč pri tem polno odgovornost za vsebino škofom samim, dočim so vernikom nasvetovali, naj si o tem ustvarijo lastno sodbo. Mnogoštevilni duhovniki so se izjavili o pastirskem listu popolnoma nasprotno vsebini. Pastir- Najnovejša nemška senzacija Snovanje krščansko-^acionalnega bloka proti narodnim socialistom. , BERLIN, 8. februarja. Veliko senzaci-*° so vzbudila poročila »Deutsche Allse-•Nelne Zeitung« o pogajanjih v taboru deskarskih strank, pri katerih ni šlo za ul® v®2 in nič manj, kakor za združitev vseh Nacionalnih strank, Izvzemši narodne socialiste, v enotnem krščansko-nacional-N$w bloku. Iniciativa za ustanovitev te-*a bloka je baje izšla iz vrst cantruma, ** bi preprečil ofenzivo Hitlerja in je za-stop« v stik s skupinami v današnji ”®dnl koaliciji. Glavno ulogo Igra pri von Pepeti, nekdanji centrumaš, ki sl rad zagotovil dovolj močno protl-i?®* proti Hitlerju. Nemška ljudska stran-nn ie dala svoj pristanek pod pogojem, “a sodeluj« v bloku tudi dr. Hugenberg. J^ManJe so napredovala že tako daleč, ^ id se pravkar moglo načeli vprašani® kandidatur. Po dosedanjih dispozicijah M kandidiral von Papen na Westlaiskem. Politični krogi napeto pričakujejo konec pogajanj, ki bodo imela v primeru ugodnega zaključka za posledico, da si bosta stali pri volitvah nasproti samo dve glav ni skupini: narodni socialisti In kričati sko-nacionalnl blok na eni strani in socialni demokrati ter komunisti kot marksistični blok na drugi strani. SMRT GROFA APPONYJA. ŽENEVA, 8. februarja. Včerai popol dne ob 16.20 ie umri tukaj grof Albert Apponyi v starosti 87 let. Pokojnik ie bil več desetletij madžarski poslanec in večkrat tudi minister. Sedaj je bil glavni delegat Madžarske Dri Društvu narodov. sko pismo sploh ni bilo prečtiano v škofijah Bar in Kotor ter v župnijah na ozemlju šibeniške sokolske župe. Od vseh jugoslovanskih škofov sta osebno prečltala pastirsko pismo samo krški škof dr. Srebrnič in suboti-ški škof Lajčo Budanovič. Mnogi duhovniki so vsebino in smisel pastirskega pisma z lastnimi komentarji še poostrili in s tem zagrešili težke žalitve na naslov Sokola. Sokol kraljevine Jugoslavije bo ukrenil potrebne korake, da si bo pridobil zakonito zadoščenje. Kotorskemu škofu dr. Ucce-liniju ie bil poslan prisrčen dopis s toplo zahvalo za njegovo patriotičuo ju Sokolstvu naklonjeno stališče. Vidovdanski zlet Sokolov v Ljubljani bo po tem sklepu največia vidna manifestacija sokolske misli. Hiranje razorožitvene konference BERLIN, 8. februarja. Teti Union poroča Iz Ženeve, da v krogih razorožitve* ue konference prevladuje mnenje, da bi bilo najboljše, da se konferenca odgodi. Kot vzrok se navaja neuspeh francoskega varnostnega načrta in razorožitve vobče. Dopisnik Tell Uniona meni, da ie pravi vzrok ta, da bi se konferenca rada izognila pogajanjem In razpravam o enakopravnosti Nemčije. Zanimivo je, da je Teli Union podjetje sedanjega državnega ministra in voditelja nemških nacionalistov dr. Hugenberga. LONDON, 8, februarja. Angleški poslanik v Parizu lord Tyrelj in francoski poslanik v Londonu de Felriau sta na pravila skut>en obisk v Foreign Officeu. V političnih krogih se domneva, da namerava francoska doseči, da bi se govor angleškega delegat« v Ženevi, vseučiU-škega profesorja Edena, ki ga je imel pre tekli teden, razlagal ugodnejše v smislu francoske varnostne teze. Edenov govor je izzval v Parizu kar najneugodnejši do-jem, ker sp Je odločno izjavil proti vsakemu angleškemu Jamstyu za francosko ali evropsko varnost. Listi trdijo, da so angleški vladni krog! že siti večnih francoskih zahtev PO garancijah in sankcijah ter je bilo to brez vsakega oklevanja sporočeno tudi francoskemu poslaniku. Na ta način je vsak napredek In sporazum v razorožitvenem vprašanju absolutno nemogoč. V PRIMERU RAZPUSTA KOMUNISTOV. BERLIN, 8. februarja. Voditelj nemških komunistov, narodni poslanec Bieck je predsinočnjim izjavil novinarjem, da ima komunistična stranka v svojih rokah ma-. terial, ki izvira iz državnega notranjega ministrstva in iz katerega je razvidno, da je državna vlada sklenila razpustiti in prepovedati komunistično stranko, čini bodo vložene kandidatne liste za državne volitve. Nedvomno bo komunistična stranka v tem primeru izdala parolo, da glasujejo njeni pristaši za so-cialno-deinokratsko stranko, ki bi tako postala najmočnejša parlamentarna stranka v Nemčiji. UTRDITEV KORIDORJA. VARŠAVA, 8. februarja. V sejmu so zahtevali nacionalni demokrati o priliki razprave o vojnem proračunu zgradbo utrdb v koridorju, in sicer z ozirom na to, da so v Nemčiji nastale popolnoma nove razmere, ki zahtevajo posebne varnostne mere za ohranitev in obrambe koridorja. Vladni poročevalec je zahteval povečanje utrdb ob poljsko-nemški meji, prav tako pa tudi povečanje polj-skega bojnega brodovja- Dnevne vesti Maribor za Maribor POLJUDNA AKADEMIJA V KORIST UBOŽNEMU PREBIVALSTVU MESTA MARIBORA. — IMPOZANTEN KONCERT MARIBORSKIH SOLISTOV, PEVSKIH ZBOROV IN GODBENIKOV. Pod okriljem Pomožne akcije.za siromašne sloje mesta Maribora je bila sinoči v veliki unionski dvorani poljudna akademija, kakršno v takem obsegu le redkokedaj doživi naše obmejno mesto. Naše meščanstvo je sinoči na najlepši način manifestiralo svoje socialno čuv-stvovanje in dobro voljo pomagati naj-bednejšim v hudih sedanjih časih. Prostrano dvorano in galerijo je napolnilo skoro do zadnjega kotička, in navzoče so bile tudi odlične osebnosti, med njimi oba okrajna glavarja gg. dr. Ipavic in Milan Makar, mestni župan g. dr. Franjo Lipold in gospa, pomožni škof g. dr. Tomažič, predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, šef obmejne policije g. Krajno-vič, poveljnik inženirske podčastniške šole polkovnik g. Božo Putnikovič, minister v pokoju g. dr. Kukovec in drugi. Prireditev je otvoril orkester, sestavljen iz prominentnih mariborskih glasbenikov, vojaške godbe ter gojencev Glas-oene Matice, ki je strumno zaigral pod taktirko dirigenta g. Josipa Hladeka-Bohinjskega Čajkovskega »Slovansko koračnico«. Priljubljena solistka gdč. prof. Lida Vedralova, ki se je zelo uveljavila v našem glasbenem življenju in je le škoda, da je tako poredko slišimo, je nato z vso ljubeznijo in tehnično dovršenostjo zapela ob spremljevanjn orkestra recitativ in romanco iz opere »Mignon« in »Habanero« iz opere »Carmen«. Prav tako je navdušila tudi VVieniavvskega fantazija iz »Fausta«, ki jo je zaigrala ga. Brandlova, in s svojo violino osvojila občinstvo. Nato je nastopil mešan pevski zbor »Maribor« in podal ob spremljevanju orkestra pod vodstvom g. Gaspariča Schwabovo »Dobro jutro«. Solo je odpel g. Franjo Nerallč, Mirkovo' »Pravijo ljudje«, Gotovčevo »Tuge moje, tuge...« in Mirkovo »Kon- dotir«. Na klavirju ga je spremljal g. prof. Mirk. Sledil je nastop »Jadrana«, ki je pod vodstvom g. Laha prav lepo zapel Forsterjevo »Razbita čaša« in Vilharjevo »Na vrelu Bosne«. Naslednja točka programa je bila radi nenadne obolelosti g. Lukeža spremenjena. Solist g. Avgust Živko je s svojim simpatičnim tenorjem podal Kozinčevega »Metuljčka« in arijo iz Puccinijeve opere »Boheme«. Nato je izvajal moški zbor narodnega železniškega glasbenega društva »Drava« s sodelovanjem solistov gdč. prof. Lide Vedralove in g. Faganeli-ja pod vodstvom zborovodje g. Albina Horvata Vilharjevo »Na Ozlju gradu«. Zbor je s svojim nastopom dokazal, da je na višku in sta bila deležna dirigent in zbor navdušenega in dolgotrajnega avplavza. Prav tako navdušeno pozdravljeni so nastopili naši Matičarji pod vod stvom zborovodje g. prof. Mirka in zapeli ciklus jugoslovanskih narodnih pesmi, od katerih sta najbolj ugajali Brno-bičeva »Suzno oko moje« in Pahorjeva »Oj Lazare«. Najveličastnejši pa sta bili zadnji točki programa, Straussov »Pici-kato« in Gotovčevo »Simfonično kolo«. Obe točki je izvajal orkester pod taktirko g. Hladeka-Bohinjskega. Vsi nastopajoči so bili deležni iskrene pohvale, posebno še solisti in dirigenti. Program prireditve je bil zelo obsežen in je občinstvo z navdušenjem vztrajalo do konca. Moralni in gmotni uspeh sta bila dosežena in se je fond Pomožne akcije znatno povečal. Danes ob 17. uri pa se akademija ponovi in je v prvi vrsti namenjena naši mladini. Cene so znatno nižje in si bo nedvomno tudi naša mladim zaželela te ga izrednega užitka in napolnila unionsko dvorano. Iz mestnega sveta. Sinoči je imel mariborski mestni svet svojo sejo, na kateri je razpravljal o raznih tekočih zadevah. Lovcem se prepove uničevanje vran in srak v mestnih nasadih, pač pa se jim dovoli, da zatirajo golobjo zalego, ki se je v zadnjem času zelo razmnožila po mestu. Tudi je mestni svet razpravljal o raznih pritožbah glede kazni radi neprijavljene uvoznine. Sklenil je v bodoče posamezne primere ublažiti in predpisano kazen znižati. Zadevi glede po-sekanja drevoreda na Aleksandrovi cesti in zaračunavanja vode v Krčevini pa je mestni svet prepustil občinskemu svetu. Gradbeno dovoljenje je podelil: direkciji državnih železnic v Ljubljani za gradnjo gospodarskega poslopja na glavnem kolodvoru, kavarnarju Josipu šerecu za preureditev stanovanja v prvem nadstropju pri hiši na Aleksandrovi cesti ter Ani in Ernestu Laknerju za postavitev barake za branjarijo v Magdalenski ulici. Uporabno dovoljenje pa so dobili: dr. Franjo Stamol za zgrajeno dvonadstropno hišo na Kralja Petra trgu, Karel Ne-dog za zgrajeno lopo na dvorišču pri hiši v Razlagovi ulici in A. Wastian za preurejeno pritličje hiše na Aleksandrovi cesti. Banovinski svet dravske banovine se sestane k tretjemu rednemu zasedanju 15. t. m. v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje predloga banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1903-1934. Drevi ob 20. url predava pod okriljem »Napredka« v Ljudski univerzi g. Ivan Robnik o temi »Edinstvo, temeljni kamen Jugoslavije«. Vabimo vse dijaštvo. Vstop prost Razpust zveze slušateljev Aleksandrove univerze. Prosvetni minister je odredil razpust Zveze slušateljev univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Za likvidatorja je določen profesor pravne fakultete dr. Kušej. Ljudska univerza v Studencih. V Četrtek 9. t. m. ob 19. uri predava Šolski upravitelj g. Viktor Grčar o temi: »Za Sem boleha sodobno gospodarstvo«. Eleganten pisemski papir v manah in blokih? Zlata Brišnik. Slovenska ulica tl. Dijaki državne klasične gimnazije v Mariboru uprizorijo v sredo 15. februarja v dvorani Zadružne gospodarske banke Jalenovo dramo »Bratje«. V tej drami se Jalen odlikuje po svojem lapidar-nem slogu in krepkem dejanju. V drami nam slika delovanje narodnih prvakov tik po svetovni vojni v času boja za Koroško. Drama je težka obsodba vojne, ki je povzročila toliko gorja. Da podpremo idealno stremljenje mladine, pojdemo 15. vsi v Zadružno banko! — Začetek ob 20. uri. Odbor Starešinskega društva Triglava v Mariboru vabi vse svoje starešine na družabni sestanek, ki bo v petek 10. febr 1933 ob 20. utri zvečer v hotelu »Orel« v lovski sobi. Na razgovoru so važne tri glevanske razmere. Zdravniško društvo vabi vse člane in sploh vse zdravnike v Mariboru na sestanek, ki bo v petek 10. t. m. ob 20. uri v Mariborskem dvoru. Ker se bo razpravljalo o važnih stanovskih interesih, naj se sestanka udeleže zdravniki polnoštevilno! Nalezljive bolezni. V Sloveniji je zbolelo v času od 8. do 14. januarja za nalezljivimi boleznimi 317 oseb, in sicer za davico 186, za tifuzom 35, za škrlatinko 36, za ošpicami 30, za šenom 20, za otrpnenjem tilnika 8, za gtrižo pa 1 oseba. 18.000 raznovrstnih avtomobilov vozi po cestah naše države. Skromno je sicer to število, ki ga posnemamo iz statistike Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, v primeri z milijonskim avtomobilskim prometom po drugih državah, upoštevati pa moramo, da so bila vsa ta motorna vozila uvožena, ker nimamo v naši državi nobene tovarne za avtomobile. Uvoz pa je jel pojemati leta 1931, zlasti uvoz osebnih avtomobilov. Petnajsta dražba kožuhovine bo 20. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kupci, zlasti tuji, se letos močno zanimajo za lisice, kune zlatice in divje zajce, povpraševanje pa je tudi po drugih vrstah krzen. Blago naj se pošilja do 18. t. m. na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem Pri simsIcem športu NIVEA-CREME aitNIVEA-OLJE Vdrgnite pred odhodom v hribe r*e luči io zraka izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-bremo ali Nivea-oljem in vdrgavajte se med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnene in ledeniške zapeke in se vam ni bati, da se vam koža I osuši. Nivea-krema in Nivea-olje vam [dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kužni odtenek, g katerim se tako radi vračate z zimskošportne ture. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—. Jugosl. P. Beiersdorl & Co., d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24. V času, ko so tisoči naših izobražencev brez posla, je prijavila neka tukajšnja tekstilna tovarna pri bolniški blagajni kot knjigovodjo tujca, državljana CSR. Enaki tujci so pa zaposleni kot knjigovodje in komercialni uradniki tudi do nekaterih drugih naših industrijah. Na Nemškem pripravljajo prav sedaj zakon 0 izgonu vseh tujih nameščencev, z enakim vprašanjem se bavijo na Češkoslovaškem, dočim so drugod tujce itak že odstranili. V Franciji n. pr. ne dobi noben inteligent dovoljenja za namestitev, Če ni Francoz. Obračamo se zato na merodajne činitelje z vprašanjem, kdo izdaja dovoljenja za take namestitve, ki so nezakonite in mečejo na cesto naše državljane? Obračamo se pa tudi na organizacijo mladih intelektualcev in na .vse druge, ki se jih tiče, da store primerne korake in razjasnijo skrivnost takega importa tujcev! Izredno zabaven večer obeta postati obiskovalcem gledališča nocojšnja premiera drugega dela »Švejka«. Drugi del ima vse polno komičnih situacij in prikazuje 6 slik iz življenja dobrega vojaka Švejka v ruskem ujetništvu. Slike so pisane živo, z jedko satirično primesjo ter se jim bo občinstvo do solz nasmejalo. Nosilec naslovne uloge je spet naš izvrstni komik Daneš. Režira J. Kovič in je tudi nova inscenacija izvršena po njegovem načrtu. Nastopijo pa Starčeva, Kraljeva, Dragutinovičeva, Furijan, P. Kovič, J. Kovič, Skrbinšek, Medven, Gorinšek, Blaž, Harastovič, Rasberger, Tovornik, Grom in drugi. DJuka Trbuhovie,- priljubljeni operetni tenor, prvak bivše beograjske operete, ki je dve leti deloval v našem mariborskem gledališču, kjer je bil deležen splošnih simpatij ter deluje sedaj kot reži ser in pevec v sarajevskem »Narodnem pozorištu« bo gostoval pri nas v torek 14. t. m. kot Tasilo v opereti »Grofica Marica«. Na to gostovanje opozarjamo že danes! Družabni večer Glasbene Matice. Ka kor vsako leto, priredi tudi letos pevski zbor G. M. »Družabni večer« za svoje prijatelje in člane. Letošnji je določen na 18. februarja v vseh prostorih Narodne' ga doma. Od 20. do 21. ure bo zbor na stopil z najlepšimi svojimi pesmimi, na to pa nastopi Withe star jazz in prosta zabava. Grajski kino in kino Union predvajata od danes naprej krasen domač slovenski film »Triglavske strmine«. Ta film nam prikazuje krasote naše domovine, okolico Triglava, vzpon na Triglav in krasote naših planin. Film je napravljen z največjim naporom, s silno voljo naših domačih planincev in je izborno uspel. V tujini se je ta film prikazoval za posku-šnjo. Časniki in merodajna kritika ga niso mogli prehvaliti. Dunajski listi so se jako laskavo izrazili o njem in ga uvrsti- 1 visoko nad kvaliteto nemške produkci-;e. Ker je čisti dobiček tega predvajanja namenjen v korist pomožne akcije mestne občine mariborske, pozivamo vse, da si ogledajo ta film, ker jim gotovo ne bo žal. Kino Union predvaja ta film vsak dan ob 16., po! 19. in pol 21. uri. Grajski 1 cino ob pol 17., 19. in 21. uri. V kinu Jnion se pripravlja najnovejša in najboljša opereta P. Abrahama »Halo Baby«. Pri obledeli sivorumenkastl barvi kože, motnih očeh, slabem početku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi in namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zaporedoma vsako iuiro na tešče kozarček naravne »Franc Josefove« grenčice. Narodne gledallfie Repertoar. Sreda, 8. februarja ob 20. uri: »Švejk*< II. del. Premiera. Četrtek, 9. februarja ob 20. uri »Grofic* Marica«. Red B. Znižane cene. Petek, 10. februarja. Zaprto. Sobota, 11. februarja ob 20. uri »Švejk II. del«. Red C. Iz gledališča. V četrtek 9. t. m. se p®” novi Kalmanova melodiozna in priljub ljena opereta »Grofica Marica«, ki je 1®‘ tos na novo naštudirana in deloma u® novo zasedena. Veljajo znižane cene. — Naslednja dramska premiera bo Schalo* ma Ascha drama »Bog maščevanja«, eno najbolj zanimivih del pri nas skoro nepoznane židovske literature. Režira VI Skrbinšek. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanj® v trebuhu, zastajanje v žilnem sistem1-1' razburjenosti, nervoziteti, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga im® »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti PT} močnokrvnih, korpulentnih osebah saH-karjih in hemoroidalno bolnih. »Fran® Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Krajevni odbor Rdečega križa na Košakih je priredil svojo 4. letno skupščin® dne 2. t. m. v gostilni Welle, pri kateri je bil soglasno izvoljen zopet dosedanji odbor. Policijska kronika. Preteklo noč je policija aretirala dve nočni ptički, Justino K. in Tončko M. zaradi tajne prostitucije. Obe bosta oddani v bolnišnico, nato pa izgnani iz mesta. y policijske zapore so romali tudi Sule Zerič in njegovi tovariši radi prepovedanega krošnjare-nja. Prijavljena pa sta bila razgrajača Jože N. in Ivan P., neki Lojze M. zaradi prevare in Karl Z., ker je razžalil službujočega redarja. — Včeraj zvečer se j® zglasila na policiji neka mariborska sta-rinarica in prinesla s seboj gosli, ki so bile ukradene pretekli petek šolskem® upravitelju g. Cvetku v Krčevini ter izjavila, da sta ji gosli predvčerajšnjim prodala neki Janez Vidovič in Lojze Forstnerič za 53 Din. Vidovič in Forstnerič sta bila aretirana in bosta izročen® sodišču. Onemoglost. Radi slabosti se je zgrudi' na tla včeraj popoldne v Vrtni ulici 65 letni hišnik France Gselman. Ker je obležal nezavesten, so ga poklicani reševalci prepeljali na njegov dom na Aleksandrovi cesti. Dve nezgodi. Na poledenelih tleli 1« padla včeraj popoldne 651etna postrežm* ca Ana Erjavčeva in si zlomila levo roko. V Slivnici pri Mariboru pa se je p o nesrečnem naključju usekal v levo roko 61etni France Breznik. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici. Nesreča na lovu. Pretekli ponedeljek je šel na lov 291etni posestnik Anton Ambrož z Rdečega brega pri Št. liju v Slovenskih goricah,-in se po nesrečnem naključju obstreli] na levi nogi. Zdravniško pomoč je moral iskati v mariborski bolnišnici. Obstrelil ga Je. V Vrholah je pregledoval posestnik Jurij Fiihrer staro pištol®' ki je bila nabasana. Po nesreči pa se ie sprožila, in je krogla zadela 201etnega kovaškega pomočnika Franca Rožiča ® levo nogo. Rožič se zdravi y bolnišnici- VM a r i 6 o r tt, 'dne S. IT. 1:1- g7yyyi:f^s»TVBwagf«aa^PBiMMH—■MB—B fflttffiSKH »VČCEFTNIR« Jfifr* man 3. Muzejsko društvo v Mariboru ob tridesetletnici .Občni zbor v nedeljo. V nedeljo 5. t. m. je imelo MDM svoj trideseti občni zbor. Vodil ga je zaslužni predsednik dr. F. Kovačič, ki je pri otvoritvi ugotovil, da je preteklo poslovno leto bilo pravo jubilejno leto; kajti še v nobenem letu ni imelo MDM toliko uspehov, kakor v tem. Poleg novega lastnega glasila »Izvestja« je imelo MDM zlasti lepe uspehe pri arheološkem delu. Otvoritvi je sledilo predavanje: Mariborsko ozemlje v prazgodovinskih dobah. Predavatelj je pokazal na zvezo, ki obstoja med geomorfološkim razvojem Mariborskega polja in pa med poselitvijo, kakor jo kažejo dosedanje prazgodovinske najdbe. Letošnje izkopanine pa imajo svoj posebni pomen, ker je mogoče z njimi in že znanimi najdbami v Rušah, Radvanju in pri Sv. Benediktu v Slov. gor., in to osobito v keramiki, ugotoviti Prevladujoče značilnosti danubijskega kulturnega kroga. Značilnosti, ki bi pri ključevale naše -mariborsko ozemlje k jadranskemu krogu, so v manjšini. Tajnikovo poročilo je pokazalo, da so v Preteklem letu narastle muzejske zbirke za 312 predmetov. Najbolj so napredovala arheološka, numizmatična, naro-dopisn, novih stvari iz svojega delokroga, kar bo za bodoče tvorilo društveni delovni program. V muzejo samem je bila preurejena arheološka zbirka, ki je pripravljena za katalogizacijo, poleg nje narodopisna, razen noš, ter zbirka mariborskih slikarjev. Poročilo blagajnika g. Baumgartnerja je pokazalo, s kako skromnimi sredstvi deluje MDM. V primeri s sredstvi, ki jih ima MDM na razpolago, je doseglo v preteklem letu gotovo med vsemi našimi sorodnimi organizacijami najlepše uspehe. To je ugotovil tudi občni zbor; obenem s tem pa tudi veliko naklonjenost, katero uživa MDM pri banski upravi, posebno še pri pomočniku bana g. dru. Pirkmajerju. Soglasno je bil sprejet predlog, da se izrazi g. pomočniku zahvala za pomoč, katero je nudil MDM vedno in povsod. Pri ravnoterostih so nastopili poleg g. predsednika še gg. mag. Minafik, dr. Dolar, upr. Vrabl in dr. Travner ter obravnavali vprašanja »Izvestij«, knjižnice, o-preme v muzeju itd. Članarina za društvo je ostala tudi v bodoče nespremenjena, 15 Din. MDM je prepričano, da ne bo nikdo te članarine odrekel, ker s tem ima član tudi brezplačen vstop v muzej in dobi brezplačno . . .a, mariborska in mineraloška zbirka. Poleg pridobivanja muzejskih, pred-j društveno glasilo »Izvestje« 'iietov pa je MDM registriralo celo vrsto Zborovanje železniških upokojencev Obeii! zbor odseka upokojencev učianje-nih v podružnici UJNŽB Maribor. Občni zbor odseka upokojencev UJNŽB Podružnice Maribor, je bil dne 4. t. m., ob lepi udeležbi v društveni dvorani. Ustanovitelj in dolgoletni predsednik tov. R e b o l je v klenih in jedrnatih besedah Orisal skrajno mizerno stanje upokojen-oov, njih vdov in sirot; posebno pri ukinjanju voznih olajšav je poudarjal, da se Že leta zaman bojuje organizacija za u-kinjenje omejitev odnosno za zvišAje dosedanjih letnih 12 voženj. Peticije rogajo od direkcije do ministrstva, narodnih zastopnikov in senatorjev. Povsod pa 'e obljube — efekta nobenega. Podružnični predsednik tov. T u m p e j le poudarjal, da je žalostno, da se morajo danes organizirati tudi penzionisti in ramo ob rami z aktivnimi nastopati za svoje najeklatpntnejše pravice. Kriza je iluzorna. Naprtuje se najšib-kejšemu, medtem ko veliki kapital z izmozgavanjem naroda in premajhno navedbo obrtnih funkcij in kapitala slabi državno blagajno. Njegovi milijoni profita se stekajo v židovske blagajne v tujini. Temu je treba s sodelovanjem vseh dobrih in poštenih ljudi konec napraviti in konec bo tudi težke krize, ki nas vse železničarje duši 'n ob zid pritiska. V večnem ledu in snegu Kakor smo že poročali, je polarno leto v tekoči zimi pognalo v arktične kraje veliko število ekspedicij iz vseh kulturnih držav. Več sto učenjakov in raziskovalcev prebiva v odsekih večnega snega in leda, večne tišine in šestmesečne noči. Vsi ti ljudje se žrtvujejo za znanost, da bi tako človeštvo čim več izvedelo o fenomenih, katerih pravih vzrokov danes še "ne vemo. V polarnih krajih se skrivajo še mnoge tajnosti, ki iih je treba odkriti, in v polarne kraje bodo morale morda še deset- in stoletja odhajati ekspedicije z namenom, da bi ljudje končno izvedeli tajnosti mno-Sih problemov, katerih pomen in vpliv na mnoge stvari v našem življenju nam danes še nista znana. V letošnjem letu ima vsaka ekspedicija odrejeno svojo Posebno nalogo, da bi se tako dosegli Čim boljši rezultati. V Arktiku delujejo trenutno ekspedicije Američanov, Rusov, Angležev, Francozov, Nemcev, Dancev, Norvežanov, Švedov in mnogih dTugih kulturnih narodov. V tem ča-Su imajo v Arktiku polarno noč in so čtani ekspedicij zakopani v svojih hiši-cah pod 'silnimi snežnimi plastmi in pod debelim ledom. Edina zveza z ostalim 8vetosn je danes radio in je ponoči za- Delegat oblastnega odbora odseka u pokojencev tov. Škrjanc je v markantnih besedah orisal neuspešnost intervencij. Vse izzveni le v eno: Potrpljenje in nada na boljše čase! Nato so bile volitve novega odbora, pri katerih je bil po večini izvoljen stari odbor s tovarišem R e bo lom, Petkom, Černičem in Bačnikom na čelu. Ob zaključku občnega zbora je bila nato soglasno sprejeta še energična resolucija, v kateTi zahtevajo med drugim, da se vrne vpokojencem neomejeno število režijskih voženj, da se prevedejo kronske rente v dinarje, da se pokojnine redno izplačujejo in da se ukine kuluk, ki je precejšnje breme, ki bolj zadene vpoko-ience, ko aktivne uslužbence. potnik, vsi iz Litmerka. Obtoženi so bili zločinstva uboja, ker so 23. aprila 1. 1. 381etnega viničarja Matjaža Žibreta s koli tako »obdelali«, da je 29. aprila za težkimi poškodbami umrl. Obtožnica slika dogodek naslednje: Dne 23. aprila je imel posestnik Ivan Ki-rič iz Pavlove kopače v svojih goricah v LitmeTku. Med kopači so bili tudi današnji obtoženci in pokojni Žibret. Pri kopanju pa je baje pokojni Žibret razžalil Vogrinca, ki je bil na vojaškem dopustu, z besedami: »Nič nočeš delati, jaz moram zate delati«. Vogrinec pa mu je nato odgovoril: »Jaz ti bom že kje drugje pomagal...« Zgledalo je že, da je ta konflikt poravnan, toda ko so delavci po končanem del-u šli k Kitiču večerjat, je Vogrinec odklonil večerjo in- šel naravnost domov. Kmalu sta mu sledila, tudi oba soobtoženca Kuimer in Lapotnik, Med potjo so se vsi trije oborožili s koli in čakali, Ida bo prišel Žibret domov Niso dolgo čakali, ko se je Žibret pojavil v družbi nekega Peserla. Peserl, ki je slutil, kaj nameravajo, je še rekel Žibre-tu: »Beživa, trije so!« Ko je Peserl zbežal nazaj, je Žibret nadaljeval svojo pot sam. Naenkrat pa so planili vsi trije da našfiji obtoženci na njega in ga pobili na tla. Dobil je tako težke poškodbe po glavi, da je 6 dni kasneje umrl. Pri današnji razpravi so priznali vsi trije, da so Žibreta napadli, izgovarjali pa so se, da so ga udarili le zato, ker jim je grozil z motiko. Priče pa so^ izpovedale nasprotno, da Žibret kritičnega večera motike sploh ni imel. Senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Lenart, prisednika sta bila okrožna sodnika dr. Kotnik in dr. Čemer, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Obsojen je bil le Anton Vogrinec, in sicer na 4 leta težke ječe in štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic ter plačilo pogrebnih stroškov. Soobtožena Kumer in Lapotnik sta bila oproščena. i V- ^^ss&ss- V' v,- A- Uboj zaradi praznih besed Obtoženi Anton Vogrinec obsojen na 4 Seta težke ječe, soobtožena Kumer in La-potnik oproščena. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes dopoldne obravnaval žalosten dogodek, ki se je odigral 23. aprila 1. 1. v Litmerku pri Ormožu. Na 'zatožni klopi so sedeli trije krepki fantje, in sicer 231etni viničarski sin Anton Vogrinec, 261etni šofer Jožef Kumer in 321etni viničar Blaž La nimivo poslušati, kako učenjaki pošilja-o svoja poročila in obratno tudi poslušajo, kar jim sporočajo njihove rodbine ali instituti, ki so jih poslali na mrzli sever. V kratkih besedah bomo skušali opisati, kako je danska ekspedicija odšla na pot in dosegla svojo začrtano točko vzhodni Gronlandiji, kako se je tam namestila in kakšne so bile njene prve težave. Naj velja teh nekaj vrst v čast ljudem znanosti, ki so odšli na nevarno raziskovalno delo, ne pričakujoči pri tem nič drugega, kakor le uspešen konec svojega dela v dobrobit človeštva. »S polno paro naprej!« »Stop!« »S polovico pare nazaj!« »Stop!« »Popolnoma počasi nazaj!« »Poč3-si naprej!« Med temi signali strojniku se slišijo ostra in odsekana povelja krmarju: »Ostro desno!« »Sedaj ravno!« »Malo na levo!« »Ostro na levo!« | Taka povelja so se razlegala štirinajst ! dolgih dni in noči s poveljniškega mo-Istička danskega ledolomilca, ki je vozil Obrtno gibanja v preteklem mesecu V mesecu januarju so bile v Mariboru na novo izdane te-le obrtne pravice: Mihael Tršek, mesar, Tattenbachova ulica 2; Gizela Zentrichova, damsko kro-jaštvo, Aljaževa ul. 11; Združene tvorni-ce perila Ambrožič in Saboty, izdelovanje perila na tovarniški način, Gregorčičeva ul. 24; Ferdinand VVeiler, trgovina s steklom, porcelanom in keramičnimi izdelki, Gosposka ul. 26; Karo’ Welle, trgovska agentura, Meljska c. 77; Andrej Oset, komisijska trgovina z mešanim blagom, Kralja Petra trg^6, Terezija Pauličcva, gostilna, Cvetlična ul 11; Romana Lahova, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Koroška c. 17, Adela Hrovatova, trgovina z mešanim blagom, Kralja Petra trg 1; Justjna Kraljeva, trgovina z mlekom, mlečnimi izdelki, pecivom, klobasami, sadjem in jajci, Gosposka ul. 37; Marija Zorčičeva, buffet, Pobreška c. 2; Adolf Gotzl, buf-fet, Aleksandrova c. 83; Josip Tomažič, nakup in prodaja pletilnih strojev, katkor tudi vseh k izdelovanju pletenin potrel)-nih surovin in pletilnih izdelkov, Trubarjeva ul. 2; Jerica Hoohmiillerjeva, izdelovanje olja, Taborska ul. 7; Gustav Stoinschegg Gustav, avtomehanik, Jugoslovanski trg 3. Izbrisane pa so bile naslednje obrtne pravice: Matilda Seifrie-dova, gostilna, Aleksandrova c. 79; Marija Rutnikova, čevljarska obrt, Aleksandrova c. 61; Josip Draž, mesar, Radvanjska c. 5; Josip Kalisch, nakup in prodaja pleteninskih strojev itd., Trubarjeva 2; Herman Steinbrenner, trgovina in umetno vrtnarstvo, Koroška cesta 103; Eliza Wellejeva, trg. agentura^ in komisija, Meljska c. 75; Rozalija Križni-čeva, gostilna, Dajnkova ul. 10; Andrija Pečenko, trgovina z modnim blagom, Aleksandrova c. 6; Elizabeta Guldova, trgovska agentura in komisija, Trdinova ul. 5; Frančiška Kuharjeva, strojno pletenje in vezenje, Ulica 10. oktobra 4; Franc Perko, čevljar, Cankarjeva ulica 34; Jožefa Motohova, prodaja moškega perila, Vrtna ul. 3; Jožefa Motohova, sejmarstvo, Vrtna ul. 3; Ema Dolajševa, trgovina z delikatesami, Stritarjeva ul. 7; Ema Dolajševa, točilnica, Stritarjeva ul. 7 in Josip Gonza, izdelovanje glasbenih inštrumentov, Jezdarska ul. 8. člane danske polarne ekspedicije na njeno odrejeno mesto na vzhodni obali Grjnlandije. Ledolomilec se je počasi prebijal skozi ledene plošče in gore, umikal se je pred njimi, izogibal z njihove poti, vozil okrog njih in zopet plul naprej po prekopih med ledenimi goratni, vsak trenutek v nevarnosti, da se te gore strnejo in stisnejo v svojem ledenem objemu parnik in ljudi. »Sedaj stojimo čvrsto, brezupno čvrsto in imamo dovolj časa za razmišljanje: Nekega večera v začetku julija je zagledal drugi krmar prve plošče ledu in je zato dobil tradicionalno škatlo cigar. Od tedaj smo vsi ves čas stali na sprednjem delu svoje ladje in motrili meglo pred nami, ki se je potem polagoma umikala, da napravi prostor celi steni ledenih gora. Po nekaj tednih vožnje po viharnem Severnem morju smo sedaj končno srečni uživali mir, ki nas je objel z vseh strani. Počasi in z velikim naporom si je krčil naš dobri »Godt-haab« pot skozi led, voden Od našega kapitana, ki se je preselil s poveljniškega mostička popolnoma na ladijski kljun, da bi boljše videl pot skozi kaos ledenih plošč in gorS. Okrog nas se je razgrnil fantastičen kraj. Pozno v noč smo stali novinci izključno le na ladijskem kljunu in motrili neprestano led in zo- pet samo led okrog sebe. Globoko tam na severu smo videli nekaj podobnega rdeči žareči krogli. To je opoldansko polarno solnce. _ Polagoma postaja leti vedno močnejši. Pričenjajo se prvi sprehodi po ledenih ploščah, prvi lovi na severne medvede in tjulnje. Navajamo se na življenje, ki nas čaka v bližnji bodočnosti. Prvič nas premaguje občutek neskončne osamljenosti, ko se oddaljujemo od ladje in nam jo trenutek pozneje zakrijejo mogočne ledene plošče in gore. Ladja nam je postala hiša in domovina. Edino, kar slišimo, je zadevanje ledenih plošč med seboj. Naš parnik je. edina mirna točka v tej snežni in ledeni puščavi, ki se brez odmora premika iz orjaškega rezervoarja severnega tečaja proti jugu. Prvi veseli dnevi izletov in plovbe skozi ledene prekope so naglo minili. Obtičali smo m ledu. Nič nam ni pomagalo in tok nas je zanašal obenem z ledom proti jugu. Tri tedne smo prebili tako med upi in strahom, dokler se nekega dne nismo oprostili ledenega objema. Kapitanu se je posrečilo utreti si pot skozi tanjši led, in kmalu smo zapluli po odprtem morju proti obrežju, ki se nam je zdelo v zadnjih tednih kakor neka nedosegljiva fantastična prikazen daleč na zahodu. (Se bo nadaljevalo.! V M a r i b o r tu cuie 9. IT. 1933. 111 im p mmi iia».g»*taJ«i^* Dnevne vesti Iz učiteljske službe. Premeščeni so učitelji odnosno učiteljice: Vladimir Voglar z Resike k Sv. Kunigundi, Ciril Mohorko iz Hoč v Studence pri Mariboru, Vilko Mihelič iz Pernic v Hoče, Dušana Koruzova od Sv. Jurija ob Pesnici v Ruše, France Flajs iz Gorjuš k Sv. Bol-fenku na Kogu, Janko Moder iz Šmart-na v Trbonje in Štefka Žuničeva od Št. Janža pri Dravogradu v Trbonje. Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Vladimir Mojzer, klju- čavničar državnih železnic in Hildegarda Vaupotičcva, zasebnica; Ivan Babnik, učitelj in Hermina Kelcnbcrgerjcva, učiteljica; France Čeh, delavec in Marija Harčeva, delavka; France Žvegla, podnarednik in Antonija Cimperškova, kuharica; Alojz Lešnik, krojač' in Terezija Šulčeva, zasebnica; Andrej Baironik, trgovski pomočnik in Antonija Hebarje-va, posestnikova hčerka; Vilko Skalec, trgovski sotrudnik in Ivanka Bračkova, šivilja, ^ Herman Naglost, narednik in Marta Šoštarjeva, zasebnica: Miroslav Feuš, ključavničar in Roza Frasova, šivilja ter Kamil Ledinek, ključavničar in Darinka Košutova, delavka. Bilo srečno! Jubilej uglednega obrtnika. Danes slavi v domačem krogu petdesetletnico naš zvesti naročnik g. Matija Lupša, obrtnik in hišni posestnik v Slovenski ulici. Jubilant je rodom iz Male Nedelje in se je po prevratu preselil v Maribor, kjer si je kmalu pridobil veliko zaupanje. Ob njegovi petdesetletnici mu kličemo: Še na mnoga leta! Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na veleinteresantni ciklus psiholoških in pedagoških predavanj, ki bodo obravnavala najaktualnejše sodobne probleme. Zagrebški psiholog, univ. prof. g. dr Bujas, ki uživa evropski sloves, bo kritično razmotrival dunajske psihološke struje, ki so našle tudi pri nas glasen odmev. — V soboto 11. t. ni. ob 20.15 bo raztolmačil in ocenil z merilom eksperimentalne psihologije dr. Freudovo psihoanalizo. V nedeljo ob 10.45 pa dr. Adlerjevo individualno psihologijo. Stališče dr. Bujasa je svojevrstno in je vzbudilo v Zagrebu in na Dunaju uajvečjo pozornost. Na podlagi obeh predavanj bo znameniti pedagog dr. Tumlirz teden pozneje, govoril o pomenu teh psiholoških struj za pedagogiko. Predavanje v petek odpade. Prvi rodni letni občni zbor naših ljubiteljev ptičarjev. Sinoči je bil v hotelu »Orel« prvi redni letni občni zbor mariborske podružnice društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. Iz poročila agilnega predsednika ravnatelja g. Klobučarja je bilo posneti, da je bila mariborska podružnica ustanovljena koncem leta 1931. Prvo društveno leto 1932 beleži dve večji prireditvi: spomladi je bila v lovišču v Orehovi vasi pomladanska in v jeseni v lovišču gosp. dr. Šalamuna na Bregu pri Ptuju jesenska tekma ptičarjev. Obe tekmi sta končali s po voljnimi uspehi. Težka izguba je zadela našo podružnico, ko je nepričakovano umrl delavni tajnik g. Košir. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem g. Klobučarjem na čelu. Nanovo so bili izvoljeni gg. ravnatelj S t e r g e r, odvetnik dr. Gorišek (Št. Lenart) in odvetnik dr. Šalamun (Ptuj). Med drugimi je prisostvoval občnemu zboru tudi predsednik podružnice SLD Maribor, ravnatelj g. Pogačnik. Vagoni so pripravljeni. Stanovalci barake v Kraljeviča Marka ulici se danes preselijo v vagone v Danjkovi ulici. Barako, ki je polna mrčesa, bodo podrli in prepeljali v gramozno jamo, kjer jo bodo sežgali. Danes dopoldne je traktor mestne občine prepeljal skromno pohištvo stanovalcev v Danjkovo ulico, kjer si bodo v vagonih uredili prijetnejši dom. Mestno načelstvo mariborsko bo oddalo izvršitev krovskih del pri zgradbi carinske pošte na glavnem kolodvoru. Ponudbe kolkovane z Din 5 je oddati do četrtka 16. t. m. v mestnem gradbenem uradu v Mariboru. V soboto 4. t. m. je bil v »Večerniku« Inserat, da je kavarna »Promenada« na prodaj. Pri mseratu se je urinila pomota in ni kavarna na nrodaj, temveč bi-lawl .Toliko y. pojasnilo. v 1 Ponovitev dobrodelnega koncerta. Sinoči se je koncert v korist Pomožni akciji za siromašne sloje mesta ponovil. Namenjen je bil v prvi vrsti srednješolski mladini, udeležilo pa se ga je tudi nekaj drugega občinstva. Gmotni uspeh obeh prireditev je za današnje prilike vsekakor zadovoljiv. Prva prireditev je dala 12.300 Din, sinočnja pa samo 800 Din, tako da je čistega dobička okroglo 8000 Din. Službeni list banske uprave objavlja v letošnji 11. Številki: uredbo o opravljanju izpitov za elektroinstalaterje; objavo o spremembah v banovinskem svetu dravske banovine; odločbo glede elastičnih gum pri motornih vozilih; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Predsednik »Narodne obrane« pri kralju. Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel na svojem dvoru na Dedinju 4. t. m. v avdijenci predsednika osrednjega odbora »Narodne obrane«, vojvodo Ilijo Ž. 1 rifunovica, ki je kralju razložil ves delovni program organizacije. Z živim zanimanjem, ki je lastno le našemu kralju, je poslušal poročilo o sedanjem delu te velike nacionalne organizacije. Kot prepričani čuvar miru in najvišji pobornik popolnega nacionalnega progresa je kralj izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da »Narodna obrana« po uspešno končani prvi etapi svojega dela, v kateri je bilo doseženo narodno osvobojenje in zedinjenje, razširja področje svojega udejstvovanja na vse sodobne potrebe naroda in domovine. Pravilniki za strokovno šolstvo. Minister za trgovino in industrijo je predpisal učni načrt za državne ženske strokovne učiteljske šole, pravilnik o počitniški praksi učencev državnih srednjih tehniških šol, pravilnik o delu in dolžnostih vodstva in profesorskega zbora državne pomorske akademije in pravilnik o ekskurzijah učencev državnih srednjih tehniških in moških obrtnih šol. Napisi na trgovskih lokalih. Protoko-liaanim tvrdkam, ki imajo svoja lastna imena vidno nad vhodi označena, ni potrebna nikaka sprememba glede napisa. Oni, ki imajo pod ,drugimi imeni označene svoje tvrdke, pa morajo pod dosedanjimi napisi pristaviti še imena in priimke lastnikov tvrdk. Vsi pa morajo imeti na napisih tudi označbo stroke, odnosno strok, za katere imajo obrtna dovoljenja. Izvoz našega sadja. Posebna komisija pri ministrstvu za trgovino in industrijo je pravkar izdelalo statistiko našega izvoza sadja, iz katere posnemamo, da se je izvolilo lani skupno 3050 ton grozdja, in sicer 1880 v Avstrijo, 320 v Nemčijo, 260 na Poljsko, 780 v Češkoslovaško, 1 tona pa v Švico. Jabolk in hrušk se je izvozilo 36.760 ton, in sicer v Avstrijo 3780, Grčijo 200, na Madžarsko 160, v Italijo 1000, Poljsko 1310, Češkoslovaško 8220, Holandsko 80, Švico 150 in na Švedsko 10 ton. Svežih češpelj se je izvozilo: v Avstrijo 13.380' ton, v Belgijo 1! 00, češkoslovaško 7550, Holandsko 340, Švico 120, Anglijo 90 ton, skupno 29.000 ton; suhih češpelj pa skupno 19.650 ton, in sicer v Avstrijo 4140, Belgijo 30, Madžarsko 260, Nemčijo 6580, Italijo 1000, Poljske 1310, Češkoslovaško 6060, Francijo 130, Holandsko 40, Švico 90 in v Egipt 10 ton. Orehov je bilo izvoženih skupno 3780 ton; v Avstrijo 980, Belgijo 30, Madžarsko 20, Nemčijo 2600, Češkoslovaško 20, Holandsko 30 in Švico 50 ton. Nove telefonske relacije. Z današnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in Pieštani, Veseli nad Moravo, Bratislavo in Prostejovom s pristojbino 58.50 Din podnevi in 35.10 Din ponoči za vsako telefonsko enoto, dalje med Mariborom in češkimi Budje-iovicami. Olomucem in Opavo po 65.25 Din, podnevi in 39.15 Din ponoči, med Mariborom in Ustjem nad Labo, Karlovimi Vari, Marianskimi Lažnimi, Sira-konicami in Žatcem po 74.25 Din podnevi in 44.55 Din ponoči. Otvorjen je bil tudi telefonski promet med Celjem in Svitavym s pristojbino 65.25 Din podnevi in 39.15 Din ponoči. Kot nočni čas se računa doba med 19. uro zvečar in 8. uro zjutri. Nove bolniške takse v državnih bolnišnicah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je podpisal pravilnik o novih bolniških taksah za državne in banovinske bolnišnice in bolniške ambulan-ce. V državnih bolnišnicah znašajo oskrbovalni stroški v 3. razredu za davčne obveznike z neposrednim davkom od 209 do 1000 Din na leto 25 Din na dan; davčni zavezniki z davkom do 200 Din na leto pa ’ne plačajo nič. Dnevna taksa v 2. razredu znaša 70 Din, v 1. razredu pa 100 Din brez ozira na davčno obveznost V blaznicah ne plačajo davčni obvezniki z neposrednim davkom do 200 Din na leto nič, od 200 do 1000 Din 10 Din, od 1000 do 2000 Din 20 Din, nad 2000 Din Pa 30 Din. V drugem razredu se plača 40 Din, v 1. razredu pa 60 Din na dan brez ozira na davek. Nova zbirka mladinskih pesmi Danila Gorinška. V nekaj dneh bo zagledala luč, sveta četrta Gorinškova mladinska pesniška zbirka pod naslovom »Majdine pesmi«. Knjižica, ki bo obsegala dve t kani poli, bo vsebinsko razdeljena v tri dele pod naslovi »Majda«, »Mati« in »Svet« Lepa zbirka bo na našem mla-diriskt književnem, trgu nedvomno prav dobrodošla. Naroči si jo vsak lahko že sedaj za ceno 10 Din pri avtorju na naslov: Danilo Gorinšek, Mariborsko narodno gledališče. Sokol Maribor II, Pobrežje bo priredil v začetku meseca junija t. 1. veliko tombolo, radi tega prosi sosedna bratska in domača društva, da bi se ozirala ua našo prireditev. Članstvo pa pozivamo, da nas podpre. Zdravo! Lutkovno gledališče Sokola matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri Frana Milčinskega »Mogočni prstan«, I. del, 4 slike s petjem in godbo. Pri premieri je ta krasna narodna pravljica mladini kakor tudi odraslim, zelo ugajala, zato priporočamo vsem, ki si še niso ogledali I. dela, da poselijo v nedeljo naše lutkovno gledališče. Naslednji dve nedelji se bo igral II. del »Mogočnega prstana«. Kako se izražajo slavni pevci in umetniki kot n. l>r. Franz Lehar, Hansi Nie-se, skladatelj Kalinan itd. o Kaiserjevih prsnih karamelah: Kaiserjeve prsne karamele teknejo izborno. Lehar, Dunaj 1932. — Vaše Kaiserjeve prsne karamele so izvrstne. Rahljajo in ovlažujejo — tako da se kmalu lahko govori o dobrem učinku. Priporočam jih najbolje. Hansi Niese, 1932. — Rad Vam potrjujem, da so mi pri kašlju, hripavosti in katarju vedno pomagale Vaše Kaiserjeve prsne karamele. Komorni pevec Alfred Picca-ver, Državna opera, Dunaj, in Viktor Flemming, tenor pri Radio-Wien. — Slično in še pohvalnejše se je izrazilo še 44 slovitih umetnikov in pevcev. Smučarska maškarada. Dvorana Sluga, Studenci. 11. II. Vstop prost! Grajski kino in kino Union predvajata od danes naprej krasen domač slovenski film »Triglavske strmine«. Ta film nam prikazuje krasote naše domovine, okolico Triglava, vzpon na Triglav in krasote naših planin. Film je napravljen z največjim naporom,, s silno voljo naših domačih planincev in je izborno uspel. V tujini se je ta film prikazoval za posku-šnjo. Časniki in merodajna kritika ga niso mogli prehvaliti. Dunajski listi so se jako laskavo izrazili o njem in ga uvrstili visoko nad kvaliteto nemške produkcije. Ker je Čisti dobiček tega predvajanja namenjen v korist pomožne akcije mestne občine mariborske, pozivamo vse, da si ogledajo ta film, ker jim gotovo ne bo žal. Kino Union predvaja ta film vsak dan ob 16., pol 19. in pol 21. uri. Grajski kino ob pol 17., 19. in 21. uri. V kinu Union se pripravlja najnovejša in najboljša opereta P. Abrahama »Halo Baby«. Nezgoda avtobusa. Ko .ie predsinoč-njirn vozil neki zasebni avtobus iz Svečine proti Mariboru, ga je doletela v Košakih blizu opekarne nezgoda, ki na srečo ni zahtevala večjih žrtev. Šofer avtobusa je prezrl na cesti nekega voznika in zavozil s precejšnjo silo v voz, pri čemer se je zlomilo oje, poškodoval pa se je tudi avtobus. Potniki, ki so se vozili v avtobusu, so se prestrašili, a se je le eden lažje poškodoval. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni piebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču in srbečici osvobodi naravna »Franz Joseipva« voda telo yseh nabranih strupov gnilobe. Na> odno gledalijf« Repertoar. Četrtek, 9. februarja ob 20. uri »Grofici* Marica«. Red B. Petek, 10. februarja. Zaprto. Sobota, 11. februarja ob 20. uri »Švejk«^ II. del. Red C. Premiera židovske drame. Za naslednjo premiero bodo v kratkem uprizorili »Boga maščevanja«, nad vse zanimivo in učinkovito dramo židovskega pisatelja Sekaloma Ascha, ki je eden najizrazitejših predstaviteljev današnje židovske literature. Režira VI. Skrbinšek. Djuka Trbuhovič, priljubljeni operetni tenor, gostuje v torek 14. t. m. kot Štefan Koltay v Abrahamovi opereti »Viktorija in njen huzar«. Uloga Koltaya spada med najboljše Trbuhovičeve kreacije ter bo gledališče ob tem gostovanju gotovo polno. Nabavite vstopnice v predr prodaji. (Telefon 2382.) Svejka drugi del Zgodi se včasih, da si iz vsega srca zaželimo novega svidenja s svojim starim dobrim znancem in komaj čakamo, kdaj bo zopet stal pred nami, ko pa stoji —- smo v zadregi in ne vemo, kaj bi. NaŠ stari dobri znanec se je spremenil, ni več oni nekdanji — in svidenje nas razočara. Tako je tudi s »Švejkom v ruskem ujetništvu«. Saj sta Švejk in njegov kreator g. Daneš še taka, kakršna sta bila v prvem delu, ki je dosegel pri nas res nenavaden uspeh, a dramatizacija sama, delo Feliksa Bartoša, je le vse preveč literarna in premalo dramatična. Vsa komika je skoraj samo v pripovedovanju šal in anekdot, ki jih je preveč in utrujajo. Komičnih situacij, ki so jedro prvega dela, tu ni mnogo, in še te so razen ene dveh malce prisiljene. Da smo se pri sinočnji premieri res od srca smejali, je pač zasluga dejstva, da Švejka že davno poznamo in ga radi vidimo, četudi ni več oni, kot je bil. Tudi drugi del je zrežiral in insceniral g. Jože Kovič. Režija je v splošnem dobra in je režiser skušal izrabiti vse momente, ki so dani v skopih dogodkih dogajanja. Stopnjevanje bi bilo mogoče morda kvečjemu še v dveh treh prizo* rih. Nismo pa tako zadovoljni z inscenacijo, ki zavaja g. Koviča v morečo šablono in ubija njegov talent in igro. Kaj naj pomenita tisti dva lonca z zakrpano paro in žlico? Kaj tista obupno kičarska medalja z grdo spako? Takih in podobnih rekvizitov preživljene povojne dobe smo siti do grla, in to bo moral prej al* slej upoštevati tudi g. Kovič. G. Daneš je še vedno stari Švejk. samo da je tu njegovo delo še težje kakor v prvem delu. Njegova osebna zasluga je zato, da je sinočnja premiera še razmeroma dobro uspela in zadovoljila razprodano gledališče. Vse ostale uloge so več ali manj epizodne. Med njimi so omembe vredni učitelj g. F uri jan a. kateremu je pa krčmar Palivec malo preveč podoben: g. Pavla Koviča Ho-fin, g. Jožeta Koviča Marek; gdč. Starčeve ruska žena in ge. Drag u* t i n o v i č e v e Palivčevka. Ostale like so podali gg. Skrbinšek, Medven, Blaž. Gorinšek, Harastovič, Verdonik, Crno-bori, Wilhelni, Rasbcrger, Sitar, Tovornik, Grom in gdč. Kraljeva. —r. Noseče matere morajo skušati vsako, zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojnik' univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo. ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. , Nezgoda. Včeraj popoldne se je pri sekanju drv ponesrečil 191etni delavec Ivan Bračko, stanujoč v Vrazovi ulici* Po nesrečnem naključju mu je spodletela sekira in se je hudo usekal v levo ro" ko. Zdravi se v bolnišnici. Napad. V Ivaujskem vrhu so sinoči na-oadli trije viničarji posestnika Friderika Kupliča in ga hudo poškodovali na gla* vi. Davi so Kupliča pripeljali v mariborsko bolnišnico, napadalce sn pa aretiral* orožniki in jih spravili y zapore tukajšnjega sodišča. Svakinja Dekle je utihnila, gledala ga je in ni vedela, Kaij Im. »Boš plesala z menoa ali ne 'boš?.« je vpEašal še en-tmat, ne da bi jo izpustil. »Naj bo!« je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Iiuda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, majprolžnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druiga drugi, izginjale v brezknajnost. Po-rešiki fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela ž njimi, toda Luda jo je prijel za roko iu je ni izpustil. »Z menoj se boš peljala, ne z onimi!« je dejal razgret od. vina in od plesa. »Pusti me!« je zahtevala. »2 njimi sem prišla, ž njimi se bom vrnila:.« »Ne boš se!« je siknil Luda in jo prijel še tesneje. »In če te zapeljem?« je dejala in se zaikrobotala. »Tokrat bom jaz tebe,« ji je šepetal. »Ti mene?« Hana se je zasmejala na ves glas. Pomislila je in naposled dejala: »Ek>bro, grem...« Počasi je brzel voz po beli cesti skozi topk) poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanje sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljaj božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor da bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja, kakor da bi prebujala mlada srca in jih zazibala v opojno razkošje vročih želja in hotenj. »Ali slišiš to pesem moči?« je dejal Luida Hani, ki je molče sedela poleg njega. »To je najina pesem! Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.« Hana ni odgovorila. »Zakaj molčiš?« jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa mu ni pustila. »Hana!« je zaprosil. »Imej me rada!« Toda Hana se mu je umeknila. »Ti me ne maraš?« se je začudil in izpustil vajeti. »Ne!« je odgovorila kratko in trdo. »Zakaj tajiš?« se je razjezil. »Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.« »Takrat, ne danes!« je odgovorila jezno in užaljeno. »Ni res!« je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama m si jo privil k sebi. »Ne izpustim te!« ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. »Izpusti me!« je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela', da je prešibka, mu je zagrozila: »Pusti me, ali pa bom kričala!« »Kriči!« je odgovoril Luda. »Stori kar hočeš, izpustil te ne bom.« »Ne?« je kriknila dekle, ga pogledala z divjim, pr°* dirajočim pogledom, zagrabila bič in švrknila ž njim po konju, da se je .vzpel na zadnji nogi, zahrzal ia zdivjal. Kakor blazna se je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakaval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in zdrevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut, in sesula bi se v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se za* gnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje. se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vdala se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom... Šklepetajoča od groze je planila Hana k Luidu, ki £a je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mo* gel izpregovoriti besede. »Luda!« je kriknila in se ga oklenila. »Odpusti nii‘ Nisem hotela: tako.« (Se bo nadaljevalo.) Soort Drugi dan tekem FISe. Velike mednarodne smuške tekme FISe so se včeraj nadaljevale s tekmami v štafetnem teku na 40 km. Start im cilj sta bila nedaleč od vasi Lans, približno uro hoda od Inomosta, in sicer v višini 850 m. Za konkurenco v štafetnem teku, za katero se je morala vsaka država prijaviti s štirimi tekmovalci, je bilo prijavljenih 13 držav, startalo pa je 11 štafet, Rezultati so bili naslednji: 1. Švedska v času 2:49:04, 2. Češkoslovaška 2:57:34.4. 3. Avstrija 2:57:514, 4. Nemčija 2:58,5, 5. Italija 3:01:28, 6. Češkoslovaška (Zveza nemških smučarskih klubov) 3:19:43.6, 7. Poljska 3:14:17.8, 8. Jugoslavija (Bervar, Janša, Godec, Smolej) 3:19:43.6, 9. Madžarska 3:27:0.8, 10. Romunija 3:36:56.4 im 11. Bolgarija 3:44; 17 £, Danes se tekme FISe nadaljujejo s tekmami v smuku za gospode in dame. Tekme v hockeju na ledu so pa bile zaradi slabega vremena odpovedane. Smuške tekme zimskošportnega odseka SPD MežJea. Zimsko-športni odsek SPD Mežica-Črna priredi v nedeljo 12. februarja t. 1. interno odsekovo smuško tekmo v smuku. To bo prva najzanimivejša tekma v naši dolini, ker bo proga za seniorje vodila od Uletove koče «a Peci, za juniorje pa od Tomaževe koče v Mežico. Višinska razlika 1200 m. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer: a) seniorji, ki so se pri tekmah že plasirali na prvo, drugo ali tretje me-sto; b) juni-orji, ki doslej še niso tekmovali ali se niso plasirali že pri drugih tekmah na eno izmed prvih treh mest; c) vsi ostali člani drugih klubov izven konkurence, ki pa se morajo izkazati, da so verificirani. — Dolžina proge za seniorje je 12 kan, za juniorje Pa 8 km. Objava proge je eno urp pred startom v Uletovi koči na Peci. Istočasno se izvrši tudi žrebanje startnih številk. Prijave se sprejemajo do vključno 9. trn. pri tajniku ZSO v Mežici. Za one tekmovalce pa, ki bodo tekmovali izven konkurence in so člani tujih klubov, eno uro pred začetkom starta v Uletovi koči. Start za seniorje je ob 11. uri dopoldne pred Uletovo kočo, za juniorje ob 12. uri opoldne pri Tomaževi koči. Cilj je za oboje v Mežici. Prosijo se vsi cenjeni tekmovalci, da ne jemljejo s seboj pretežkih nahrbtnikov, ker se težko spravljajo z gore. Sicer pa je Uletova koča popolnoma oskrbovana in bo nudila zadosti prehrane in prenočišča. Tekmovalci naj se podajo na Peco že v soboto popoldne, da se tako v koči dobro odpočijejo in pripravijo za tekmo. V primeru slabih snežnih razmer se tekma preloži. Razglasitev rezultatov in družabni sestanek bo po tekmi v dvorani gostilne Stopar v Mežici. Prvo, drugo in tretje plasirani prejmejo praktična in častna darila. Vljudno naprošamo tudi tekmovalce tujih klubov, da se te tekme v čim večjem številu udeleže! Meddržavna nogometna tekma Avstrija :Frandja bo v nedeljo 12. t. m. v Parizu. Avstrijo bodo zastopali igralci: Hi-den, Janda, Šesta., Nausch, Smistik, Gali, Zischek, Wesselik, Smdelar, Schall in Vogel. Občni zbor SK Svobode bo v soboto 11. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Sokolstvo Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru, dramski odsek, vprizori v soboto 18. in nedeljo 19. t. m. znano Golarjevo kmečko komedijo »Dve nevesti«. Nastopi ves ansambl, režira pa br. Mlakar. Studenčani in sosedje, pridite, smeha bo dovoli! Konjice Glavna skupščina krajevne organizacije JRKD v Ločah v nedeljo 5, t. m. v gostilni Valand je uspela izredno dobro in pokazala, da se je pokret nove vsedržavne stranke v tem okolišu dobro zasidral. Občnega zbora se je udeležilo članstvo polnoštevilno, prišli so tudi drugi, ki simpatizirajo s stranko in bodo tudi pristopili. Po podanih poročilih funkcionarjev, iz katerih sledi, da je bilo delo organizacije živahno, so bile volitve novega odbora, ki je z malimi spremembami ostal nespremenjen. Predsednik je g. Anton Košir, podpredsednika sta Jožef Kranjc in Blaž Berdnik, tajnik Andrej Pirjevec, blagajnik pa Franc Čuček. V odboru so v pretežni večini kmetje. Po volitvah je obširno poročal o novih zakonih in o podrobnem delu v, narodni skupščini ter o vseh važnejših lokalnih zadevah g. narodni poslanec Karel Gajšek, za njim pa je poročal o političnem položaju v državi in posebej o ljubljanskih punktacijah podpredsednik okrajne organizacije gvdr. Ervin Mejak. Okrajni tajnik g. Ciril Žagar je obravnaval razna organizacijska vprašanja. Po teh govorih se je razvnela zelo živahna, a vseskozi stvarna debata o raznih perečih gospodarskih vprašanjih. Dravinjsko Sokolsko okrožje je imelo na Svečnico dopoldne svojo sejo, katere so se udeležili načelniki, načelnice in prosvetarji posameznih edinic iz okrožja* manjkalo je kot doslej vedno društvo Vitanje, ki tudi ni imelo lani svojega nastopa. Obravnavala so se ra