Postotna ptftS&itft ▼ CO*ovlflL Uto IX ste«. 251 V UuDiiani, v soboto IZ. novembra 1921. Ceno Din r Izhaja vsak dan Dopoldne, Izvzeraši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit k 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inseratl petit vrsta 4.— Din, Popnst po dogovoru. Inseratnl davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo; Knailova ulica Št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica Si. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. osnovanju kmetsko demokratsRe koallcie Svečana skupna seja poslanskih klubov SDS in HSS. — Soglasen sprejem ustanovne resolucije. — Velik odmev v beograjskem tisku —Beograd, 11. novembra. Včeraj je bila na svečan način sankcionirana ustanovitev kmetsko - demokratske koalicije. Ob 6. uri sta se sestala kluba HSS in SDS k skupni seji .katere so se udeležili vsi poslanci obeh klubov, predsedovala pa sta ji skupno gg. Pribičevič in Radić. Ta je v krajšem govoru orisal razvoj dogodkov zadnjega časa in historijat akcije za ustanovitev skupnega parlamentarnega kluba, na kair je posl. Maštrović prečital žc prej od obeh klubov soglasno odobreno resolucijo, ki ugotavlja ustanovitev kmetsko -demokratske koalicije. (O vsebini smo že včeraj (poročali). Med navdušenim vzkli-kanuem poslancev je bila resolucija eno-dušno sprejeta, na kar sta jo podpisala gg. Pribičevič in Radić. Nato ie bil izvoljen v resoluciji predvi- den poslovni odbor. SDS zastopaao dr. Žerjav ,dr Popović, Demetrović in Vilder, HSS dr. Drljević, dr. Maček, Predavec in Pucelj. Kratko sta govorila še gg. Radič in Pribičevič, nakar je bila seja zaključena med neprestanimi ovacijami poslancev. Ob 9. zvečer se je vršila v hotelu »Im-perial - svečana večerja, na kateri so govorili gg. Radič. Pribičevič. Žerjav in drugi poslanci Vsi današnji beograjski listi prinašajo obširna poročila o tem velevažnem političnem dogodku, ki mm pripisujejo velik pomen za nadaljni razvoj politične situacije. V komentarjih soglasno povdarjajo, da je osnovanje koalicije pričetek nove dobe v zgodovini nase politike in da tvori včerajšnji dan važen mejnrk najšega parlamentarizma. Narodna skupščina odgođena za nedoločen čas Smola vlade na včerajšnji popoldanski seji. — Kratka današnja seja. — Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. — Beograd. 11. novembra, še bolj viharna in za vlado še bolj porazna, kakor včerajšnja dopoldanska, je bila včerajšnja popoldanska seja. Vlada je celo pri glasovanju ostala v manjšini in je morala izid glasovanja na hilro roko vkorigirati>. Prvi je govoril poslanec- Petejan, ki je v daljšem in dokumentiranem govoru zavrnil navedbe ministra dr. Gosarja glede delavske zaščite in ostro kritiziral postopanje dr. Gosarja. Nato so govorili š'' crg Stepan Radie, Antolić in dr. Basariček, ki so podprli zahteve interpelanta in prav tako ostro kritizirali postopanje vlade z delavstvom. Poslanec Kremžar je nato predlagal prost pre hod na dnevni red in zaupnico dr. Gosarju. Pri glasovanju pa se je pokazalo, da ni navzočih dovolj poslancev vladne večine, tako da je bil Kremžarjev predlog od opozicije z večino glasov odklonjen. Vladni krogi so bili sprva silno presenečeni, nato pa so na hitro roko proglasili glasovanje za neveljavno in zahtevali, da se ponovno glasuje. Zatekli so se k poimenskemu glasovanju, da so na ta način pridobili na času ter v naglici zbobnali svoje poslance, tako da so lah ko zabrisali s ponovnim glasovanjem mučen vtis prvotnega poraza. Opozicija je proti temu ogorčeno protestirala in v znak protesta demonstrativno zapustila sejo. DANAŠNJA SEJA. Današnja seja Narodne skupščine ie bila le kratka. Vladna večina se je očividno bala. da bi doživela še več takih blamaž kakor zadnje dni in je zato na hitro roko izglasovala vse predloge, ki so bili stavljeni in nato odgodila seje Narodne skupščine za nedoločen čas. Uvodoma je bil prečitan ukaz, s katerim je imenovan prosvetni minister dr. Kuma-nudi za namestnika zunanjega ministra za dobo njegove odsotnosti. Pri nato sledečem čitanju zapisnika je prišla do ostrih kontra-verz med vladno večino in poslancem HSS Bankovićern, ki jc zahteval popravek zapisnika radi raznilt netočnosti, kar pa ie večina seveda odklonila. Sledila so poročila o konstituiranju na včerajšnji seji izvoljenih odsekov za pretres raznih nujnih predlogov ter razne prošnje in pritožbe, ki so bile izročene tozadevnemu odboru. Minister pravde ie zahteval med drugim izročitev nekaterih poslancev radi raznih de-liktov. Notranji minister je predložil skupščini nujni predlog zakona o spremembi obsega in o pregrupaciji ter o preimenovanju občin v Bosni in Hercegovini. Zunanji in trgovinski minister sta skupno predložila v ratifikacijo trgovinske pogodbe z Anglijo z dne 12. maja 1927. z Nemčijo z dne 6. oktobra 1926 in z Belgijo z dne 16. decembra. Za vse tri pogodbe je bil izvoljen en predlog. Poslanec SDS Kosanovič je nato stavil predlog o razširjenju srbskega zakona o gozdnih škodah na Hrvatsko in Slavonijo, kar je bilo po kratki debati sprejeto. Poslanec SDS dr. Gragičevič pa je stavil nujni predlog glede spremembe občinskega volilnega zakona za Banat, Bačko in Bara-niio, v kolikor se nanaša na voMtev županov. V utemeljitvi svojega predloga na-glašal, da so se vršile že doslej velike zlorabe s strani vladnih organov in da je sprememba vladnega zakona v smislu njegovega predloga nujno potrebna. V Imenu vlade je minister brez portfelja Velja Popović nujnost odklonil. Stepan Radič je stavil nujni predlog glede ukinitve starega zakona o tobačnem monopolu za Bosno in Hercegovino Njegov predlog je podprl tudi posl Smoljanin in je dr. Spaho kot minister za trgovino sprejel nujnost tega predloga. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Poročilo odbora za postavitev spomenika pokojnemu generalu Kovačevičn ie bilo soglasno sprejeto. Prav tak« je bil soglasno sprejet predlog poslanca dr. Budi-savljevića glede spremembe občinskega zakona za Hrvatsko in Slavonijo. S tem je bil dnevni red izčrpan. Med protestom in ironičnimi klici opozicije je nato sporočil predsednik, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom, to se pravi, da so seje Narodne skupščine odgođene za* nedoločen čas. Hov konflikt med radikali in demokrati Kako bi radikali radi kljub svojemu porazu obdržali vojvodinske občine v svojih rokah. — Ogorčenje na sinočni seji demokratskega kluba. — Beograd, 11. uovembra. Snoči se je vršila seja kluba DS, ki je znova poostrila napetost med demokrati in radikali. Vojvodina je bila že dosle kamen spodtike med njimi, občinske volitve pa so to napetost še povečale. Radikali skušajo namreč obdržati majoriteto v novoizvoljenih občinskih svetih na ta način, da so izkopali neko staro razsodbo budimpeštanske kasa-cije, glasom katere imajo stari župani in občmski uradnika pravico glasovamja pri volitvi novega župana Ker so župani in večina občinskih uradnikov v Vojvodini skoraj izključno radikalski eksponenti, bi radikali na ta način kljub taktičnemu porazu pri občinskih volitvah še nadalje obdržali svoje župane in s tem tudi občine v svojih rokah. Na ta način bi seveda postali vsi novoizvoljeni občinski odbori de-lanezmožni m bi notramji minister imel povod za zopetni razpust wi imenovanje komisarjev. O tem vprašanju se je razvila v demokratskem klubu obširna diskusija in vsi go-vorriki so ostro nastopali proti radikalom. IM)* D*v1dovi$ j« frjavll, d« |e refitev te- ga spora stvar demokratskih ministrov in naj sami gledajo, kako bodo tako izigravanje preprečili. Poslanci Sečerov, Grol in Ribar so v svojih govorih z izredno ostrostjo zahtevali, da stavijo demokratski ministri g. Vukičeviću ultimativno zahtevo, da reši to zadevo v smislu demokratskih zahtev najkasneje do danes zvečer, v nasprotnem slučaju pa morajo vsi demokratski mjnistri podati demisijo. V klubu se je opazilo, da deli večina to naziranje, vendar pa klub ni sprejel nikakih konkretnih sklepov, marveč je pustil ministrom proste roke. BODRERO SE NE VRNE VEČ V BEOGRAD Rim, 11. novembra. Vest o odpoklicu italijanskega poslanika Bodrera v Beogra« du, ki je bila objavljena v nekaterih listih, se v dobro informiranih krogih ne potrju? je, vendar pa se ne izključuje možnost, da bo prišlo na tem mestu do izpremembe. V tem slučaju bi bil imenovan za italijanske* ga poslanika v Beogradu Sunrmonte, ki je v Jugoslaviji spelo prtlj"u4>l)«v Ljubljana izgubi medicinsko in tehniško fakulteto Načrt zakona o univerzah ukinja v Ljubljani medicinsko in tehniško fakulteto. — Krediti za obe fakulteti bodo črtani že v novem proračunu. — Klerikalci se ne ganejo. — cinsko in tehnič. fakulteto v Ljubljani, tako da je s tem že prejudiciran končni sklep. Poslanci SLS doslej niso storili ničesar, da bi ohranili neokrnjeno slovensko univerzo. Radikali odkrito priznavajo, da je odpor SLS le navidezen, ker si ne upajo zoperstavljati se radikalnim zahtevam deloma zato, ker so jim radikali v zameno pustili neokrnjeno teološko fakulteto, ki so jo prvotno nameravali ukiniti, deloma pa tudi zato, ker se boje, da bi ne sfrčali iz vlade. Ukinitev medicinske in tehnične fakultete pa je, kakor vse kaže, smatrati za sklenjeno stvar. — Beograd, 11. novembra. V prosvetnem ministrstvu je bil včeraj definitivno izdelan načrt o univerzah. Ta načrt predvideva obesžno redukcijo univerzitetnih fakultet in določa med drugim, da se ukineta v Ljubljani medicinska in tehnična fakulteta. Od tehnične fakultete ostane samo rudarski odsek, ki naj bi tvoril nekako samostojno rudarsko akademijo. O načrtu bo v prihodnjih dneh razpravljal ministrski svet. Ta redukcija je vpoštevana tudi že pri sestavi proračuna za prihodnje leto, kjer so izpuščeni vsi krediti za medi- Zopetne velike poplave Silna nevihta v Triglavskem pogorju. — V Bohinju in na Bledu toča« — Sava silno "arasča. — Pri Št. Jakobu most pod vodo. Obup prebivalstva na Posavju V dolgo trajajočem lepem jesenskem vremeu je včeraj nastal nenavaden prevrat na slabše. Od srede na četrtek je barometer rapidno padal in je dosegel okoli opoldne najnižjo točko, 742 m/m. Proti večeru se je začel barometer polagoma zopet dvigati. Nasprotno je termometer ta čas kazal razmeroma visoko temperaturo. Vsi znaki na horizontu so kazali, da se bliža silna nevihta. Jugozapadnik je buča! preko ljubljanske ravnine in drvel z največjo brzino in močjo proti severu. V okolici je bil veter deloma tako silen, da je podrl nekaj kozolcev. Ves dan so se včeraj podili od Krima in Ljubljanskega vrha sem gosti temnosivi oblaki. Proti večeru so se oblaki še bolj zgoščevali in nekako kmalu po polnoči je nastal nad ljubljansko okolico silen naliv, ki je povzročil, da je Ljubljanica s svojimi pritoki močno narasla. Drugače je bilo na Gorenjskem, v Bohinju in na Bledu. Tam je nastal vremenski preobrat že prejšnjo noč. Triglavsko pogorje se je v noči od srede na četrtek odelo v goste črne oblake, ki so gnani od silnega jugozapadnima drveli proti severu. Že prav zgodaj zjutraj je bil v bohinjski kotlini močan naliv, ki je povzročil, da je Bohinjska Savica začela silovito naraščati ter je v nekaj urah prestopila strugo. V svojem divjem elementu je grabila vse, kar ji je prišlo nasproti. Odnesla je tako večje množine lesa, ki je bil nakopičen ob njenih bregovih. V Bohinju in na Bledu pa je dosegel orkan svoj vrhunec včeraj popoldne. Nepretrgoma je trajal nad eno uro. Dež je lil kakor iz škafa. Pritisnil pa je deloma tudi mraz in to je povzročilo, da je začela padati gosta toča, ki je mahoma pokrila vsa polja in travnik«. Toča je padala eno uro. Vsled tega popoldanskega silnega naliva je Savica še bolj narasla in sicer za 2 in pol m. Pri Ribnem je voda odnesla dva lesena mostova. Savica je v Bohinjski Bistrici tako močno narasla, da je vdrla v nekatere kleti oziroma hiše. Tako je voda razmeroma visoko vdrla v Kosovo hišo v bližini Mencingerja. Voda je stala tudi po nekaterih hlevih in so začela kmetje živino izganjati na varnejša mesta. Vse prebivalstvo je v strahu pričakovalo nadaljno divjanje nevihte. Ponoči se je sicer nevihta nekoliko polegla, toda daes se pojavlja v presledkih v še silnejših sunkih. Danes dopoldne traja silni naliv dalje. Kakor javljao iz Radovljice, je Sava od včeraj do danes zjutraj močno narasla. Že včeraj je Sava pri Radovljici narasla za 2 in pol m čez normalo. Srezko poglavarstvo je ukrenilo vse, da se prepreči preteča povodenjska katastofa. Leseni blejski most čez Savo pri Lescah še stoji, a je deloma ogrožen. Upanje je, da bo kljuboval besnečim valovom narasle Save. Močno so narasli v Bohinju in drugod nekateri hudourniki. Sava je močno narasla tudi pri Jezici in Tomačevem. Prestopila je bregove ter se razlila po ravnini. Ljudje so pričeli s prvimi reševalnimi deli in so prebivalci ob Savi nizdol do Zaloga v največjih skrbeli, da jim Sava, kakor lani, zopet ne poplavi domov in napravi na materijalu, kakor tudi na sprav-lenih pridelkih ogromne škode. Sava je od svojega gorenjega toka dalje do Litije silovito naglo naraščala. S kakšno naglico so drvele v Triglavskem pogorju padle ogromne množine dežja v dolino in dalje nizdol proti Zalogu, kaže najbolj okolnost, da je naraščajoča Sava preplavila most pri Št. Jakobu ob Savi in da so se morali vračati ljudje čez črnuški most v Ljubljano odnosno prebivalci onstran Save čez Jejico. Most pri St. Jakobu je v nevarnosti. Prebivalstva ob Savi od Črnuč do Zaloga se je polotil težak strah, vsi se boje, da jim bo povodenj zopčt uničila vse, taar so po lanski povodnji rešili in popravili. Ljudje so se letos že hvaležnega srca veselili, da jim letos šiba povodnji prizanese. Veselili in radovali so se krasnega poznojesenskega vre-mena# računajoč, da bodo mogli letos enkrat po triletnih katastrofah v miru in brez strahu vživati sadove svojega težkega poljskega dela. Sedaj zopet z obupom zro v bodočnost! Bohinjska Bistrica« 11. novembra. Najsilnejši naliv je včeraj trajal od 9. do 10. dopoldne. Vse Triglavska pogorje je bilo zagrnjeno v težak črn oblak, ki je sipal na zemljo ogromne množine dežja. Vsi hudourniki so začeli naglo naraščati in tudi Bohinjska Savica. Ta je v Bohinju prestopila strugo in poplavila bližnja polja odnosno travnike. Vdrla je tudi v hiše, hleve in kleti v bližini stoječih gospodarskih poslopij. Prebivalstvo je takoj, ko je začela voda rapidno naraščati, začelo z reševalno akcijo in spravilo vse premično imovino in pridelke na varnejša mesta. V nekaterih hišah je voda stala 1.15 m visok*). V Bohinju ni deroča Savica podrla nobenih mostov, ki so bili večinoma letos znova popravljeni oziroma postavljeni. Vzdržali so težki pritisk valov. Pač je Savica odnesla precej lesa. Z vso naglico naraščajoča Savica je povzročila tupatam delno materijalno škodo Cesta, ki veže Bohinj in Bled, je bila pri »Pod koritu« dalje časa pod vodo. Ni pa voda tu ceste poškodovala. Znatno večjo Škodo je nenadna povodenj napravila na dejelni cesti Bitnje - Boh. Bistrica. Ta cesta je na več krajih popolnoma razruvana. Promet na njej ie ustavljen. Kakor javljajo z Bleda, je povodenj odnesla most pri Ribnem. Danes je eventualna večja povo-denjska katastrofa v Bohinju odstranjena, ker je Savica že ponoči in danes zjutraj začela naglo padati in so se vse v Bohinju s Triglavskega pogorja zbrane vodne mase odtekle dalje v niža ve. Kranj, 11. novembra. Vsled dežja v Triglavskem pogorju včeraj in danes zutraj močno narasla Sava ni napravila nobene škode. Vodne mase drve neovirano dalje. — Trst, lt. novembra. Včeraj okrog 8. je začelo morje nenadoma močno naraščati in je voda v kratkem času poplavila glavni trg in ves nižji del nabrežja. Udrla je v kavarne in trgovine ter v urad pristaniške komande, kjer je dosegla višino pol me« tra. Tudi tramvajski promet je bil več ur popolnoma ustavljen. — Gorica, 11. novembra. Zaradi močnih nalivov poslednjih dni je danes Soča tako narastla, da je prestopila bregove in poplavila prostrano ravan pred Tolminom. — Benetke, 11. novembra. Davi, ko je bilo morje zelo razburkano, je zadel vlačilec-ol-dne sta se tukaj občutila dva močna po» tresna sunka. Tudi v Krieglachu se je oh 9.36 občutil potres. Škode ni bilo nobene. MANOILESCU PRED SODIŠČEM — Bukarešta. 11. novembra. Po kratki seji je bila razprava proti Manoilesciju preložena na danes. Obramba je predlagala 37 prič, od katerih so prišli samo .štirje. IZGON RUSKIH OPOZICIJO-NALCEV - Mokra. 11. novembra livršni odfbor komunistične stranke je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, dn se izž>nejo ir Rusije opozicijoiw.ini voditelji. NOVA BENCINSKA AFERA NA ČEŠKEM — Praga. 11. nov. Finančni uradi so razkrili velikanske sleparije z neoearinjenim špiritom. Pod kemično tvornico Lufdig v Nvmburku so našli podzemsko moderno opremljeno žgalnico za špirit. Poleg tega to odkrili v bližini Prage tajno rafinerijo. Mnogo oseb je bilo aretiranih. EKSPLOZIJA TVORNICE DINAMITA — li urino Aires. 11. novembra. V kraju Alfonzo Pona je zletela v zrak tvornica dinamita, ("bitih ie bilo 9 oseb in ter.ko ranjenih. Ti O s C žicon K LJ 1 C Najbolj*«*. u&jtrpelDejš* tata uaj«*e(i6j*> Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.54—13.57 (13^65), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 8.0025— 8.0325 (8.0175), London 27635—277.15 Newyork 56.74—56.75 (—), Pariz 223.25 d, Piaga 168.40—168.45 (—L Trst 308—310 (309). Efekti: Celjska 164 d. Ljubljanska kreditna 133 d, Prastediona 890 d. Kreditni zavod 160 d, Vevče 136 d. Ruše 280—295. Stavbna 56 d, Šešir 104 d. Strojne 80 W. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaktiučeno 2 vagona in sicer 1 vagon bukovih plohov, neparjenih, obrobljenih, I., IT., III. od 2 m naprej, 80 odst. 4.5 m dolžine, od 20 cm širine naprej, 100 c*o 12o mm, fr. vag. nakl. post. po 460; l vagon smrekejvine, paralelne, očeljene, ostrorooe, 4 m, I., II., III., monte 12. 18. 24 mm. fr. vagon Sušak po 620. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespreemnjena za turščioo čvrsta. Za-kilijn-eno dva vag^a pšenice. ZAGREBŠKA BORZ*. Devize: London 276.35—277.15, New York 56.65—56.85, Milan 308—310. Ourih ]0Q4__io97. Berlin 1354—1357 Dunaj 799.25 —802.25, Prag* 168.05—168.85. Efekti: 7% irrvest. pos. 1921 83.25— 83.75, 2H% Vojna škoda 400—401. Ljub-Panska kreditna 125, Prastediona 992.30, Trboveljska 475—480, Vevče 135—137. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.26. Newyork 518J& Pariz 20366. Milan 28.15. Berlin 1».** stran. 2 Ste*. 957 11. in 12. november Današnji in jutrišnji dan, 11. in 12. november, sta dva važna datuma, ka* kor jih beleži svetovna zgodovina ma* lo. Po razsul u c ntralnih držav so za* cele zadnje dni oktobra in v prvi po« lovici novembra 1. 1918. iz ruševin vsta* jati nove nacijonalnc državne tvorbe, se je začelo novo in lepše življenje za mnoge evropske narode, ki so bili do takrat oropani svobode in samostojno* sti. 7ato praznuje te dni cela vrsta evropskih držav svoj narodni praznik, ves svet pa se danes hvaležno spominju obletnice* onega zgodovinskega dne, ko je bilo 11. novembra 1918 podpisano premirje in s tem končano štiri in pol* letno klanje in uničevanje. Jugosloveni pa obajamo jutri še svo? jo posebno obletnico, ki nas pa navdaja le s tugo in gnjusom. Rapallska po* godba, podpisana 12. novembra 1920, je za clovence in vse Jugoslovene tako usoden, tako težak udarec, da ob njeni obletnici ni prostora v naših dušah za radosti drugih narodov, ki se spominja* jo te dni svojega vstajenja. Nad pol milijona naših najboljših rojakov je pahnila rapallska pogodba v suženjstvo. V suženjstvo, kakršnega v dvajsetem stoletju ne bi mogel nihče pričakovati. Kakor pobesnel, divja bar* barski fašizem nad primorskimi Hrva* ti in Slovenci. Vseh pravic jih jc oro^ pal, etike, poštenosti v svojem nasilju ne pozna, vse pojme o kulturi in člove* čanstvu sramoti z uničevanjem našega življa. Zato je rapallska obletnica za Ju* goslovenc dan narodnega žalovanja, dan, ko se vsi z ljubeznijo in boljo spominjamo zatiranih bratov onstran meje. Je pa tudi dan, ko se z obžalova* njem zamislimo v zaslepljenost in po* besnelost fašizma, ki mu še ni dovolj, da trpinči Jugoslovene, ki jih ima v svoji oblasti, ampak jc naperil ogenj svojega sovraštva tudi proti nam vsem, ki živimo v svobodni Jugoslaviji. Ni sredstva in ne intrige, ki je fašistična Italija ne bi porabila, ako je mogla škodovati naši državi. Kumunija, Alba> nija, Grčija, Bolgarija, Madžarska in Avstrija — ni naše sosedne države, kjer italijanska diplomacija še ne bi rovala proti Jugoslaviji. Z večjim ali manjšim uspehom je kovala okrog nas železen obroč in delala na naši izola* ciji. Ako bi bili enkrat brez prijateljev, potem bi imela Italija — tako vsaj ra* ču gospod Mussolini — z nami lahek posel. V tem pogledu vsaj nam je zasijala danes svetla zvezda. Danes popoldne, na predvečer rapalskega dne, bosta v Parizu zunanja ministra Briand in Ma-rinković podpisala prijateljsko pogod« bo med Jugoslavijo in Francijo. Vsemu svetu in ne v zadnji vrsti fašističnim mogočnikom v Rimu bo ta dogodek manifestiral, da Jugoslavija ni osamlje* na in ne na milost in nemilost izročena italijanskemu egoizmu. V rapallskem mraku nam je ta svetli žarek v tem večjo uteho. Utrju* je nas v nadi, da stopamo tudi v naših zunanjepolitičnih odnošajih v boljšo dobo, ki nam prej ali slej prinese tudi rešitev izpod Rapalla. Zato se danes ves jugos'ovenski narod s hvaležnostjo spominja velike, prijateljske Francije. Pisane zgodbe «z naših krajev Strahovit zločin v Ogulinu« — Slorenec, morilec, pred vojnim sodiščem. — Samomor 701etnega starca Predvčerajšnjim že kasno proti ve- , Ivana mrtvega in zadušenega pod ku- čeru so odkrili v gozdu Bistraca v bli- i zini Ogulina strahovit zločin. V neki j goščavi so našli mrtvega logarja Mato j Božičeviča. Zločin so odkrili na ta način, da je soproga Mata Božičeviča javila orožnikom, da je njen mož v ponedeljek odšel od doma in se ni več vrnil. To se ji je zdelo zeio sumljivo. Zato je sama iskala svojega moža po Ogulinu, a ga ni našla. Orožniki so pričeli iskati izginulega Božičeviča. Ko so slučajno šli skozi gozd Bistrac. so našli Matijo ležečega na trebuhu in mrtvega. Kakih deset korakov od njega je ležala njegova lovska puška. Matijo so neznani zločinci ubrli zahrbtno. Ena krogla mu je prebila hrbet in je obtičala v prsih, druga pa je izstopila na trebuhu. Domneva se, da se je nekdo osvetil in iz zasede ustrelil logarja, kar potrjuje tudi dejstvo, da ie bil logar zelo strog v izvrševanju svoje dolžnosti in so se ga nepošteni ljudje zelo bali. Pri preiskavi so dognali, da je neki logar videl Božičeviča na istem mestu, kjer so ga našli mrtvega že dan prej. Mislil je, da je pijan in ga je pustil ležati ter odšel dalje. Nesrečni logar se je baš tedaj težko ranjen boril s smrtjo. Umor je povzročil v Ogulinu in okolici veliko razburjenje. Orožniki so pre pričanj, da bodo morilca kmalu vlovili. Pred divizijskim vojnim sodiščem v Zagrebu se bo te dni vrši! senzacionalen proces proti redovu in vojnemu beguncu Pinterju iz Gorenje vasi pri Ljubljani. Fran Pinter je moral I. 1920 k vojakom. Vojaška disciplina pa mu ni dišala in je pobegnil na Madžarsko. Slednjič je dospel v Gradišćansko, kjer so se tedaj vršili hoji med Avstrijo in Madžarsko. Pinter je hodil od sela do sela. kjer so živeli sami Hrvatje. Nekega dne je dospel v vas Nebensdorf in se oglasil pri župniku, rekoč mu, da je lačen in brez posla. Župnik ga je nasitil in ga priporočil nekemu imovitej-*emu kmetu Buraniću. ki mu je takoj postregel in ga namestil pri sebi. V selu je nekega dne nastalo strahovito razburjenje. V Buranićevem skednju so namreč našli 121-etnega sina pom sena. Madžarski orožniki so uvedli strogo preiskavo. Istega dne je izginil iz vasi Frank) Pinter. ki so ga osumili, da je morilec. Dognalo se je, da je Pinter zvedel, da je Buranič prodal za veliko vsoto nekaj govedi in skriva nekje v hiši denar. Pinter je sklenil, da bo oropal svojega gospodarja. Ko je ta nekoč odšel v bližnje selo po opravkih, je Pinter poklical Buraničevo ženo Sidonijo v skedenj, da bi mu pomagala pri delu. Si-donija je odgovorila, da nima časa. ker je dimnikar v hiši. Poslala je pa v skedenj malega sina. Od tedaj Pinterja niso več videli v vasi. Proti večeru se je Buranič vrnil in zaman iskal svojega sina in hlapca Pinterja. Ko pa je vstopil v skedenj, je opazil malo nogo. ki je molela izpod sena. Nudil se mu je grozen prizor. Sinko Ivan je ležal pod senom z velikim hlodom na vratu. Dognali so, da ga je nekdo z rokami zadušil. Pinter je prvotno nameraval umoriti Sidonijo in nato oropati hišo. Za Pin-terjem je bila izdana tiralica. • Vas. kjer se je dogodil zločin, je končno pripadla Avstriji Zato so avstrijske oblasti nadaljevale zasledovanje. Naše oblasti so pa iskale Pinterja kot tatu in vojnega begunca. Končno so orožniki našli morilca v Sloveniji in ga oddali vojnemu sodišču. Istočasno se je oglasil v Zagrebu oče umorjenega Ivana, ki je spoznal takoj morilca. Pinter je seveda tajil, da bi bil sploh na Gradiščanskem. Te dni bo sodišče sodilo Pinterja radi umora in tatvine, katere je izvršil v Sloveniji in okolici Zagreba. * Včeraj dopoldne je izvršil samomor v svojem stanovanju v Zemunu 701etni starec Josip Rekulič, ki je bil krmilar v pokoju. O samomoru so takoj obvestili policijo. Samomorilec je bil poznan meščan v Zemunu in splošno priljubljen. Pred tremi leti mu je umrlr žena. Od tedaj se je stari krmar spremenil. Bil je vedno žalosten in je samotaril v svoji hiši, ali pa prejokal ure in ure na grobu svoje pokojne žene. Njegov mlajši brat je videl, kako Josip vidno hira. in se je preseslil z ženo v njegovo hišo, da bi ga odvrnil od večnega žalovanja po ženi. Toda tudi to ni nič pomagalo. Josip je še vedno hodil na grob. — Ne morem živeti brez žene. pa ne morem. Vsako noč sanjam o njej in vedno se jezi na mene, zakaj ne pridem k njej, je govoril zadnje čase. Neko noč se je hotel že obesiti, kar pa mu je brat preprečil. Pred dnevi je odšel starec na grob svoje žene. Bilo je ob triletnici njene smrti. Ko se je vrnil, je rekel bratu, da mu je sedaj lahko pri duši. Nato je odšel v sobo in se ni več prikazal. Nenadoma ie sinaha začula pok in ko je vdrla v starčevo sobo. ga je našla mrtvega. Policijska komisija je našla na klopi poleg Ženinega groba starčevo poslovilno pismo: «Draga moja žena, verna mi družica v sreči in nesreči! Ne jezi se name, če sam dose-daj bil daleč od tebe. Temu so krivi ljudje. Še nocoj bom pri tebi. čakaj me. — Josip.» Samo to danes i Ob 4, pol 6, pol 8. in 9. Krasna LEE PARNemška vlada sprejme pogoje, ki so ji bili stavljeni 8. novembra. Podpis: Drž. kancler.« V noči od 10. na 11. november se je kurir vrnil v francosko linijo. Takoj so se začeli pregovori, ki so trajali brez presledka vso noč. Ob 5. zjutraj je bil podpisan zgodovinski dokument, ki je zapečatil usodo nemške armade in njenega vrhovnega poveljnika, cesarja Viljema. Nova zora je vstala vsem zatiranim narodom, tudi našemu narodu... zato so bomo vedno spominjali hvaležno te-ga dne._ Sokolstvn in francosko - jugo-siovensko prijateljstvo Bratje in sestre! Danes podpisujejo predstavniki francoske in jugoslovenske državne oblasti v Parizu pakt prijateljstva med francosko republiko in našo kraljevino. To zgodovinsko dejstvo spremlja ju-goslovensko Sokolstvo z navdušenjem, ki ima svojo utemeljitev v starih prijateljskih vezeh, ki jih je naše Sokolstvo navezalo s francoskim narodom že leta 1913, ko so se naši bratje uspešno udeležili mednarodne telovadne tekme v Parizu. Leta 1922 smo pozdravili zastopnike francoskega naroda na prvih mednarodnih tekmah po svetovni vojni v Ljubljani, L 1924. smo se Jugosloveni udeležili Olimpijade v Parizu in 1. 1926 so naši bratje tekmovalci zopet zmagovito ponesli naše državne barve v francosko zemljo — v Lyon. Zmaga naših svetovnih prvakov brata Štruklja in brata Šumija je utrdila ugled in čast našega naroda baš v Franciji, v deželi rojstva sokolskih gesel bratstva, enakosti in svobode. Naši bratje vojaki in dobrovoljci so v svetovni vojni v zavezništvu s plemenitim francoskim narodom lomili verige nasilja in robstva in so zmagoslavno dvignili iz krvavih valov in iznad neštetih grobov slavni prapor naše svobodne domovine! Radostna vest o svečano pogloblje-neni prijateljstvu med obema narodoma nam prihaja ravno v času, ko padajo na naše duše črne sence nesrečnega rapalskega dne. Ob tem dejstvu se umikajo obupne misli jasnemu in ponosnemu spoznanju, da bo plameneče pero narodne volje in njegove moči v bližnji dobi podpisalo razsodbo, ki bo vsem trpečim in ponižanim dala popolno zadoščenje z zmago istine in pravde! V tem prepričanju pozivamo vso brate in sestre na vztrajno sokolsko delo in pošiljamo francoskemu narodu bratske sokolske pozdrave! ZDRAVO! V Ljubljani. 11. novembra 1927. Starešinstvo Jugosjovenskega Sokol-skega Saveza. Skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze Včeraj popoldne se je vršila v zbornic* nt dvorani naše univerze glavna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze, ki je najvišja stanovska organizacija akademi* kov. Udeležba je bila velika. Skupščino je vodil predsednik g. Iskra, ki je na kratko očrta 1 delovanje Sveta v preteklem poslov* nem letu. Med drugim je objasnil, zakaj Svet ni mogel ustanoviti bolniške blagajne za akademike. Tudi »Akademski dan« je cdpadel radi nastalih razmer in pa prekes* nega časa. Posrečilo se pa je ustvariti Zve* zo študentov naše kraljevine na kongresu v Beogradu, ki se je vršil v letošnjih počitnicah. _ G. Iskra je nato prečkal resolucijo proti grozeči okrnitvi ljubljanske univerze. Po predsednikovem poročilu se je javil k besedi Ciril Kočevar. ki je kritiziral predsednikovo delovanje popolnoma ne* utemeljeno ia smešno. Nato jc biio predsednikovo poročilo sprejeto x veliko večino. — Sledila so poročila načelnikov socijalne športne m manjšinske sekcije. Socijalna (Iskra) in športna CJurković) sekcija sta «e prav lepo razvijali. dočim je bila masi* šinaka sekcija (Maister) razpusčena. Da se naši študenti v mednarodnem Hv* ljenju vedno močneje uveljavljajo, priča poročilo delegata Schenka, ki se je z dve-* ma akademikoma beograjske in zagrebške univerze udeležil mednarodnega kongres?, v Rimu. Revizorji ^> predlagali zaupnico, ki jc bila sprejeta, le Ciril Hočevar ie glasova' proti. Predlagalo se je tudi. naj bi se SSLI proosnoval v sindikalno stanovsko organizacijo in naj bi sc rstanovila dijaška bor* za dela. Danes se \Tk \olit\ c za Svet. in napred na lista delovne mladine bo. kakor dosle.i. pokazala, da je velika večina, akademikov na njeni strani m za resno smotrrno delo v Svetu. Proti nahodu in proti nekaterim nalezljivim boleznim G R I P O S A N (varstvena znamka) po dr. Besarovlću desinficirajoča mast za nos. Dobi se v vseh lekarnah. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 11. novembra lt>27: katn-ItCani: Martin; pravoslavni: 2& oktobra, Avraniije. Jutri: Sobotn. 1_. uov^rabra 1887; katoličani: Kunibert; pravoslavni: 30. oktobra, St. M. kr. p. DANAŠNJE PRIREDITVI: Drama: -Polnoč . A. Opera: .-P>ajadera». Kino Matica: cZena, ki no reče ne Kino Dvor: Brezumna strast*. Rajstava t'itd«rman-Male5 v JafcapjS** vem paviljonu 0*1 10—16. ure. DE2URNE LEKARNE. Dane-: Ramor. Miklošičeva c.: Trnkotvv. Mestni trg. Jutri: Boh in«-. Rimska c.: Levstek. Helijeva c. Soluce zaide danes ob lti.3o\ v*ide jutri ob b\53 in zaide ob 10.3". GlBichenbepšiii Ema-vrelec Konstantin - vrelec davno preskusen pri vseh katarjih. Vralčeva slanica (Q.jellsole) najboljša u inL alac je ZALOGE: J. Bartulič Zagreb; A Šara-bon, Liublana; M. Woifram, Maribor; G St crer Celje. Pr os ve ta Premijera Kalmanove operete »Bajadera^. Danes, v petek, dne 11. t. m. je v operi premijera Kalmanove operet«* Haiadt-ra-. Ka-kor vsa dela slavnega operetnega komponista Emeriha Kalmana se odlikuje tudi to delo po izredno srečnih muzikalnih zamislekih ter ima polno lepili melodij najrazličnejšega ritma, ki jih pozna skoro ves svet, saj je bila ^Bajadera* z največjim uspehom nestetokr.-u zaporedoma igrana na najrazličnejših odrih tam, kjer je doma takozvana lahka vesela muzika. — Libreto sta napisala Rrammer in Griinwald ter se vrši dejanje v Parizu in sicer: prvo dejanje v ložnem vestibulu pleda-tišea Chatelel, drugo v palači nrinc* Radja-mija, tretje pa v malem pariškem baru. -Na premijeri, ki jo dirigira kapelnik Anton Neffat, režira pa g. Povhe, nastopajo vsi nafti stalni operelni sodelovalci. v prvi vrsti pa ga. Poličeva in ga. Balatkova, ter gospodje Drenovec, Peček, Povhe in &ubelj. Sodeluj« tudi baletni zbor. Plese je uvezbal boletni mojster ViČek. Nove dekoracije je naslikal gleđalfiki slikar g. Skružnv. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Jutri v soboto, dne 12. t. m. se vprizori ob 15. popoldne v ljubljanski drami Sliakesj^-arejeva komedija :> Ukročena trmoglavka kot dijaška predstava pri znižanih ceu.ih Ta izvrstna klasična kojnedija je v prvi vrsti vprizorjena ta dan za dijake ljubljanskih sol. Lahko jo pa poseti tudi vse ostal«* občinstvo, ki se hoče poslužiti znižanih cen in navžiti klasične Shakespearejeve be>ede v Ubornem Zupančičevem prevodu. Jean de la Hyre: 58 faulton proti d'Aibaniacu. V Parizu sta cPAlbaniac in Fortclus izrabila n&odno priliko, ko je bila magnetna stena nekaj minut spuščena, da sta poletela iz mesta. Pariz sta zapustila ob 220 zjutraj. S pomočjo instrumenta, sličnega busoli 20. stoletja, so poleteli begunci naravnost v srednje Alpe. Glasom Holderjevih navodil hi sc morala spustiti na rudniku Boksita 38 SD, oddaljenem od Pariza 650 km. Aeroplana sta letela s hitrostjo 300 km na uro in begunci bi morali biti v rudniku okrog štirih zjutraj. Noč je bila jasna. Fortclus je dobro videl pred seboj d'Albaniacov aeroplan. D'Albaniac je ob mesečini opetovano pogledal na trosok), da ne zgreši smeri. Aeroplana sta letela tako tiho, da so se begunci lahko pogovarjali. Leticija je pripovedovala o strašni borbi s Faultonom. — Kam ga je zanesel vrag? — je vprašal d'Arbaniac srdito. — Ne vem. Pobegnil je. Zdi se mi, da bomo imeli še opraviti s tem lopovom. — Le naj se mi prikaže No, a potem? Pripoveduj! Leticija je pripovedovala o Jeanni Brentan. o njenem poletu v Pariz, o Keliosovem prihodu in njegovih načrtih. D'AIbaniaca je njeno pripovedovanje tako razburilo, da dolgo ni mogel odgovoriti. Nestrpna Leticija je morala sama spregovoriti. — A zdaj, kaj bomo počeli? Cemu letimo v Srednje Alpe? Kaj stori Neznanec po srečanju s Keliosom? D'Albaniac ni odgovoril. Sam ni vedel, kaj bo zdaj, ko so se dogodki tako nepričakovano preokrenili. Šele ko so se bližali gorskim grebenom, je spregovoril: — Zdaj je ura 4.25. Letimo v višini 2000 metrov in smo samo dvesto metrov nad gorskimi grebeni. Ali ne vidiš spodaj kanalizirane reke? To je nekdanja Poha, ki je izvirala pri vasi Tenda. Spustiti se moramo pri vodnjaku. D'Albaniac ie pogledal na zemljevid pred seboi Leticija se je nagnila iz aeroplana in pogledala na zemljo. — Reko vidim. — V katero smer teče? — Od severovzhoda proti jugozapadu. — Dobro! Poletimo nad njo proti severovzhodu. Obrnil je aeroplan in zmanjšal hitrost. — Pazi dobro in povei, kadar zagledaš bela poslopja in terase. To je vodnjak rudnika 38 SD. — Dobro. Cez nekaj imnut^P potegnila Leticija d'Albaniaca za roTcav. — Jean, stoj... smo že tu! D'Albaniac se je nagnil iz aeTo-plana. Opazil je belo poslopje in se začel v lokih spuščati. Previdno se je spustil na teraso, vstal v aeroplanu in se ozrl okrog. Prizor je bil čudovito lep. Prvi žarki vzhajajočega solnca so poljubljali gorske velikane. Rdečkasti sneg ie pokrival gorske grebene. Pestri oblaki so se kopičili in izginjali v jutranjem ozračju. V dolini je ležala gosta megla. Naenkrat se je začul za niimi osoren glas: — Ej... kdo ste? D'Albaniac. Leticija. Fortclus in Lidija so se istočasno ozriL Pred njimi je stal gologlav mož v črni obleki in4 visokih škornjih. Pred njim je zijala široka odprtina, v kateri so se videle prve stopnice, vodeče v podzemlje. — Kdo ste? Od kod prihajate? D'Albaniac je premeril neznanca od nog do glave, rekoč: — Pošilja nas tisti, ki ga poznaš. — Nikogar ne poznam, — je ugovarjal črno oblečeni mož. — Kdo ste? — Bratje. — Dokaži! D'Albaniac je dvignil desnico in pokazal Keliosov prstan, rekoč: — Cezar. Lev se je takoj spremenil v jagnje. Spoštljivo se je priklonil in vprašal radovedno: S kom bi radi govorili? — S Filigranom. Crno oblečeni mož je stopil korak nazaj in zadrhtel po vsem telesu. Pre-bledel je in v očeh se mu je poznala globoka žalost. — Kaj? — ie vprašal d'Albaniac presenečeno. Orno oblečeni mož je povesii glavo 1 in zašepetal* — Fulgran je mrtev! — Mrtev! — so vzkliknili vsi štirje — Fulgran je po silnih mukali nocoj umrl. Zdi se nam, da so ga zastrupili, ubili. V rudniku smo vsi od zadnjega rudarja do višjega inženjer ia bratje. Torej ie jasno, da je prišel med nas izdajalec O! Srdito je zaklel in stisnil orjaške pesti. — Fulgran ie bil moj varuh. V očeh so se mu zalesketale solze. Stisnil je ustnice, zadržal solze in nadaljeval: — Oprostite! PozabU sem na svojo dolžnost. Vaši volji se moram brezpogojno pokoriti. S Fulgranom ste hoteli govoriti? On je mrtev. Ta prstan in parola vam dajeta v rudniku vso oblast. Izvolite zapovedati, vse bo storjeno Vso oblast! Za hip je šinila d'Aibaniacu v glavo blazna misel, toda spozabil se rti. — Kako ti je ime? — je vprašal. — Cerko. — Kakšno službo opravljaš tu? — Višjega nadzornika. — Kje je zdaj višji inženjer? — Pri Fulgranovem truplu. — Kako se piše? —r Sansino. Stev. 257. •SLOVENSKI NAR OD» dne 12. novembra 1927. Strto 3. Dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 11. novembra 1927 Rojaki! Ne recite, da zopet beračimo, če Vas bodo v nedeljo ustavljale na ulicah nase ia-biralke in naši nabiralci. Santo za eu dinar Vas prosimo. Prosimo Vas v imet)u duhovnikov, odsnaaih izpred oltaxjev cerkva, sezklaoih z £uUi našega ljudstva, prosimo Vas v imenu vseh učiteljev, odpuščenih iz stužb ali odpravljenih preko meje. prosimo Vas v imenu tisočev in tisočev naših otrok, ki v šob ne smejo več govoriti in moliti v jeziku svojih mater in ki jim zblazneli fašizem zastruplja duše in telesa. proshtK Vas v imenu vseh, ki so vzdihoval? in k: vzdihujejo po ječah zavoljo svojega narodnega prepričanja, mučeni ra trpinčeni s peklenskimi sredstvi, ki si jih more Izmisliti sam-c italijanska duša, prosimo Vas v imenu vseh ponižanih Ln razžaljenih v svojem slovanskem čustvovanju po zblaznelih fašističnih tolpah, prosimo Vaš v imenu nase bodočnosti, ki bo velika te slavna vn bo mogla izbrisati vse te kri vic t. > našega na-ioda in jih maščevati sanic tedaj, če bo sleherni od nas občutil bolečine in trpljenje naših zasužnjenih rojakov kakor svoje lastne bolečine in svoje lastno trpljenje. Saj bi zasluži'!-', da bi naši zanamci oplju-vali naše jrrobove. če bi bila naša brezČut-nost iti brezbrižnost za usodo naših rojakov pod laškim jarmom kriv?., da bi Slovenstvo izjrmi'o s površja zdaj še našega Primorja. Jugoslovenska iMatica. — Finančni minister odklonil kredit ljubljanski tehniki. Pred nekaj meseci je isprosila tehniška fakulteta v Ljubijmi prosvetnega ministra* naj ji izposluje pri finančnem ministru kredit v znesku 300.000 Din, ki bi se naj uporabil za dograditev in adaptacije poslopja tehnike na Mh*tt7. Prosvetni minister je predložil prošnjo finančnemu ministru v odobrenje. Kakor sedaj poroča beograjsko Vreme«, ie finančni minister prošnjo krakomalo odklonil in ni odobril tehniški fakulteti, ki se ima boriti z velikimi materialnimi težkočarn.. zaprošenega kredita. — Rapallo, Združena društva na Ježili pri Ljubljani so sklenila, da naj člani vseh ta-;r>ošnjih društev prispevajo v spomin na -cdrao obletnico nesrečnega rapallskega dne vsak najmanj po 3 Din na korist Jugo-slovenske Matice. Posnemajte! Preteče poplave v planinskem raju! Iz dr. Belarjevega observatorija pod Triglavom v Gorjah nam poročajo 10. trn. Vsled več dni trajajočih nalivov Sava in Radolna močno naraščajo in ogrožata jezove in mostove. V veliki nevarnosti je tudi naš <.;ivni Vintgar. a upajmo, da se ne bo več ponovila nesreča lanske jeseni, ker še do danes niso vse škode popravljene. Tlako-mer ima najnižje stanje, ki smo Z'd dosedaj na našem observatoriju tekom 5 let opazili, a danes od 16. naprej se je začel že počasi Ćvigati. Potresomeri bilježijo v naprej nemirnost zemlje. — Za JuaosiovettSko Matico. V počašče-nie spomina blagopokojne gospe Milene Žeriavove sta darovala g. dr. Vinko Vr-liunc in njegova soproga ga. Boža iz Beograda J u gosi o venski Matici Din 500. Iskrena hvala! — Iz Društva kmet strokovnjakov. Kmet. ministrstvo je rešilo pod Br. 43.50?-i od 30. okt. 1927, da smejo dati neposredni starešine enodneven dopust onim drž. uradnikom, ki se udeleže skupščine 12. t. m. v Celju. — Odbor. — Iz ministrstva za socijalno politiko. rk)sedanii pomočnik ministra za socijalno politiko Radoslav A g a t o n o v i ć ie s kraljevim ukazom z dne S. novembra t. 1. postavljen na razpoloženje. V ministrstvu za socijalno politiko se sploh v kratkem izvrše varne personalne izpremembe. Radoslav Agatonovič" pripada demokratski stranki in ie bil član preišnje Narodne skupščine. _ Mesto direktorja »Belja . Generalna ciirckciia državnih posestev je razpisala mesto direktorja državnega posestva »Be-lia«. Prošnje z vsemi dokumenti ie strokovni sposobnosti je vložiti do 15. decembra t. \. pri generalni direkciji. Podrobnosti v ^službenih Novinaru z dne 9. novembra r. L — Pravniška fakulteta v Sobotici. Na pravniški fakulteti v Suborici, ki je administrativno podrejena beograjski univerzi-, 'e bilo v zimskem semestru vpisanih 39? slušateljev. Večinoma so Vojvodinci. — Poprava splitske železniške proge. V srrashi programa prometnega ministrstva so rrričeli s popravo in prenovitvijo železniške r>roge Si'it - Knin. Na ta način bo omogočen na tej progi hitrejši in sigurneisi promet in bojo vozile tudi modernejše lokomotive. Do konca aprila \92S. bodo zamenjali že 50 let stare in slabe tračnice z novimi tračnicami, ki jih dobavlja Poljska na račun od nas kupljenega tobaka. Tračnice se ima-) izmenjati v dolžini 120 km. Poljska ie že poslala V ^Pht 1500 ton tračnic, nadaljne .'Ošiljatve bodo sledile. Ko se stara proga, na kateri so začele pokati tračnice, ako so \ ožile težje lokomotive, popolnoma preno-• in popravi, bo omogočen promet težkih sr?o vlakov *in bo vožnja iz Ljubljane v >p!it skrajšana za približno dve in pol ure. — V šali jo ie obstrelil. V nedcMo poppt-dne se je v spremstvu dveh priiateijic vračala domov 17-letna služkinja Justina Taler. zaposlena pri posestniku Jakobu Herlinku v Rudnem pri Selcih na Gorenjskem. Na cesti je na enkrat iz jarka počil strel in Jjstino zadel v levo stegno. Krneč- i kj fant Valentin Pfelfer uamre kotel Ju- J stmeo prestrašiti ter se ie skril ni grm ob jarku. Ko je prišla v bličino, ie sproži! iiobert - pištolo. In krogla malega ka'ibra | je zadeia Justino v stegno. Prepeljali so ranjenko včeraj popoldne v ljubljansko iavno bolnico. Poškodba ni posebno težkega značaja. — Dcdščina. Josip Jankovič iz Ceminca v Baranji je zaprosil izseljeniški komisari-Jat v Zagrebu za posred v/a ms v zapuščin sk: zadevi N. Danka. Ker so potrebu« še nekateri podatki Josipa Jankoviča in je njegov sedanji naslov neznan, se poziva Josip Jankovič, naj se javj. izselieniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita uiica 16., oziroma se naprošajo vsi, ki vedo za n.c* govo bivališče, naj to sporoče izscljenlšk-j-mu komisarijatu s pozivom na št. 29.54t iz Promenadni koncert v Zvezdi se bo vršil danes ob pol 6. uri zvečer v proslavo podpisa prijateljske pogodbe s Francijo. Igrala bo priljubljena železničar sk a sodba «Sloge». Ljubljansko občinstvo se bo te patrijotične prireditve udeležilo gotovo v velikem številu. Iz Ljubljane —lj Zveza jueoslov. demokratske mladine priredi v soboto, dne 12. t. m. ob 20. skupno z društvom napredne mladine »Edinost« ob obletnici nesrečne rapallske pogodbe javno predavanje v mali dvorani Kazine. Udeležba za člane obvezna. Gostje vabljeni. Tajništvo ZDM. —lj Vse gospe, gospode in dijaštvo. ki bo sodelovalo pri nedeljskem »dinarskem dnevu«, prosi Jugoslovenska Matica* da se zglasijo v soboto 12. t. m. popoldne v njeni pisarni. Šelenburgova ulica 7-11. —lj JAD > Triglav« ima v ponedeljek, 14. L m. ob 14. v salonu gostilne Cešnovar svoi redni občni zbor. — Odbor. —lj Društvo 3^oča« v Ljubljani vabi vse *Sočane<, prijatelje iu druge v soboto 12. t. m. v Ljubljanski dvor (klet) na spominski večer sedme obletnice nesrečnega rapallskega dneva. Na dnevnem redu: govori pene in deklamacije. Pridite polnoštevilno, da posvetimo ta večer našim zatiranim bratom, nad katerim vlada težko in kruto nasilje tujca. Začetek ob ?0.30 zvečer, brez vstopnine. — Odbor. —lj Pevsko društvo ---Ljubljanski Zvon«?. V petek ob trlčetrt na 19. ženski zbor, v nedeljo dopoldne ob pol II. tenorji, v pondc-[jek zvečer ob pol S. mešan zbor. Pred nastopom smo- zato ne zamuiaite vaj. — Tajnik. —Ij Splošen tečaj za učenje češk. jezika, ki ga v okviru Jugoslov. češkoslovaške lige v Ljubljani vodi g. prof. dr. V. Burian, bo otvorjen v petek 11. t. m. ob IS. Lokal: St Jakobska meščanska Šola II. nadstropje, III. c. razred. Tu se vrši ob navedenem času vpisovanje in se dobivalo tudi vse infor-maciie. Za Jugoslovene odpira znanje češkega jezika vrata v razumevanje vseh ostalih slovanskih jezikov, zato vabimo naše občinstvo, da sc prav mnogoštevilno vpiše v ta učni tečaj. — Odbor Lige. —Ij O čarovnicah in vražah v srednjem vekn. O tej velezanimrvi tvarini priredi ZKD v nedeljo in pondeljek dne 13. in 14. t. m. filmsko predavanje. Predavatelj g. prof. R. Pavlic bo opisal na nazoren način najstrašnejše slike praznoverja v srednjem veku in podal historične vire o tedanji zaslepljenosti človeštva. Predavanje bo spremlial izredno zanimiv film. Opozarjamo občinstvo, da odpade sobotna prireditev, ker bo dvorana kina Matice zasedena ves popoldan Zato se bo vršila nedeljska prireditev že ob 10.30 dopoldne ter se predavanje ponovi v pordeljek ob 14.30 Ponovno opozariamo cenjeno r$Činstvn na to spremembo! NAJUGODNEJŠI HRKUP oblačil lastnega izdelka nudi rvrdka JOS. ROJINA, Liubliana. —lj Ljubljanska univerza pri pogrebu dr. Poliča. Kot zastopnika ljubljanske univerze pri pogrebu dr. Ladislava Poliča, ki e danes popoldne v Zagrebu, sta določena dekan iur. fakultete dr. Aeksander Bih'mo-vič in univ. prof. dr. Leonid Pitatrric. Društvo ^Pravnik« zastopa na pogrebu univ. prof. dr. Metod Dolenc. —lj Iz ljubljanskega semenišča. Minister ver je določil podravnatelju ljubljanskega semenišča Karlu Grosu osnovno plačo 9. vrste 4. skupine I kategorije. —lj Francosko predavanje na univerzi. Včeraj zvečer je pred obilno zbranim občinstvom predaval g. G. Blondel, profesor za narodno gospodarstvo na Sorbonni. Predavatelja je publiki predstavil g. prof. R. Martcl. S. Blondel je dejal, da ni tujec v Ljubljani: že lani je tu imel predavanje in tudi že pred vojno je bil pri nas. vsega skupai petkrat. Zanimivo je, da sta dva njegovih starih očetov prišla v Ljubljano v času Napoleonove Ilirije. G. predavatelj je v izredno zanimivem govoru očrtal gospodarske pretresliaje povojne Evrope, ki jo zelo dobro pozna, kajti kljub svoii starosti potuje po vseh državah in na licu mesta študira gospodarske in finančne probleme. —lj Izpreinemba imena. Notran'i minister je dovolil čevljariu Ernestu Povhu. redom iz Trsta, stanujočemu v Ljubljani, iz-oremembo njegovega imena v Podgorski. —li Društvo »Soča« vabi vse člane, prijatelje in druge v soboto 12. tm. v Ljubljanski dvor (kleO na spominski večer sedme obletnice nesrečnega rapalsKc.-;.: dneva. Na dnevnem redu: govori. ;jetie in deklamacije. Pridete polnoštevilno. da posvetimo ta večer našim zatiranim bratom, nad katerimi vlada težko in Krmo ncstfi* tujca. Začetek ob S.3U zvečer, brez vstopnine. — Odbor. 868-n —lj Od kolesarja povožena. V ljubljansko bolnico so včeraj popoldne pripekali 4-letno delavčevo hčerko iz Jožice Anico isventnerjevo, katero ie včeraj neznan mlad kolesar pri Jaršah na cesti povozil. Kolesar je zdirjal v div jem begj saxeL a dektea je nezavestna obležala na cesti. Zlomil ii ie desno roko in nogo. —0 Izgubila se je včeraj popoldne proti gl. kolodvorom črna usnjata listnica z dokumenti in manjšo svoto denarja. Najditelj se prosi, da jo vrne lastniku proti nagradi. —U K programu »modne čajanke« Atene so se priglasile prvovrstne domače tvTdke. Jutranja obleka, športna, proraenadna, plašči, kožuhovina, večerna toaleta, apartni cvetlični pozdravi, vse se bo vrstilo, drugo za drugim bo tekmovalo v pestrosu in lepoti. Enkrat zopet nekaj novega za našo Ljubljano! 869-n —li Trgovci, obrtniki ne zamudite prilike, da si ogledate modemi način uspešne reklame na »modni čajanki« Atene v sredo 16. tm. popoldne v veliki dvorani Uniona. —lj Premetena goljufica. Okoli strank hodi neka do 35 let stara ženska ter iih povprašuje, ako imajo kake skrhane škarje, da jih njen mož nabrusi. Več strank ji ie izročilo škarje, toda škarij niso več dobile nazaj. —Ij Mate tatvine. Hčerki hišnega posestnika na Ilovici Angeli Virantovi je neznan tat pri trnovski cerkvi izmaknil z mlekarskega vozička 200 Din vreden dežnik. Dežnik je bil ukraden tudi uradniku Gospodarske zveze Antonu Strnadu iz trgovine O. Pengov na Karlovski cesti. Dežnik je bil nov. Posestniku Leopoldu Kosu v Vodmatu ie neznana tatica odnesla iz zaklenjene kleti danes ponoči 90 kg krompirja. Tatici so na sledi. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla nekega starega berača, ki je danes, v petek, dan beračev, prosjačil od prodajalne do prodajalne. Dalje je policija vtaknila v luknjo dve mladi vlačugi. Prijavljene so tri manjše tatvine, 1 lahka telesna poškodba, 2 poškodbi tuje lastnine, a trije elegani zaradi kalenja nočnega miru. Končno je prijavljenih 11 kolesarjev, oziroma voznikov zaradi cestnoplicijskega reda. —lj Odpeljan pes - ptičar. Posestniku in ključavničarskemu mojstru Ivanu Zorku. stanujočemu na Glincah Cesta XV/8» je neznan tat ponoči odpeljal z dvorišča 1000 dinarjev vrednega, malega, kratkodlakega črnega psa - ptičarja. Odpeljani pes čuje na ima »Pastor«. —lj Vreme. V kmečki vremenski prati ki sta dneva 10. in 11. oktober črno podčrtana. Kmetje pravijo: naknadno pošlje. —g Zbor Centrale industrijskih korporaciju V nedelio se vrši v Beogradu zbor Centrale industrijskih korporacij, ki bo razpravljal o raznih aktualnih, zlasti soc'-alnopolitičnih problemih. Tndustriice iz Slovenije zastopata podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Tran VVindi-scher m tarnik Zveze industrijcev g. inz. Milan Suklic. ]foh;ive. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. novembra 1. 1. ponudbe irlede dobave ploščatega železa. — Direk-rij:r državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 19. novembra t. L jnjiiudbe glede dobave fiineža in terpentina ter glede dobave 30 ks; Manlorhparkung. — Direkcija državnega rudnika v Žabakovci pri Celju sprejema do 19. novembra t- I. ponudbe gled« dobave 130 m» jamskega leoa. — Direkcija državnih rudarskih preeuaee* v išaraju ■prafaaaa do 90. u.'veaibi i l. 1. pouii'ibf jlfcdc dobave avtomatske telefonske eeutrale. — Komauda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 26. novembra I. I. ponudbe ^lke in mornari«-«*, ooelenje /.a moruariro v Zemunu glede dobave olKJi parov iVvljev /^i mornarje. — Dna 25. novembra t. I. pri Direkciji državnih že- lezniV v subotici glede dobave drv za kurjavo: dn*» 26. novembra I. 1. jni glede dobava košar za iremog. — Dne 'Jti. novembra L 1. pri Direkciji driavnili železuiv v Zagrebu glede dobave progovnih vozičkov. - - Dne JN. novembra t. 1. f>ri Upravi dr/.uvnili monopolov, ekonomiku ooVleuje v Beogradu g!a-dr dobavt bencina, razjiega olja, rumena konsistentne masti. — Dne 29. novembra t. I. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenjV, glede dobave gornje-gruđbeOCfa železu^', materijala. — Prometni oglasi k natančnejšimi ix*!atki so v pt-sarni Zbornice m trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani interesentom na vjM>jfled. Resolucija, afratftfnrfrl mlmdine ljubljanske imh-erte, sprejeta na //. reani skupščini Sveta slu* šateijev l juhi j. iimvtnc, dne 10. nov, 1927. Slušateljstvo ljubljanske univerze, /br»* nv> dne 10. novembra 1927 n« tfcrugi redni letni bkupščini Sveta slušateljev ljubljanske univerze je vzelo na /nanje izjavo g. univ. prof. dr. Metoda Dolenca, čluna kombije /a univerzitetni zakon, iti se mu zanjo, kakor tudi za pokazano ljubezen do ljubi), univerze najlepše zahvaljuje. Ljubljanska akademska omladina na jod* iočneje protestira proti pokazani nameri, da se okrnc ljubljanska univerza s te«n, da se ukine medieinAk;' fakulteta .:; tehniška fakulteta, mesto katere naj bi priSla neka ¥ isoka šola za rudarstvo. Slušateljstvo v kal v tem usodt^poln napad na najvišjo nas«* kulturno uatanovo, ker pomeni napoved ;>t>-»topnc demontaže naše univerze. S tehniško fakulteto vsaj ena trotjina >lušateljstva odpade, od katerih polovica gotovo .»ploh ne bo mogla nadaljevati štu* dij. Zaradi premajhnega števila slušateljev pa ho kaj lahko ukiniti fakulteto za fakuU teto m s tem univerzo, ta dami in s tako težavo uresničeni sen Slovencev. Rudarska • kadcmij.i bo stala vsaj toliku, kolikor tehniška fakulteta sedaj, medicin* ftka fakulteta pa tako stane eVčavo mini* m al ni znesek letnih 700.000 Din. Zato ljubljanska akademska otnladSna tm javlja, da Ima odločno voljo, obvarovati univerzo sebi, narodu in državi in braniti io neokrnjeno za vsako ceno. V Ljubljani, dne 10. novembra 1027. Za Svet slušateljev ljubljanske untven* le*o4/av /#«▼•, stud iur., Miho Kurmt, stud. pbsi.. Stran 4 «S UO VENSKI NAR OD« dne 12. novembra 1927. Stev 257 To in ono Falzifikatorji vrednostnih papirjev Kakor smo včeraj poročali, s v Parizu aretirali madžarskega bankirja Blumensteina in tri njegove pomagače radi ponarejanja madžarskih vrednostnih papirjev. Kolik pomen se pripisuje v francoskih krogih falzificiranju pned-vojnih rent nasledstvcnih držav, je razvidno že z dejstva, da je imel francoski zunanji minister Briand v sredo daljši razgovor z madžarskim poslanikom baronom Koranvjem. Preiskovalni organi so ugotovili, da ima bankir Jožef BIu-menstein v neka pariški banki raze« že izsledenih še za 30 milijonov frankov ponarejenih vrednostnih papirjev Ugotovili so, da so falzifikatorji vzdrževali v Bordeauxu svojo centralo, in sta bila v svrho preiskave odposlana tja dva višja policijska uradnika Smatra se, da bo došlo še do številnih aretacij ne samo v Parizu in v Franciji, ampak tudi v Berlinu, na Dunaju in v Londonu. Blumenstein je baje žrtev svojega sko-puštva. Njegovi družbi so prišli na sled na ta način, da so prišli v Pariz štirji uradniki madžarske varnostne policije pod pretvezo nekakšne službene komisije ter stopili v zvezo z Blunuenstei-novi pomočniki. Ponudili so jim ^a nizko ceno vrednostne papirje in ker so jih sprejeli, so jih na ta način zalotili pri dejanju samem. Z dosiej aretiranimi sleparji ie bil v zvezi tudi neki Bier-bairm v Berlinu, ki ie posredoval med Blumensteinom in madžarskimi krogi, mod katerimi je družba operiraJa. Vred- nostne papirje niso pošiljali direktno iz Madžarske v Pariz, temveč so bili dalje časa v Berlinu, kjer so imeli pomočniki Blumensteina svojo pisarno. Ženitovanjski posredovalci na Kitajskem Kakor v Evropi tako obstoje tudi na Kitajskem ženitovanjski zavodi in posredovalci. Tozadevna kupčija je zelo cvetoča. Seveda je med evropskimi in kitajskimi posredovalci bistvena razlika in že način posredovanja samega priča, da Kitajci ženitovanjsko posredovanje povsem drugače pojmujejo nego mi. Ženitovanjskih posredovalcev na Kitajskem kar mrgoli in njihovi običaji so vsekakor zanimivi. Posredovalec nima morda na razpolago le slik in fotografij deklet, ki bi se rade poročile, marveč dekleta sama. Seveda mora zanjo plačati okroglo vsotico, ki se pa rentira Največje kupčije delajo posredovalci z »inozemskimi« Kitajci V Ameriki, Avstraliji in Evropi bivajočim Kitajcem često primanjkuje žen. Zato se obračajo pismeno na posredovalce v Pekingu ali Hongkongu. Taka pisma so včasih prav zanimiva. Tako je pisal nedavno neki Kitajec iz mesta Cinci-natti v Ameriki: »Sem ugleden trgovec v Cincnattiju. sin nebeškega kraljestva in bi si želel ženo iz domovine. Rodil sem se ob obrežju mogoče in največje reke Jangtsekiang na svetu in tudi moja žena naj bo od tam. Njen dih naj sliči balzamu, njeni nohti naj bodo dolgi štiri palce(l) njena koža naj bo podobna breskvi. (Dolgi nohti namreč pričajo, da je iz boljše hiše in da ni vajena težkega dela.) Njene nožice morajo biti drobne, biti mora devica in stara 15 let. Njeni zobje se morajo blesteti kot slonovina, njene trepalnice morajo biti dolge, njene oči morajo žareti kakor zvezde na jasnem neb«. če je posredovalec ugodil vsem pobožnim željam bogatega sina nebeškega kraljestva, ni znano Mesto milijonark Neki ameriški finančnik, ki se bavi izključno z upravljanjem imetja vdov. je ugotovil, da živi v Chicagi 110 milijonark, ki bi se imele poročiti, pa se za to še niso odločile. Vsaka izmed njih razpolaga razen z mladostjo in lepoto z več milijoni dolarji. Najbogatejša je Mac Cormik Edith Cookfeld, ki je hčerka 90 let starega petrolejskega kralja Cookfelda in ki bo po njegovi smrti najbogatejša ženska na svetu, ker bo razpolagaja z milijardami. To bajno bogastvo je prava nesreča za mlado dekle, ker je brezštevilni lovci na doto ne puste niti za trenutek pri miru. Bajne dedščine v Ameriki Angleška državna zakladnica je prejela nedavno velike dohodke od nepričakovanih davkov na dedščine. Pred nekoliko tedni je umrl drugi najbogatejši človek v Angliji in najbogatejši Človek na Irskem lord Eivning, ki je zapustil 11 milijonov funtov šterlingov, od katerih je državna zakladnica prejela na račun davka 4 mlijone funtov šterlingov ali okoli 1.108,800.000 Din. Vdova pok. lorda Hustona je izjavila, da je pripravljena prostovoljno dati državi 2 Ctirt Elgin: Nočna služba , Ples v ooeri. t Štirje častniki so sedeli v mali loži. Svoj*? trioglate klobuke so položili skrbno na kolena, svoje tanke meče pa preko kolen. Zamišljeno so gledali v polne čaše Od spodaj so prodirali zvoki menueta. KrKnoline so šumele z zadovoljnim zanoseten. Napudrane lasulje. Globoki pokloni* Graciiozne kretnje. In mnogi veseli, značilni pogledi. Rene je prvi prekinil molk v ioži. — In kako ie* pravzaprav došlo do tega? je vprašal. Gaston je zmajal rameni. — Vojaki spremstva so enostavno pobegnili. Markiz dr la Folette. poveljnik kraljičine garde. trdi. da se ie do zadnjega trenutka boril proiri premoči sovražnika, — potem pa ga- je nekdo udaril po glavi in šele štniodvaiset ur kasneje se je prebudil v gozdu. _ Ubožec!... Ali ie dobil kako teško poškodbo? — Ne vidi se ničesar na niem. Zelo nerad govori o tem* — Pravi junak molči o svojih junaštvih — Da. a žal kmetice iz okolice ni- — i---------,— so junakinje, ker ne molče temveč rajše pripovedujejo, da markiz de la Folette ni dobil po glavi, pač pa se je silno prestrašil. Nekatere celo trdijo, da se je celo noč krepčal ori krčmarici... in da se ie zato poiavil šele naslednjega dne. V loži se je začul tih smeh. Rene, Gaston in M a urice so si še bolj približali glave. Gaston se je težko naslonil na mizo. — Od tega časa se ni več pokazala, je dejal Rene. — In kako dolgo ie že od tedaj?... Tri tedne, ali ne? — D#! Prav tri tedne. — Strašno mi je. ako le pomislim, da v sedanjem Času niti kraliica ni več varna pred drznimi razbojniškimi napadi. Vsled tega bi mogel trpeti ves naš promet na glavni cesti. — pomislite samo če niti kraliica sama ni več varna! Gaston ie prikimal z glavo. — To so strašne stvari. Tn tej razbojniški družbi človek niti na sled ne more priti... In koliko jih ie ... in kako so smeli in predrzni!... Niihov vodja mora biti sam vrag!... Visok vitez s črnimi razmršenimi lasmi! In kako zna iezditi! — A kako se ve. kako izgleda? — Eden izmed kraljičinih slug ga je videl, ko ie kraliico izvlekel iz voza, jo posadil predse na sedlo. — nakar ie v hipu izginil — Strašno, je zamrmral Maurice. Da bi se okrepčal, je do dna izoil svojo Čašo. In kaj takega se pripeti baš kraljici !... Gaston je s svečanim glasom nadaljeval svoje pripovedovanje. — Sluga je samo še čul obupno klicanje kraljice, a ji ni mogel več pomagati. Dva razbojnika sta ga čvrsto držala. Da in potem je došlo najčudovitejše v celi tej stari. Dva dni so vojaki zaman iskali kraljico po vsem gozdu, dokler je končno niso našli v nekem skalovju. Mislili so. da so došli pravi čas. da rešijo kraljico gotove smrti. Vendar pa to sploh ni bilo potrebno. Nasprotno, kraljica je rekla, da ie bil razbojnik zelo uljuđen in dostojen Človek. — To je naravnost neverjetno! Duševna zmeda! Četrti častnik, ki je tiho sedel v kotu, poslušajoč godbo, ie sedaj naglo vstal: — Zakaj, gospodje? Vsi trije so se ozrli nanj. ne da bi vedeli, kaj naj odgovore. — Zakaj? Četrti se ie zagonetno smehljal. — Za boga! je zašepetal Maurice. milijona funtov od dedščine svojega moža, dasi ni bila dolžna tega storiti, ker je lord Huston živel na nekem britanskem otoku in je tamkaj tudi umrl. Od dedščine lorda Coudvvja je državna blagajna prejela na račun davka 1.600.000 funtov šterlingov. od Douglasa Hamil-tona 604.000 funtov, od dedščine lorda Landsdowna pa 312.000 funtov it*l Pokojni lord Eivning je zapustil naslednje velike vsote denarja v dobrodelne namene: bolnici kralja Edvarda 60.000 funtov ali okoli 16,632.000 Din. katedrali sv. Patrika v Dublinti pa rento 65.000 funtov. Njegova palača bo pre-tvorjena v galerijo slik. Njena vrednost znaša skupno s slikami 300.000 funtov šterlingov. t. i. okoli 73,160.000 Din Shaplin pride v Evropo Iz Hollywooda. filmske prestolice sveta prihaja zanimiva vest: Charlie največji filmski umetnik sveta, je dogo-tovil svoj najnovejši film »Cirkus«. Svečana premijera tega filma se je predvajal te dni v hollywoodskih kinematografih in splošno se naglasa, da je film najboljše umetniško delo, kar jih je bilo dosedaj ustvarjenih in da v tem oziru celo prekaša slovito Chaplinovo delo »Lov za zlatom« (Goldrush). Film »Cirkus< je Chaplin delal nad leto dni. Kakor pri ostalih svojih filmih je tudi sedaj ustvarjal večinoma vse sam: bil je avtor, rešiser. igralec, tehnični vodja v ateljeju itd. Film bi najmanj že tri ali štiri mesece popreje zagledal luč sveta, toda znana zakonska afera Chaplina z Lito Grav je umetniku preprečila vsako delovanje v ateljeju. Potem, ko je minila ta mučna afera, ki je Chaplinu povzročila toliko gerja in ki je silno škodovala njegovemu slovesu. Razbojnik pa kavalir?!___ četrti je zmajal z rameni in se zopet zagonetno nasmehnil — 2ene... Gaston se je nekoliko zamislil. — To ni nemogoče... Zkai. Čim so kraljico našli, je neki pastir prinesel zavoj, ki mu ga je baje izročil neki tujec. V tem zavoju ie bil ves nakit kraljice, kar ga je usodnega dne imela na sebi. In malo pisemce: »Od lepe žene ne vzamem ničesar. Poslano — od razbojnika.« — To so glupe izmišliotine! je pripomnil Rene. Četrti ni ničesar odgovoril na to pripombo. Gaston je ponovno napolnil čaše: — V ostalem se zdi, da ie od onega časa razbojnik izginil! Nihče ga ni več videl, niti se ni o njem še kai čulo. Od tega ie seciele. k<> ie četrti mož izginil za zaveso, je dejal Rene: — Neprijeten človek! A kdo ie pravzaprav? Gaston je pojasnjeval: — Podporočnik v telesni gardi Njenega Veličanstva kraliice. Ima vedno nočno službo pred nieno spalno sobo. — Tako. tako... Vi ie plemič? — Iz Provence____ praviio. Meni je njegova rodbina popolnoma neznana ... in še nisem našel človeka, ki bi jo poznal. — In kako to. da je prav niega doletela čast. &t ie dobil to službo? — Na posebno želio kraliice. Ona sama ga ie postavil*. Nihče ga ni poznal. — Meni ta človek nikakor ne ugaja. Zdi se mi, da še ni dolgo, odkar ie prišel v Pariz — Približno tri tedne ... — Tako____ tako____ tri tedne? Zopet so napolnili svoic čaše. Zamišljeno so gledali predse. In pričeli so se razgovarjati o nečem drugem. Med tem ie četrti odšel na dvor. da nastopi — nočno službo... M o«! ni ©offrefonl urtd. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preiužno vest da je naš dobri soprog, oče, brat in stric, gospod Ivan Ženko davčni uradnik 10 t. m. ob tričetrt na sedem zvečer po dolgi in mukepolni bolezni boguvdano preminil. Pogreb dragega poko nika se bo vršii v soboto, 12. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 1 L novembra 1927 Ana tenko, soproga, ing. Janko tenko, sin Spominjajte se Tabora i Sledeče srečke državne razredne loterMe kupljene v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Liubliani. Sv. Petra cesta št. 19. so bile izžrebane dne 7. t m PO Din 2000*— so zadele št 9.391 in 9.776 PO Din 500*—, pa so zadele naslednje številke: 76.721. 76.717, 100.728, 100.706, 100.727, =>3.468. 53.471, 53.480, 53.496. 66.601, .025, S.002, 8.052, 9.720, 9.711 11326. *4.102, 34.181, 34.151, 59.326 59.301, S3.224. 33.210, 83.233, 86350 96.916, 110.121, 110.200, 110.193, 111.127, 120.144, 123353, 123319, 9371. 20.256, ^8.019, 58.096, 70.225, 71.829, 71.822, 11*793, 110.576. 110.733, 122.707. 122 5.743, 66.629, 20.817. 59348, 96.919, 5.731, 91763, 23.492. 60.829. 97.767, 15.411, 91.707, 23.403. 70225, 97.778 15.495, 91.711. 34.146, 71.829, 97.716 111.121, 111 20.263, 24.253, 73.659. 82.506, 704. .179, 111.109, 24210. 34.038 82.532. 82.569. 15.42^ 8.010 34.103 71.822 97.726 120.116. 58.007 99.523. NAJBOLJŠI BRNSKI BLA60 V i Blagovi za gospode in dame ■ z zajamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za jesensko in zimsko sezono -azpošilja staru renomirano tvornisko skladišče sukne SIEGEL - IHiHOF, BRIIO Palackeho tf 12 Cehoslovaška) Največja Izbira. — Najnižjo trornUke Na zahtevo vzorci zaston) tn poštnin? prosto. LJUBEZEN je 12 V SEDMEM NEBU TRPLJENJE .flTTRI PREMIJERA ELITNI KINO MATICA ernova i Dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca stojo preiz* kuseno ŽELODČNO TINK. TURO. 113/L Pozor Slovenci! Proda se lepo posestvo (ca. 80.000 kv. m) s hišo v bližini mesta Banja Luke (Bosna) po zelo nizki ceni. Vprašati pri Joco Šmidt, trgovec. Banja Lu« ka. 2515 DRUŽBA .ILIRIJA* Premog, drva, koks, OGLJE. — Dunajska cesta 4o (poleg Iv. Zakotnika) — Teic» fon 2820. 108/1. Postrežnica za popoldanske ure išče služb<> v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Postrežnica 2MQ